Bikalutamid Teva 50 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje napredovalega raka prostate v kombinaciji z analogom hormona, ki sprošča luteinizirajoči hormon (LHRH) ali kirurško kastracijo.

Odmerjanje

Odrasli moški, vključno s starostniki: ena tableta (50 mg) enkrat na dan.

Zdravljenje z zdravilom Bikalutamid Teva je potrebno začeti sočasno z analogom LHRH ali kirurško kastracijo.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic prilagoditev odmerjanja ni potrebna.

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago okvaro jeter prilagoditev odmerjanja ni potrebna.

Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter lahko pride do povečanega kopičenja bikalutamida (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Zdravilo Bikalutamid Teva je kontraindicirano za uporabo pri otrocih (glejte poglavje 4.3).

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Zdravilo Bikalutamid Teva je kontraindicirano pri ženskah in otrocih (glejte poglavje 4.6).

Sočasna uporaba terfenadina, astemizola ali cisaprida in zdravila Bikalutamid Teva je kontraindicirana (glejte poglavje 4.5).

Uvajanje zdravljenja mora biti pod nadzorom zdravnika specialista.

Bikalutamid se obsežno presnavlja v jetrih. Podatki kažejo, da se lahko pri bolnikih s hudo okvaro jeter

upočasni njegovo izločanje in to bi lahko povečalo kopičenje bikalutamida. Zdravilo Bikalutamid Teva je zato pri zdravljenju bolnikov z zmerno do hudo okvaro jeter potrebno uporabljati previdno.

Zaradi možnosti nastanka jetrnih sprememb je potrebno razmisliti o izvajanju periodičnih preiskav delovanja jeter. Spremembe delovanja jeter se večinoma pojavljajo v prvih 6 mesecih zdravljenja z zdravilom Bikalutamid Teva.

Hude jetrne spremembe in jetrno odpoved so med zdravljenjem z bikalutamidom zasledili redko, poročali pa so o smrtnih izidih (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo hude spremembe, je potrebno zdravljenje z zdravilom Bikalutamid Teva prekiniti.

Pri moških, ki so prejemali agoniste LHRH, so opazili zmanjšanje tolerance za glukozo. To se lahko izrazi kot sladkorna bolezen ali kot neurejenost glikemije pri bolnikih, ki že imajo sladkorno bolezen. Pri bolnikih, ki dobivajo bikalutamid v kombinaciji z agonisti LHRH, je zato potrebno razmisliti o spremljanju koncentracije glukoze v krvi.

Pokazalo se je, da bikalutamid zavira citokrom P450 (CYP3A4), zato je potrebna previdnost pri sočasnem jemanju z zdravili, ki se pretežno presnavljajo s CYP3A4 (glejte poglavji 4.3 in 4.5).

Zdravljenje z zdravili, ki zavirajo delovanje androgenov, lahko podaljša interval QT.

Pri bolnikih z anamnezo ali dejavniki tveganja za podaljšanje QT in pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki lahko podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.5), morajo zdravniki pred uvedbo zdravila Bikalutamid Teva oceniti razmerje med koristjo in tveganjem, vključno z možnostjo za pojav aritmije Torsades de Pointes.

Zdravljenje z antiandrogenom lahko povzroči morfološke spremembe semenčic. Čeprav učinek bikalutamida na morfologijo sperme ni bil ovrednoten in za bolnike, ki so prejemali bikalutamid, niso poročali o takšnih spremembah, morajo bolniki in/ali njihovi partnerji med in še 130 dni po terapiji z bikalutamidom uporabljati ustrezno kontracepcijo.

Pri bolnikih, ki so se sočasno zdravili z bikalutamidom, so poročali o povečanem učinku kumarinskih antikoagulantov, kar lahko povzroči povišanje protrombinskega časa (PT) in internacionalnega

normaliziranega razmerja (INR). Nekateri primeri so bili povezani s tveganjem za krvavitve. Svetuje se natančno spremljanje PT/INR in prilagoditev odmerka antikoagulantov (glejte poglavji 4.5 in 4.8).

Pomožne snovi

Laktoza

To zdravilo vsebuje laktozo.

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Ni dokazano, da bi med bikalutamidom in analogi LHRH prišlo do farmakokinetičnega ali farmakodinamičnega medsebojnega delovanja.

Študije in vitro so pokazale, da je R-bikalutamid zaviralec CYP3A4 in ima manjši zaviralni učinek na delovanje CYP 2C9, 2C19 in 2D6.

Kljub temu, da klinične študije pri uporabi antipirina kot markerja aktivnosti citokroma P450 (CYP), niso pokazale na možnost medsebojnega delovanja drugih učinkovin z bikalutamidom, je bila po 28-dnevnem

sočasnem dajanju bikalutamida in midazolama, srednja vrednost izpostavljenosti (AUC) povečana do 80 %. Pri zdravilih, ki vsebujejo učinkovine z ozkim terapevtskim indeksom, je tolikšno povečanje lahko pomembno. Zato je sočasna uporaba terfenadina, astemizola in cisaprida kontraindicirana (glejte poglavje 4.3), previdnost pa je potrebna tudi pri sočasni uporabi zdravila Bikalutamid Teva in učinkovin kot so ciklosporin in zaviralci kalcijevih kanalov. Pri teh zdravilih bo morda potrebno zmanjšati odmerek, zlasti če obstajajo znaki, ki kažejo na povečanje njihovega učinka ali pojav neželenih učinkov. Pri sočasnem zdravljenju s ciklosporinom je po začetku zdravljenja z bikalutamidom in ob njegovi ukinitvi priporočljivo skrbno nadzorovati koncentracije v plazmi ter klinično stanje.

Previdnost je potrebna, kadar zdravilo Bikalutamid Teva predpisujemo sočasno z zdravili, ki lahko zavirajo oksidacijo zdravila, kot so cimetidin ali ketokonazol. Teoretično bi to lahko povzročilo povečanje plazemske koncentracije bikalutamida, kar bi lahko privedlo do povečanja neželenih učinkov.

Študije in vitro so pokazale, da lahko bikalutamid izpodrine kumarinski antikoagulant varfarin z njegovih vezavnih mest na beljakovinah. Pri sočasni uporabi bikalutamida z drugimi kumarinskimi antikoagulanti so poročali o povečanem učinku varfarina in drugih kumarinskih antikoagulantov. Zato je priporočljivo, da se pri bolnikih, ki sočasno prejemajo kumarinske antikoagulante in zdravilo Bikalutamid Teva, PT/INR redno spremljata in razmisliti o prilagoditvi odmerka antikoagulanta (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Ker lahko zdravljenje z zdravili, ki zavirajo delovanje androgenov podaljša interval QT, je potrebno skrbno ovrednotiti sočasno jemanje zdravila Bikalutamid Teva z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo QT interval ali z zdravili, ki lahko sprožijo aritmijo Torsades de Pointes, kot so antiaritmiki razreda IA (npr. kinidin, dizopiramid) ali antiaritmiki razreda III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid, ibutilid), z metadonom, moksifloksacinom, antipsihotiki, itd. (glejte poglavje 4.4).¸

Nosečnost

Zdravilo Bikalutamid Teva je kontraindicirano pri ženskah in se ga ne sme dajati nosečim ženskam.

Dojenje

Zdravilo Bikalutamid Teva je kontraindicirano med dojenjem.

Plodnost

V študijah na živalih so opazili reverzibilno okvaro moške plodnosti (glejte poglavje 5.3). Potrebno je predvidevati čas zmanjšane plodnosti in neplodnosti pri moških. Bikalutmid lahko povzroči morfološke spremembe na spermi. Bolniki in/ali njihovi partnerji morajo uporabljati ustrezno kontracepcijo med in še 130 dni po koncu terapije z zdravilom Bikalutamid Teva (glejte poglavje 4.4).

Malo verjetno je, da bi zdravilo Bikalutamid Teva zmanjšalo bolnikovo sposobnost za vožnjo ali upravljanje strojev. Kljub temu pa lahko ob jemanju tega zdravila nekateri ljudje občasno postanejo zaspani ali omotični. Če se ti znaki pojavijo pri bolnikih, morajo biti pri tovrstnih opravilih previdni.

V tem poglavju je pogostnost neželenih učinkov opredeljena sledeče: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do ≤1/100), redki (≥ 1/10.000 do ≤1/1.000), zelo redki (≤1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Preglednica 1 Pogostnost neželenih učinkov

1 Spremembe v delovanju jeter so redko hude in pogosto prehodne, ki minejo ali se izboljšajo med nadaljnjim zdravljenjem ali po njegovi prekinitvi.

2 Seznam neželenih učinkov, glede na podatke po prihodu zdravila na trg. Pogostnost je bila določena glede na pogostnost prijavljenih neželenih učinkov, ki so bili opaženi pri bolnikih z jetrno odpovedjo v odprti EPC študiji in so prejemali 150 mg bikatulamida.

3 Pojavnost se lahko zmanjša s sočasno kastracijo.

4 Opaženo je bilo v farmakoepidemiološki študiji o uporabi LHRH agonistov in antiandrogenov za zdravljenje raka prostate. Obstajajo znaki povečanega tveganja pri sočasni uporabi 50 mg bikalutamida in

LHRH agonistov. Ni znakov povečanega tveganja pri uporabi 150 mg bikalutamida kot monoterapije za zdravljenje raka prostate.

5 Seznam neželenih učinkov, glede na podatke po prihodu zdravila na trg. Pogostnost je bila določena glede na pogostnost prijavljenih neželenih učinkov, ki so bili opaženi pri intersticijski pljučni bolezni v randomiziranem obdobju zdravljenja z 150 mg v EPC študiji.

Povišan PT/INR: Po prihodu zdravila na trg so poročali o poročilih o kumarinskih antikoagulantih, ki so medsebojno delovali z bikalutamidom (glejte poglavji 4.4 in 4.5).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

S prevelikim odmerjanjem pri ljudeh ni izkušenj. Ni specifičnega antidota, zdravljenje pa je simptomatsko. Dializa predvidoma ni učinkovita, ker se bikalutamid obsežno veže na beljakovine in se z urinom ne izloča v nespremenjeni obliki.

Indicirano je splošno podporno zdravljenje ob pogostem spremljanju osnovnih življenjskih funkcij.