Lyumjev 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Lyumjev 100 enot/ml
Zdravljenje sladkorne bolezni pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 1 leto in več.
Odmerjanje
Zdravilo Lyumjev je insulin ob obroku za subkutano injiciranje in ga je treba dati od nič do dve minuti pred začetkom obroka, obstaja pa tudi možnost dajanja do 20 minut po začetku obroka (glejte poglavje 5.1).
Zdravilo Lyumjev 100 enot/ml je primerno za neprekinjeno subkutano infundiranje insulina (CSII–continuous subcutaneous insulin infusion) ter se uporablja za pokrivanje potreb po bolusnem in bazalnem insulinu.
Pri začetnem odmerku je treba upoštevati tip sladkorne bolezni, telesno maso bolnika in raven glukoze v njegovi krvi.
Ob predpisovanju zdravila Lyumjev je treba upoštevati, da začne delovati hitro (glejte poglavje 5.1). Stalno prilagajanje odmerka zdravila Lyumjev mora temeljiti na bolnikovih presnovnih potrebah, rezultatih spremljanja glukoze v krvi in cilju glikemične urejenosti. Prilagajanje odmerka je lahko potrebno ob prehodu z drugega insulina, ob spremembah telesne dejavnosti, spremembah sočasnih zdravil, spremembah obrokov (tj. količine in vrste hrane, časovnega razporeda prehranjevanja), spremembah delovanja ledvic ali jeter ali med akutno boleznijo, da se zmanjša tveganje za hipoglikemijo ali hiperglikemijo (glejte poglavji 4.4 in 4.5).
Prehod z drugih insulinskih zdravil, ki se uporabljajo ob obroku
Ob prehodu z drugega insulina ob obroku na zdravilo Lyumjev se sprememba lahko opravi na podlagi razmerja enota za enoto. Jakost insulinskih analogov, vključno z zdravilom Lyumjev, se izraža v enotah. Ena (1) enota zdravila Lyumjev ustreza 1 mednarodni enoti (i.e.) humanega insulina ali 1 enoti drugih insulinskih analogov s hitrim delovanjem.
Izpuščeni odmerki
Bolniki, ki pozabijo uporabiti odmerek ob obroku, morajo spremljati raven glukoze v krvi in tako presoditi, ali potrebujejo odmerek insulina, ob naslednjem obroku pa morajo nadaljevati z običajnim urnikom odmerjanja.
Posebne populacije
Starejši
Varnost in učinkovitost zdravila Lyumjev pri starejših bolnikih, starih od 65 do 75 let, sta bili dokazani. Priporoča se skrbno spremljanje ravni glukoze in prilagajanje odmerka pri vsakem bolniku posebej (glejte poglavja 4.8, 5.1 in 5.2). Terapevtske izkušnje pri bolnikih, starih ≥ 75 let, so omejene.
Okvara ledvic
V prisotnosti okvare ledvic so potrebe po insulinu lahko zmanjšane. Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba spremljanje ravni glukoze okrepiti in odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter so potrebe po insulinu zaradi zmanjšane sposobnosti glukoneogeneze in zmanjšane razgradnje insulina lahko zmanjšane. Pri bolnikih z okvaro jeter je treba spremljanje ravni glukoze okrepiti in odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej.
Pediatrična populacija
Zdravilo Lyumjev se lahko uporablja pri mladostnikih in otrocih, starih 1 leto in več (glejte
poglavje 5.1). Kliničnih izkušenj z uporabo zdravila Lyumjev pri otrocih, mlajših od 3 let, ni. Podobno kot pri odraslih je treba odmerek prilagoditi posamezniku. Zdravilo Lyumjev je priporočljivo dati od nič do dve minuti pred začetkom obroka, z možnostjo dajanja do 20 minut po začetku obroka, kadar je to potrebno.
Način uporabe
Bolnike je treba pred uvedbo zdravila Lyumjev usposobiti glede pravilne uporabe in tehnike injiciranja. Bolnikom je treba naročiti naslednje:
-
Pred uporabo vedno preverite oznake insulina.
-
Pred uporabo vizualno preglejte zdravilo Lyumjev in ga v primeru prisotnosti delcev ali obarvanja zavrzite.
-
Znotraj istega predela je treba mesta injiciranja ali infundiranja vedno menjavati, da se zmanjša
tveganje za lipodistrofijo in kožno amiloidozo (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
-
S seboj imejte rezervno zdravilo ali alternativno metodo za dajanje zdravila, če se sistem dostave okvari.
Subkutano injiciranje
Zdravilo Lyumjev je treba injicirati subkutano v trebuh, nadlaket, stegno ali zadnjico (glejte
poglavje 5.2).
Zdravilo Lyumjev je treba na splošno uporabljati v kombinaciji z insulinom s srednje dolgim ali dolgim delovanjem. Če zdravilo injicirate hkrati z drugim insulinom, je treba uporabiti drugo mesto injiciranja.
Treba je poskrbeti, da ne injicirate v žilo.
Pripomočke je treba zavreči, če je kateri koli del videti počen ali poškodovan. Iglo je treba zavreči po vsakem injiciranju.
Viale zdravila Lyumjev
Če je potrebno subkutano dajanje z injekcijsko brizgo, je treba uporabiti vialo. Injekcijska brizga mora imeti oznake za 100 enot/ml.
Bolniki, ki uporabljajo viale, nikoli ne smejo deliti igel ali injekcijskih brizg z drugimi osebami.
Vložki zdravila Lyumjev
Zdravilo Lyumjev v vložkih je primerno samo za podkožno injiciranje z injekcijskim peresnikom Lilly za večkratno uporabo.
Vložki zdravila Lyumjev se ne smejo uporabljati z drugimi injekcijskimi peresniki za večkratno uporabo, saj natančnost odmerjanja z drugimi injekcijskimi peresniki ni bila dokazana.
Treba je upoštevati navodila posameznega injekcijskega peresnika glede vlaganja vložka, pritrjanja igle in dajanja injekcije insulina.
Za preprečevanje morebitnega prenosa bolezni sme posamezen vložek uporabljati le en bolnik, tudi če se igla na dostavnem pripomočku zamenja.
Injekcijski peresniki Lyumjev KwikPenInjekcijski peresnik KwikPen in Junior KwikPen sta primerna
samo za subkutano injiciranje.
Zdravilo Lyumjev KwikPen je na voljo v dveh koncentracijah: Lyumjev 100 enot/ml KwikPen in Lyumjev 200 enot/ml KwikPen. Za zdravilo Lyumjev 200 enot/ml KwikPen glejte ločen povzetek glavnih značilnosti zdravila.
Injekcijski peresnik KwikPen dostavi 1 – 60 enot v korakih po 1 enoto v enkratnem injiciranju. Injekcijski peresnik Lyumjev 100 enot/ml Junior KwikPen dostavi 0,5 – 30 enot v korakih po 0,5 enote v enkratnem injiciranju.
Število insulinskih enot je prikazano v odmernem okencu injekcijskega peresnika ne glede na koncentracijo. Ko bolnik preide na novo koncentracijo ali na injekcijski peresnik z drugačnimi odmernimi koraki, se odmerek ne sme pretvarjati.
Injekcijski peresnik Lyumjev 100 enot/ml Junior KwikPen je primeren za bolnike, ki jim morda koristi natančnejše prilagajanje odmerka insulina.
Za natančnejša navodila glejte priloženo navodilo za uporabo.
Za preprečevanje morebitnega prenosa bolezni sme posamezen injekcijski peresnik uporabljati le en bolnik, tudi če se igla zamenja.
CSII (insulinska črpalka)
Uporabite črpalko, primerno za infundiranje insulina.
Rezervoar črpalke napolnite z vsebino viale zdravila Lyumjev 100 enot/ml.
Bolniki, ki uporabljajo črpalko, morajo upoštevati navodila, priložena črpalki in infuzijskemu kompletu.
Uporabite rezervoar in kateter, ki ustrezata črpalki.
Pazite, da pri polnjenju ne poškodujete rezervoarja črpalke, zato uporabljajte pravilno dolžino igle za sistem polnjenja. Infuzijski komplet (cevke in kanila) morate menjavati skladno z navodili za uporabo izdelka, priloženimi infuzijskemu kompletu.
Okvara črpalke ali zamašitev infuzijskega kompleta lahko privede do hitrega dviga ravni glukoze (glejte poglavje 4.4).
Intravenska uporaba
Zdravilo Lyumjev 100 enot/ml je na voljo v vialah, če je potrebno dajanje z intravenskim injiciranjem. Zdravila ne smemo mešati z drugimi insulini ali drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Glede navodil za redčenje zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Intravensko dajanje zdravila Lyumjev 100 enot/ml je treba izvajati pod zdravniškim nadzorom.
Hipoglikemija.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Hipoglikemija
Hipoglikemija je najpogostejši neželeni učinek zdravljenja z insulinom (glejte poglavje 4.8.). Čas pojava hipoglikemije običajno odraža časovni potek delovanja danih formulacij insulina.
Hipoglikemija se zaradi hitrega nastopa delovanja zdravila Lyumjev po injiciranju/infundiranju lahko pojavi prej kot pri drugih insulinih ob obroku (glejte poglavje 5.1).
Hipoglikemija se lahko pojavi nenadoma, simptomi pa se med posamezniki lahko razlikujejo ter se sčasoma tudi pri istem posamezniku spreminjajo. Huda hipoglikemija lahko povzroči epileptične napade in privede do nezavesti, je lahko življenje ogrožajoča ali povzroči smrt. Zaznavanje simptomov hipoglikemije je pri bolnikih z dolgoletno sladkorno boleznijo lahko manj izrazito.
Hiperglikemija
Uporaba nezadostnih odmerkov ali prekinitev zdravljenja lahko privede do hiperglikemije in diabetične ketoacidoze; stanji sta lahko smrtni.
Bolnike je treba poučiti, kako prepoznati znake in simptome ketoacidoze, in jim svetovati, naj ob sumu na ketoacidozo takoj poiščejo zdravniško pomoč.
Tehnika injiciranja
Bolnike je treba poučiti, naj nenehno menjavajo mesto injiciranja, da se zmanjša tveganje za pojav lipodistrofije in kožne amiloidoze. Po injiciranju insulina na mesta, kjer se pojavijo ti učinki, obstaja potencialno tveganje za zapoznelo absorpcijo insulina in poslabšan glikemični nadzor. Poročali so, da nenadna sprememba injiciranja na neprizadeto območje privede do hipoglikemije. Po menjavi mesta injiciranja se priporoča spremljanje glukoze v krvi, v poštev pa pride tudi prilagoditev odmerkov antidiabetičnih zdravil.
Potrebe po insulinu in prilagajanje odmerka
Spremembe insulina, koncentracije insulina, proizvajalca, vrste ali načina uporabe lahko vplivajo na glikemično urejenost in povečajo dovzetnost za hipoglikemijo ali hiperglikemijo. Te spremembe je treba uvajati previdno, pod skrbnim zdravniškim nadzorom, pogostnost spremljanja glukoze pa je treba povečati. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je morda potrebno prilagajanje odmerka sočasnega antidiabetičnega zdravljenja (glejte poglavji 4.2 in 4.5).
Pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter je treba spremljanje ravni glukoze okrepiti in odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej (glejte poglavje 4.2).
Potrebe po insulinu se lahko povečajo med boleznijo ali zaradi čustvenih motenj.
Prilagoditev odmerka je lahko potrebna tudi, če bolnik poveča telesno dejavnost ali spremeni običajno prehrano. Vadba takoj po obroku lahko poveča tveganje za hipoglikemijo.
Hiperglikemija in ketoacidoza kot posledica okvare insulinske črpalke
Okvara insulinske črpalke ali insulinskega infuzijskega kompleta lahko hitro privede do hiperglikemije in ketoacidoze. Potrebna sta hitro prepoznavanje in odprava vzroka hiperglikemije ali ketoze. Lahko je potrebno vmesno subkutano injiciranje zdravila Lyumjev.
Tiazolidindioni (TZD), uporabljeni v kombinaciji z insulinom
TZD lahko povzročajo od odmerka odvisno zastajanje tekočine, zlasti če se uporabljajo v kombinaciji z insulinom. Zastajanje tekočine lahko privede do srčnega popuščanja ali ga poslabša. Bolnike, ki se zdravijo z insulinom in TZD, je treba opazovati glede znakov in simptomov srčnega popuščanja. Če se pojavi srčno popuščanje, razmislite o prekinitvi zdravljenja s TZD.
Preobčutljivost in alergijske reakcije
Insulinska zdravila, vključno z zdravilom Lyumjev, lahko povzročijo hudo, življenje ogrožajočo generalizirano alergijo, vključno z anafilaksijo (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo preobčutljivostne reakcije, prekinite zdravljenje z zdravilom Lyumjev.
Napake pri uporabi zdravila
Bolniki z okvaro vida zdravila Lyumjev ne smejo uporabljati brez pomoči usposobljene osebe.
V izogib napakam pri uporabi zdravila Lyumjev in drugih insulinov morajo bolniki pred vsakim injiciranjem vedno preveriti oznako insulina.
Bolniki morajo vedno uporabiti novo iglo za vsako injiciranje za preprečevanje okužb in zamašitve igel. Če se igla zamaši, jo je treba zamenjati z novo.
Pomožne snovi
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na odmerek, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
Naslednje učinkovine lahko zmanjšajo potrebe po insulinu: antidiabetična zdravila (peroralna ali v obliki injekcij), salicilati, sulfonamidi, določeni antidepresivi (zaviralci monoaminooksidaze (zaviralci MAO), selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, zaviralci angiotenzin-ske konvertaze (zaviralci ACE), antagonisti receptorjjev angiotenzina II ali somatostatinski analogi.
Naslednje učinkovine lahko povečajo potrebe po insulinu: peroralni kontraceptivi, kortikosteroidi, ščitnični hormoni, danazol, simpatomimetiki, diuretiki ali rastni hormon.
Alkohol lahko poveča ali zmanjša zniževalni učinek zdravila Lyumjev na raven glukoze v krvi. Uživanje večjih količin etanola hkrati z uporabo insulina lahko privede do hude hipoglikemije.
Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko prikrijejo znake in simptome hipoglikemije.
TZD lahko povzročajo od odmerka odvisno zastajanje tekočine, zlasti če se uporabljajo v kombinaciji z insulinom, in poslabšajo srčno popuščanje (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Večje število podatkov o uporabi insulina lispro pri nosečnicah (več kot 1000 izidov nosečnosti) ne kaže na njegovo malformacijsko ali feto/neonatalno toksičnost. Zdravilo Lyumjev se sme uporabljati med nosečnostjo samo, če je to klinično potrebno.
Ključnega pomena je ves čas nosečnosti vzdrževati dober nadzor nad bolnicami s sladkorno boleznijo (odvisno od insulina ali nosečniško), ki se zdravijo z insulinom. Potrebe po insulinu običajno upadejo v prvem trimesečju in se povečajo v drugem in tretjem trimesečju. Po porodu se potrebe po insulinu običajno hitro vrnejo na vrednosti pred nosečnostjo. Bolnice s sladkorno boleznijo naj svojega zdravnika obvestijo, če so noseče ali skušajo zanositi. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo je skrbno spremljanje glikemične urejenosti bistvenega pomena.
Dojenje
Zdravilo Lyumjev se lahko uporablja med dojenjem. Bolnice s sladkorno boleznijo, ki dojijo, lahko potrebujejo prilagoditev odmerka insulina, prehrane ali obojega.
Plodnost
Insulin lispro v študijah na živalih ni povzročil zmanjšane plodnosti.
Bolnikova zmožnost koncentracije in odzivanja se lahko poslabša zaradi hipoglikemije. To je lahko nevarno v okoliščinah, v katerih sta ti zmožnosti posebno pomembni (npr. pri vožnji avtomobila ali upravljanju strojev).
Bolnikom je treba naročiti, naj upoštevajo previdnostne ukrepe in se tako izognejo hipoglikemiji med vožnjo, kar je zlasti pomembno pri bolnikih z zmanjšanim ali odsotnim zavedanjem opozorilnih znakov hipoglikemije ali s pogostimi epizodami hipoglikemije. V teh okoliščinah je treba razmisliti, ali je priporočljivo, da bolnik vozi.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali med zdravljenjem, so hipoglikemija (zelo pogosti) in reakcije na mestu infundiranja pri bolnikih, ki uporabljajo sistem CSII (zelo pogosti) (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.9).
Naslednji povezani neželeni učinki iz kliničnih preskušanj so navedeni spodaj po organskih sistemih in prednostnih izrazih v skladu s sistemom MedDRA in razvrščeni po padajoči pogostnosti (zelo pogosti: ≥ 1/10; pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10; občasni: ≥ 1/1000 do < 1/100; redki: ≥ 1/10 000 do
< 1/1000; zelo redki: < 1/10 000) in neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki razvrščeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1. Neželeni učinki| Organski sistemi po MedDRA | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Neznana |
| Presnovne in prehranske motnje | hipoglikemija | |||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcija na mestu infundiranjaa | alergijske reakcije b | edem | |
| reakcije na mestu injiciranjac | ||||
| Bolezni kože in podkožja | lipodistrofija | kožnaamiloidoza | ||
| izpuščaj | ||||
| pruritus |
aPoročano v študiji PRONTO-Pump-2
bGlejte poglavje 4.8 Opis izbranih neželenih učinkov
cPoročano v študijah PRONTO-T1D, PRONTO-T2D in PRONTO-Peds Opis izbranih neželenih učinkov
Hipoglikemija
Hipoglikemija je najpogosteje opaženi neželeni učinek pri bolnikih, ki uporabljajo insulin. V
26 - tedenskih kliničnih študijah 3. faze pri odraslih je bila incidenca hude hipoglikemije 5,5 % pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in 0,9 % pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (glejte preglednici 2 in 3). V študiji PRONTO-Peds so o hudi hipoglikemiji poročali pri 0,7 % pediatričnih bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev.
Simptomi hipoglikemije se običajno pojavijo nenadoma. Lahko vključujejo brezvoljnost, zmedenost, palpitacije, znojenje, bruhanje in glavobol.
V nobeni študiji med uporabo zdravila Lyumjev in uporabo primerjalnega zdravila (drugega zdravila, ki vsebuje insulin lispro) ni bilo klinično pomembnih razlik v pogostnosti hipoglikemije. V študijah, v katerih so zdravilo Lyumjev in primerjalno zdravilo dajali ob različnih časih glede na obrok, ni bilo klinično pomembnih razlik v pogostnosti hipoglikemije.
Hipoglikemija se zaradi hitrega nastopa delovanja zdravila Lyumjev po injiciranju/infundiranju lahko pojavi prej kot pri drugih insulinih ob obroku.
Alergijske reakcije
Pri katerem koli insulinu, vključno z zdravilom Lyumjev, se lahko pojavijo huda, življenje ogrožajoča generalizirana alergija, vključno z anafilaksijo, generaliziranimi kožnimi reakcijami, angioedemom, bronhospazmom, hipotenzijo in šokom.
Reakcije na mestu injiciranja/infundiranja
Kot pri zdravljenju z drugimi insulini se na mestu injiciranja ali infundiranja zdravila Lyumjev pri
bolnikih lahko pojavijo izpuščaj, pordelost, vnetje, bolečina, podplutbe ali srbenje.
V študijah PRONTO-T1D in PRONTO-T2D (z injiciranjem več odmerkov [MDI – multiple dose injection]) so se reakcije na mestu injiciranja pojavile pri 2,7 % odraslih bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev. Te reakcije so bile običajno blage in so običajno z nadaljnjim zdravljenjem izginile. Od 1116 bolnikov, ki so prejemali zdravilo Lyumjev, je zaradi reakcij na mestu injiciranja zdravljenje prekinil eden (< 0,1 %).
V študiji PRONTO-Peds so se reakcije na mestu injiciranja pojavile pri 6,2 % pediatričnih bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev. Ti dogodki so bili blagi ali zmerni. Od 418 bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev, sta zaradi reakcij na mestu injiciranja zdravljenje prekinila dva (< 0,5 %).
V študiji PRONTO-Pump-2 so o reakcijah na mestu infundiranja poročali pri 38 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev. Večina teh dogodkov je bila blagih. Od 215 bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev, je zaradi reakcij na mestu infundiranja zdravljenje prekinilo 7 bolnikov (3,3 %).
Imunogenost
Dajanje insulina lahko povzroči nastajanje protiteles proti insulinu. Prisotnost protiteles proti zdravilu ni imela klinično pomembnega učinka na farmakokinetiko, učinkovitost ali varnost zdravila Lyumjev.
Bolezni kože in podkožja
Na mestu injiciranja se lahko pojavita lipodistrofija in kožna amiloidoza in upočasnita lokalno absorpcijo insulina. Stalno menjavanje mesta injiciranja znotraj določenega predela injiciranja lahko pripomore k zmanjšanju ali preprečevanju teh učinkov (glejte poglavje 4.4).
Edem
Med zdravljenjem z insulinom so poročali o primerih edema, zlasti če se je predhodna slaba presnovna urejenost izboljšala z okrepljenim insulinskim zdravljenjem.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost so preučevali v terapevtskem potrditvenem preskušanju pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1, starih od 3 do < 18 let. V preskušanju se je z zdravilom Lyumjev zdravilo 418 bolnikov.
Pogostnost, tip in resnost neželenih učinkov, ki so jih opazili pri pediatrični populaciji, so skladni z varnostnim profilom pri odraslih bolnikih.
Druge posebne populacije
Na splošno na podlagi rezultatov kliničnih preskušanj z insulinom lispro pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov, opaženih pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter, ne kažejo razlik glede na širše izkušnje v splošni populaciji. Informacije o varnosti pri zelo starih bolnikih (≥ 75 let) ali bolnikih z zmerno do hudo okvaro ledvic ali okvaro jeter so omejene (glejte poglavje 5.1).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Preveliko odmerjanje povzroči hipoglikemijo s spremljajočimi simptomi, ki vključujejo brezvoljnost, zmedenost, palpitacije, znojenje, bruhanje in glavobol.
Hipoglikemija se lahko pojavi kot rezultat prevelike količine insulina lispro glede na vnos hrane, porabo energije ali oboje. Blage epizode hipoglikemije se običajno lahko zdravijo s peroralno glukozo. Hujše epizode s komo, z epileptičnimi napadi ali nevrološko okvaro se lahko zdravijo z glukagonom ali koncentrirano intravensko glukozo. Morda bosta potrebna dolgotrajnejši vnos ogljikovih hidratov in opazovanje, ker se hipoglikemija po navideznem kliničnem okrevanju lahko ponovi. Morda bodo potrebni prilagajanje odmerka zdravila, razporeda obrokov ali vadbe.
Farmakološke lastnosti - Lyumjev 100 enot/ml
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za zdravljenje diabetesa, insulini in analogi za injiciranje, s hitrim delovanjem, oznaka ATC: A10AB04
Mehanizem delovanja
Primarno delovanje zdravila Lyumjev je uravnavanje presnove glukoze. Insulini, vključno z insulinom lispro, učinkovino zdravila Lyumjev, delujejo z vezavo na receptorje za insulin. Na receptor vezan insulin zniža raven glukoze v krvi, tako da spodbudi periferni privzem glukoze v skeletne mišice in maščevje ter zavira nastajanje glukoze v jetrih. Insulini zavirajo lipolizo in proteolizo ter spodbujajo sintezo beljakovin.
Zdravilo Lyumjev je formulacija insulina lispro, ki vsebuje citrat in treprostinilat. Citrat poveča lokalno žilno prepustnost, treprostinilat pa inducira lokalno vazodilacijo, s čimer je dosežena pospešena absorpcija insulina lispro.
Farmakodinamični učinki
Zgodnje in pozno delovanje insulina
Študijo uklenjenosti glukoze (glucose clamp) so izvedli pri 40 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki so prejemali zdravili Lyumjev in Humalog subkutano v obliki enkratnega odmerka s 15 enotami.
Rezultati so prikazani na sliki 1. Dokazali so, da je zdravilo Lyumjev ekvipotentno zdravilu Humalog na podlagi enot, vendar je njegov učinek hitrejši in traja krajši čas.
-
Zdravilo Lyumjev je začelo delovati 20 minut po odmerku, 11 minut hitreje kot zdravilo
Humalog.
-
V prvih 30 minutah po odmerku je bil učinek zdravila Lyumjev na znižanje vrednosti glukoze 3-krat večji v primerjavi z zdravilom Humalog.
-
Do največjega učinka zdravila Lyumjev na znižanje vrednosti glukoze je prišlo v času od ene do treh ur po injiciranju.
-
Pozno delovanje insulina, od štirih ur do konca uklenjenosti glukoze, je bilo 54 % manjše z
zdravilom Lyumjev kot z zdravilom Humalog.
-
Zdravilo Lyumjev je delovalo 5 ur in 44 minut manj kot zdravilo Humalog.
-
Skupna infundirana glukoza v času uklenjenosti je bila primerljiva pri zdravilu Lyumjev in zdravilu Humalog.
Slika 1. Povprečna hitrost infundiranja glukoze (GIR – glucose infusion rate) pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 po subkutanem injiciranju zdravila Lyumjev ali zdravila Humalog (odmerek s 15 enotami)Podobno so z zdravilom Lyumjev tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 opazili hitrejši in zgodnejši začetek delovanja insulina ter zmanjšano pozno delovanje insulina.
Skupni in največji učinek zdravila Lyumjev na zniževanje vrednosti glukoze se je povečal z odmerkom znotraj terapevtskega razpona odmerka. Zgodnji začetek delovanja in skupno delovanje insulina sta bila podobna, kadar so zdravilo Lyumjev dajali v trebuh, nadlaket ali stegno.
Zniževanje ravni postprandialne glukoze (PPG)
Zdravilo Lyumjev je znižalo PPG med standardiziranim testnim obrokom v celotnih petih urah testnega obdobja obroka (sprememba glede na površino pod krivuljo (AUC) (0 – 5 h) pred obrokom) v primerjavi z zdravilom Humalog.
-
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je zdravilo Lyumjev znižalo PPG v peturnem testnem obdobju obroka za 32 %, kadar so ga dali na začetku obroka, in za 18 %, kadar so ga dali
20 minut po začetku obroka, v primerjavi z zdravilom Humalog.
-
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je zdravilo Lyumjev znižalo PPG v peturnem testnem obdobju obroka za 26 %, kadar so ga dali na začetku obroka, in za 24 %, kadar so ga dali
20 minut po začetku obroka, v primerjavi z zdravilom Humalog.
Primerjava zdravila Lyumjev 200 enot/ml in zdravila Lyumjev 100 enot/ml
Vrednosti največjega in skupnega znižanja glukoze sta bili med zdravilom Lyumjev 200 enot/ml ali zdravilom Lyumjev 100 enot/ml primerljivi. Ob prehodu bolnika med jakostma ni potrebna pretvorba odmerkov.
Klinična učinkovitost in varnost
Učinkovitost zdravila Lyumjev so vrednotili v štirih randomiziranih, aktivno nadzorovanih preskušanjih pri odraslih in enem randomiziranem, aktivno nadzorovanem preskušanju pri pediatričnih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1.
Sladkorna bolezen tipa 1 – odrasli
Preskušanje PRONTO-T1D je bilo 26-tedensko preskušanje z zdravljenjem do cilja, v katerem so vrednotili učinkovitost zdravila Lyumjev pri 1222 bolnikih z injiciranjem zdravil večkrat dnevno. Bolniki so bili randomizirani na slepo prejemanje zdravila Lyumjev ob obroku, slepo prejemanje zdravila Humalog ob obroku ali odprto prejemanje zdravila Lyumjev po obroku, vse v kombinaciji z bodisi insulinom glargin ali insulinom degludek. Zdravilo Lyumjev ali Humalog ob obroku so injicirali od 0 do 2 minuti pred obrokom, zdravilo Lyumjev po obroku pa 20 minut po začetku obroka.
Rezultati učinkovitosti so predstavljeni v preglednici 2 in na sliki 2.
37,4 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev ob obroku, 33,6 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Humalog ob obroku, in 25,6 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev po obroku, je doseglo ciljno vrednost HbA1c < 7 %.
Odmerki bazalnega, bolusnega in skupnega insulina so bili med skupinami v študiji po 26 tednih podobni.
Po 26 - tedenskem obdobju se je zdravljenje v obeh slepih skupinah zdravljenja nadaljevalo do
52. tedna. Vrednost HbA1c se v končni točki, po 52 tednih, med zdravljenjema ni statistično značilno razlikovala.
Preglednica 2. Rezultati 26-tedenskega kliničnega preskušanja z bazalnim in bolusnim insulinom pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1| Zdravilo Lyumjev ob obroku + bazalni insulin | Zdravilo Humalog ob obroku + bazalniinsulin | Zdravilo Lyumjev po obroku + bazalni insulin | |
| Število randomiziranih preiskovancev (N) | 451 | 442 | 329 |
| HbA1c (%) | |||
| Izhodišče→ 26. teden | 7,34 → 7,21 | 7,33 → 7,29 | 7,36 → 7,42 |
| Sprememba od izhodišča | –0,13 | –0,05 | 0,08 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,08 [–0,16; –0,00]C | 0,13 [0,04, 0,22]D | |
| HbA1c (mmol/mol) | |||
| Izhodišče→ 26. teden | 56,7 → 55,3 | 56,7 → 56,1 | 56,9 → 57,6 |
| Sprememba od izhodišča | –1,4 | –0,6 | 0,8 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,8 [–1,7, 0,00]C | 1,4 [0,5, 2,4]D | |
| Odstopanja vrednosti glukoze eno uro po obroku (mg/dl) A | |||
| Izhodišče→ 26. teden | 77,3 → 46,4 | 71,5 → 74,3 | 76,3 → 87,5 |
| Sprememba od izhodišča | –28,6 | –0,7 | 12,5 |
| Razlika med zdravljenjema | –27,9 [–35,3 –20,6]C,E | 13,2 [5,0, 21,4]D | |
| Odstopanja vrednosti glukoze eno uro po obroku (mmol/l) A | |||
| Izhodišče→ 26. teden | 4,29 → 2,57 | 3,97 → 4,13 | 4,24 → 4,86 |
| Sprememba od izhodišča | –1,59 | –0,04 | 0,70 |
| Razlika med zdravljenjema | –1,55 [–1,96; –1,14]C,E | 0,73 [0,28, 1,19]D | |
| Odstopanja vrednosti glukoze dve uri po obroku (mg/dl) A | |||
| Izhodišče→ 26. teden | 112,7 → 72,7 | 101,6 → 103,9 | 108,0 → 97,2 |
| Sprememba od izhodišča | –34,7 | –3,5 | –10,2 |
| Razlika med zdravljenjema | –31,2 [–41,1; –21,2]C,E | –6,7 [–17,6, 4,3]D | |
| Odstopanja vrednosti glukoze dve uri po obroku (mmol/l) A | |||
| Izhodišče→ 26. teden | 6,26 → 4,04 | 5,64 → 5,77 | 5,99 → 5,40 |
| Sprememba od izhodišča | –1,93 | –0,20 | –0,56 |
| Razlika med zdravljenjema | –1,73 [–2,28; –1,18]C,E | –0,37 [–0,98; –0,24]D | |
| Telesna masa (kg) | |||
| Izhodišče→ 26. teden | 77,3 → 77,9 | 77,3 → 78,2 | 77,6 → 78,1 |
| Sprememba od izhodišča | 0,6 | 0,8 | 0,7 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,2 [–0,6, 0,1]A | –0,1[–0,5, 0,3]D | |
| Huda hipoglikemija B (% bolnikov) | 5,5 % | 5,7 % | 4,6 % |
Vrednosti v 26. tednu in vrednosti spremembe od izhodišča temeljijo na povprečjih najmanjših kvadratov (prilagojenih povprečjih).
95-odstotni interval zaupanja je naveden v »[ ]«.
A Test z obrokom.
B Huda hipoglikemija je opredeljena kot epizoda, pri kateri je zaradi bolnikove nevrološke okvare potrebna pomoč druge osebe.
C Razlika se nanaša na zdravilo Lyumjev ob obroku – zdravilo Humalog ob obroku.
D Razlika se nanaša na zdravilo Lyumjev po obroku – zdravilo Humalog ob obroku.
E Statistično značilno v korist zdravila Lyumjev ob obroku.
Slika 2. Časovni potek odstopanj vrednosti glukoze v krvi med tolerančnim testom z mešanim obrokom v 26. tednu pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1PPG = postprandialna glukoza
Zdravili Lyumjev in Humalog, dani ob obroku
Lyumjev +20 = zdravilo Lyumjev je bilo injicirano 20 minut po začetku obroka
*p < 0,05 za parno primerjavo zdravila Lyumjev z zdravilom Humalog
^p < 0,05 za parno primerjavo zdravila Lyumjev +20 z zdravilom Humalog
#p < 0,05 za parno primerjavo zdravila Lyumjev +20 z zdravilom Lyumjev
Neprekinjeno spremljanje glukoze (CGM – continuous glucose monitoring) pri sladkorni bolezni
tipa 1 – odrasli
Podskupina bolnikov (N = 269) je sodelovala pri vrednotenju 24-urnih ambulatornih profilov glukoze, zajetih s slepim CGM. Ob ocenjevanju v 26. tednu je pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Lyumjev ob obroku, prišlo do statistično značilnega izboljšanja v nadzoru PPG med ocenjevanjem CGM odstopanj vrednosti glukoze ali prirastne AUC 0 – 2 uri, 0 – 3 ure in 0 – 4 ure po obroku v primerjavi z bolniki, zdravljenimi z zdravilom Humalog. Bolniki, zdravljeni z zdravilom Lyumjev ob obroku, so navajali statistično značilno daljši čas v razponu od 6 h do polnoči s 603 minutami v območju od 3,9
do 10 mmol/l, 71 – 80 mg/dl ter s 396 minutami v območju od 3,9 do 7,8 mmol/l, 71 – 140 mg/dl, kar
je 44 oziroma 41 minut dlje kot pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Humalog.
Sladkorna bolezen tipa 2 – odrasli
Preskušanje PRONTO-T2D je bilo 26 - tedensko preskušanje z zdravljenjem do cilja, v katerem so vrednotili učinkovitost zdravila Lyumjev pri 673 bolnikih, ki so bili randomizirani na bodisi slepo prejemanje zdravila Lyumjev ob obroku ali slepo prejemanje zdravila Humalog ob obroku, oboje v kombinaciji z bazalnim insulinom (insulin glargin ali insulin degludek) pri režimu z bazalnim in bolusnim insulinom. Zdravilo Lyumjev ob obroku ali zdravilo Humalog ob obroku so jim injicirali 0–2 minuti pred obrokom.
Rezultati učinkovitosti so predstavljeni v preglednici 3 in na sliki 3.
58,2 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Lyumjev ob obroku, in 52,5 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Humalog ob obroku, je doseglo ciljno vrednost HbA1c < 7 %.
Odmerki bazalnega, bolusnega in skupnega insulina so bili med skupinami v študiji ob koncu študije podobni.
Preglednica 3. Rezultati 26-tedenskega kliničnega preskušanja z bazalnim in bolusnim insulinom pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2| Zdravilo Lyumjev ob obroku + bazalniinsulin | Zdravilo Humalog ob obroku + bazalniinsulin | |
| Število randomiziranih preiskovancev (N) | 336 | 337 |
| HbA1c (%) | ||
| Izhodišče→ 26. teden | 7,28 → 6,92 | 7,31 → 6,86 |
| Sprememba od izhodišča | –0,38 | –0,43 |
| Razlika med zdravljenjema | 0,06 [–0,05, 0,16] | |
| HbA1c (mmol/mol) | ||
| Izhodišče→ 26. teden | 56,0 → 52,1 | 56,4 → 51,5 |
| Sprememba od izhodišča | –4,1 | –4,7 |
| Razlika med zdravljenjema | 0,6 [–0,6, 1,8] | |
| Odstopanja vrednosti glukoze eno uro po obroku (mg/dl) A | ||
| Izhodišče→ 26. teden | 76,6 → 63,1 | 77,1 → 74,9 |
| Sprememba od izhodišča | –13,8 | –2,0 |
| Razlika med zdravljenjema | –11,8 [–18,1; –5,5]C | |
| Odstopanja vrednosti glukoze eno uro po obroku (mmol/l) A | ||
| Izhodišče→ 26. teden | 4,25 → 3,50 | 4,28 → 4,16 |
| Sprememba od izhodišča | –0,77 | –0,11 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,66 [–1,01; –0,30]C | |
| Odstopanja vrednosti glukoze dve uri po obroku (mg/dl) A | ||
| Izhodišče→ 26. teden | 99,3 → 80,4 | 99,6 → 97,8 |
| Sprememba od izhodišča | –19,0 | –1,6 |
| Razlika med zdravljenjema | –17,4 [–25,3; –9,5]C | |
| Odstopanja vrednosti glukoze dve uri po obroku (mmol/l) A | ||
| Izhodišče→ 26. teden | 5,51 → 4,47 | 5,53 → 5,43 |
| Sprememba od izhodišča | –1,06 | –0,09 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,96 [–1,41; –0,52]C | |
| Telesna masa (kg) | ||
| Izhodišče→ 26. teden | 89,8 → 91,3 | 90,0 → 91,6 |
| Sprememba od izhodišča | 1,4 | 1,7 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,2 [–0,7, 0,3] | |
| Huda hipoglikemija (% bolnikov)B | 0,9 % | 1,8 % |
Vrednosti v 26. tednu in vrednosti spremembe od izhodišča temeljijo na povprečjih najmanjših kvadratov (prilagojenih povprečjih).
95 - odstotni interval zaupanja je naveden v »[ ]«. Razlika se nanaša na zdravilo Lyumjev ob obroku
– zdravilo Humalog ob obroku.
A Test z obrokom.
B Huda hipoglikemija je opredeljena kot epizoda, pri kateri je zaradi bolnikove nevrološke okvare potrebna pomoč druge osebe.
C Statistično značilno v korist zdravila Lyumjev ob obroku.
Slika 3. Časovni potek odstopanj vrednosti glukoze v krvi med tolerančnim testom z mešanim obrokom v 26. tednu pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2PPG = postprandialna glukoza
Zdravili Lyumjev in Humalog, dani ob obroku
Podatki so v obliki povprečij najmanjših kvadratov (SE), *p < 0,05.
Sladkorna bolezen tipa 1 – odrasli. Neprekinjeno subkutano infundiranje insulina (CSII)
Preskušanje PRONTO-Pump je bilo 12 - tedensko dvojno slepo preskušanje z navzkrižno zasnovo z dvema 6 - tedenskima obdobjema, v katerem so vrednotili združljivost in varnost zdravil Lyumjev in Humalog z zunanjim sistemom CSII pri bolnikih, ki so ves čas študije nosili aparat za neprekinjeno merjenje glukoze. Med zdravljenjema ni bilo statistično značilne razlike v stopnji ali pojavnosti okvar infuzijskega kompleta (n = 49).
V 1. obdobju navzkrižne študije je pri zdravilu Lyumjev prišlo do številčno večjega znižanja povprečne vrednosti HbA1c kot pri zdravilu Humalog. Znižanje pri zdravilu Lyumjev je bilo – 0,39 % [– 4,23 mmol/mol] od izhodišča, tj. 6,97 % [52,68 mmol/mol], pri zdravilu Humalog pa – 0,25 %
[– 2,78 mmol/mol] od izhodišča, tj. 7,17 % [54,89 mmol/mol]. Pri zdravilu Lyumjev je prišlo do statistično značilnega daljšega povprečnega ohranjanja glukoze v ciljnem območju 71 – 140 mg/dl (3,9 – 7,8 mmol/l) v eni ali dveh urah po začetku zajtrka v primerjavi z zdravilom Humalog.
Preskušanje PRONTO-Pump-2 je bilo 16 - tedensko randomizirano (1:1), dvojno slepo preskušanje, v katerem so vrednotili učinkovitost zdravila Lyumjev pri 432 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki so trenutno uporabljali neprekinjeno subkutano infundiranje insulina. Bolniki so bili randomizirani na slepo prejemanje zdravila Lyumjev (N = 215) ali slepo prejemanje zdravila Humalog (N = 217).
Bolusi zdravila Lyumjev ali Humalog ob obroku so bili uvedeni od 0 do 2 minuti pred obrokom.
V 16. tednu je bilo zdravilo Lyumjev pri zniževanju vrednosti HbA1c neinferiorno od zdravila Humalog. Znižanje pri zdravilu Lyumjev je bilo – 0,06 % [– 0,7 mmol/mol] od izhodišča, tj. 7,56 % [59,1 mmol/mol], pri zdravilu Humalog pa – 0,09 % [– 1,0 mmol/mol] od izhodišča, tj. 7,54 %
[58,9 mmol/mol]. Razlika je bila 0,02 % [95-odst. IZ: – 0,06; 0,11] oziroma 0,3 mmol/mol [95 - odst. IZ: – 0,6; 1,2] v primerjavi z zdravilom Humalog.
Po standardiziranem testnem obroku so pri zdravljenju z zdravilom Lyumjev dokazali statistično značilno nižjo raven glukoze 1 uro in 2 uri po obroku. Razlika je bila – 1,34 mmol/l [95 - odst. IZ: – 2,00; – 0,68] oziroma – 1,54 mmol/l [95 - odst. IZ: – 2,37; – 0,72] v primerjavi z zdravilom Humalog.
Posebne populacije
Starejši bolniki
V dveh 26 - tedenskih kliničnih študijah (PRONTO-T1D in PRONTO-T2D) je bilo 187 od 1116 (17 %) bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 ali sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z zdravilom
Lyumjev, starih ≥ 65 let, 18 od 1116 (2 %) pa ≥ 75 let. Med starejšimi in mlajšimi bolniki na splošno niso opazili razlik v varnosti ali učinkovitosti.
Pediatrična populacija
Preskušanje PRONTO-Peds je bilo 26 - tedensko, randomizirano (2:2:1) preskušanje z zdravljenjem do cilja, v katerem so vrednotili učinkovitost zdravila Lyumjev pri 716 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, starih od 3 do < 18 let. Bolniki so bili randomizirani na slepo prejemanje zdravila Lyumjev ob obroku (N = 280), slepo prejemanje zdravila Humalog ob obroku (N = 298) ali odprto prejemanje zdravila Lyumjev po obroku (N = 138), vse v kombinaciji z bazalnim insulinom (insulin glargin, insulin degludek ali insulin detemir). Zdravilo Lyumjev ob obroku ali zdravilo Humalog ob obroku so injicirali od 0 do 2 minuti pred obrokom, zdravilo Lyumjev po obroku pa v 20 minutah po začetku obroka.
Odmerki insulina so bili podobni v vseh skupinah zdravljenja ob izhodišču in po 26 tednih.
Preglednica 4. Rezultati 26-tedenskega preskušanja PRONTO-Peds pri pediatričnih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1| Zdravilo Lyumjev ob obroku + bazalni insulin | Zdravilo Humalog ob obroku + bazalni insulin | Zdravilo Lyumjev po obroku + bazalni insulin | |
| Število randomiziranihpreiskovancev (N) | 280 | 298 | 138 |
| HbA1c (%) (povprečje) | |||
| Izhodišče → 26. teden | 7,78 → 7,85 | 7,81 → 7,88 | 7,77 → 7,86 |
| Sprememba od izhodišča | 0,06 | 0,09 | 0,07 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,02 [–0,17; 0,13]A | –0,02 [–0,20; 0,17]B | |
| HbA1c (mmol/mol) | |||
| Izhodišče → 26. teden | 61,6 → 62,4 | 61.8 → 62.6 | 61,4 → 62,4 |
| Sprememba od izhodišča | 0,71 | 0.94 | 0,77 |
| Razlika med zdravljenjema | –0,23 [–1,84; 1,39]A | –0,17 [–2,15; 1,81]B | |
Vrednosti v 26. tednu in vrednosti spremembe od izhodišča temeljijo na povprečjih najmanjših kvadratov (prilagojenih povprečjih).
95-odstotni interval zaupanja je naveden v »[ ]«.
A Razlika se nanaša na zdravilo Lyumjev ob obroku – zdravilo Humalog ob obroku.
B Razlika se nanaša na zdravilo Lyumjev po obroku – zdravilo Humalog ob obroku.
Absorpcija
Pri zdravih preiskovancih in bolnikih s sladkorno boleznijo je bila po injiciranju zdravila Lyumjev absorpcija insulina lispro pospešena, čas izpostavljenosti je bil krajši kot pri zdravilu Humalog. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1:
-
Insulin lispro se je v obtoku pojavil približno eno minuto po injiciranju zdravila Lyumjev, kar je pet minut hitreje kot pri zdravilu Humalog.
-
Čas do 50 - odstotne najvišje koncentracije je bil 14 minut krajši pri zdravilu Lyumjev kot pri
zdravilu Humalog.
-
Po injiciranju zdravila Lyumjev je bilo v prvih 15 minutah v obtoku sedemkrat več insulina lispro kot pri zdravilu Humalog, v prvih 30 minutah pa trikrat več insulina lispro kot pri zdravilu Humalog.
-
Po dajanju zdravila Lyumjev je bila najvišja koncentracija insulina lispro dosežena v 57 minutah.
-
Po injiciranju zdravila Lyumjev je bilo po treh urah po injiciranju v obtoku 41 % manj insulina lispro kot pri zdravilu Humalog.
-
Trajanje izpostavljenosti insulinu lispro pri zdravilu Lyumjev je bilo 60 minut krajše kot pri
zdravilu Humalog.
-
Skupna izpostavljenost insulinu lispro (razmerje in 95 - odst. IZ 1,03 (0,973; 1,09)) ter najvišja koncentracija (razmerje in 95 - odst. IZ 1,06 (0,97; 1,16)) sta bili med zdraviloma Lyumjev in Humalog primerljivi.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je bila variabilnost med dnevi (koeficient variacije [% KV]) pri zdravilu Lyumjev 13 % za skupno izpostavljenost insulinu lispro (AUC, 0 – 10 h) in 23 % za najvišjo koncentracijo insulina lispro (Cmax).Absolutna biološka uporabnost insulina lispro po subkutanem dajanju zdravila Lyumjev v trebuh, nadlaket in stegno je bila približno 65 %. Pospešena absorpcija insulina lispro se ohrani ne glede na mesto injiciranja (trebuh, nadlaket in stegno). Podatkov o izpostavljenosti po injuciranju v zadnjico ni.
Najvišja koncentracija in čas do najvišje koncentracije sta bila pri trebuhu in nadlakti primerljiva; pri stegnu je bil čas do najvišje koncentracije daljši, najvišja koncentracija pa nižja.
Skupna izpostavljenost insulinu lispro in najvišja koncentracija insulina lispro sta se povečevali sorazmerno z naraščajočimi subkutanimi odmerki zdravila Lyumjev znotraj razpona odmerkov od 7 enot do 30 enot.
Neprekinjeno subkutano infundiranje insulina (CSII)
Absorpcija insulina lispro je bila pospešena, kadar so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 zdravilo Lyumjev prejemali s CSII.
-
Čas do 50 - odstotne najvišje koncentracije je bil 14 minut, tj. 9 minut manj kot pri zdravilu
Humalog.
-
Po dajanju zdravila Lyumjev je bilo v prvih 30 minutah na voljo 1,5 - krat več insulina lispro kot pri zdravilu Humalog.
Primerjava zdravila Lyumjev 200 enot/ml in zdravila Lyumjev 100 enot/ml
Rezultati študije pri zdravih preiskovancih so pokazali, da je po dajanju enkratnega odmerka s
15 enotami zdravilo Lyumjev 200 enot/ml biološko enakovredno zdravilu Lyumjev 100 enot/ml v smislu površine pod krivuljo serumske koncentracije insulina lispro po času od časa nič do neskončnosti ter v smislu Cmax. Pospešena absorpcija insulina lispro po dajanju 200 enot/ml je bila podobna kot pri zdravilu Lyumjev 100 enot/ml. Ob prehodu bolnika med jakostma ni potrebna pretvorba odmerkov.
Porazdelitev
Geometrična sredina volumna porazdelitve (% KV) insulina lispro (Vd) je bila 34 l (30 %) po intravenskem dajanju zdravila Lyumjev v obliki bolusne injekcije odmerka s 15 enotami pri zdravih preiskovancih.
Izločanje
Geometrična sredina očistka (% KV) insulina lispro je bila 32 l/uro (22 %), mediana razpolovna doba insulina lispro pa je bila 44 minut po intravenskem dajanju zdravila Lyumjev v obliki bolusne injekcije odmerka s 15 enotami pri zdravih preiskovancih.
Posebne populacije
Starost, spol in rasa niso vplivali na farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravila Lyumjev.
Pediatrična populacija
Otroke (stare 8 – 11 let) in mladostnike (stare 12 – 17 let) s sladkorno boleznijo tipa 1, ki so večkrat dnevno prejemali injekcije (MDI) in ki so bili na zdravljenju s CSII, so preučevali z navzkrižno zasnovo ter ocenjevali farmakokinetiko in farmakodinamiko insulina lispro po odmerku zdravil Lyumjev in Humalog 0,2 enot/kg.
Razlike v farmakokinetiki med zdraviloma Lyumjev in Humalog so bile pri otrocih in mladostnikih na splošno podobne kot pri odraslih. Po subkutanem injiciranju se je zdravilo Lyumjev pospešeno absorbiralo, pri čemer je bila zgodnja izpostavljenost insulinu lispro pri otrocih (starih 8 – 11 let) in mladostnikih (starih 12 – 17 let) višja, skupna izpostavljenost, najvišja koncentracija in čas do najvišje koncentracije pa so se v primerjavi z zdravilom Humalog ohranili. Po subkutani bolusni infuziji s CSII je bil pri otrocih in odraslih trend v smeri pospešene absorpcije, skupna izpostavljenost, najvišja koncentracija in čas do najvišje koncentracije pa so bili v primerjavi z zdravilom Humalog podobni.
Bolniki z okvaro ledvic in jeter
Ni znano, da bi okvara ledvic in jeter vplivala na farmakokinetiko insulina lispro.
Farmacevtski podatki - Lyumjev 100 enot/ml
glicerol
magnezijev klorid heksahidrat metakrezol
natrijev citrat dihidrat natrijev treprostinilat cinkov oksid
voda za injekcije
klorovodikova kislina in natrijev hidroksid (za uravnavanje pH)
Zdravila ne smemo mešati z drugimi insulini ali drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v
poglavju 6.6.
Lyumjev 100 enot/ml raztopina za injiciranje v vložku
Lyumjev 100 enot/ml KwikPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Lyumjev 100 enot/ml Junior KwikPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Pred uporabo
3 leta
Po prvi uporabi
28 dni
Lyumjev 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Pred uporabo
2 leti
Po prvi uporabi
28 dni
Ko se vsebina viale razredči za intravensko uporabo
Dokazali so 14-dnevno kemijsko in fizikalno obstojnost zdravila med uporabo pri temperaturi 2 – 8 °C in 20-urno obstojnost pri temperaturi 20 – 25 °C, zaščiteno pred svetlobo. Z mikrobiološkega vidika je treba zdravilo uporabiti takoj. Če ga ne uporabite takoj, je za čas shranjevanja med uporabo in pogoje pred uporabo odgovoren uporabnik; ta čas ne sme biti daljši od 24 ur pri temperaturi 2 – 8 °C, razen če je redčenje potekalo v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih (glejte poglavje 6.6).
Pred uporabo
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Po prvi uporabi
Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Ne zamrzujte.
Lyumjev 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Lyumjev 100 enot/ml raztopina za injiciranje v vložku
Ne shranjujte v hladilniku.
Po vstavitvi vložka mora biti injekcijski peresnik zaprt s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Lyumjev 100 enot/ml raztopina KwikPen za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Lyumjev 100 enot/ml Junior KwikPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Ne shranjujte v hladilniku.
Injekcijski peresnik mora biti zaprt s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Lyumjev 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Viale iz prozornega stekla tipa I, zaprte z zamaški iz halobutilne gume in zaščitene z aluminijastimi zaporkami.
10-mililitrska viala: pakiranja po 1 ali 2 viali ali 5 (5 pakiranj po 1) vial. Lyumjev 100 enot/ml raztopino za injiciranje v vložku
Vložki iz prozornega stekla tipa I, zaprti s tesnilnimi ploščicami in zaščiteni z aluminijastimi zaporkami ter bati iz halobutilne gume.
3-mililitrski vložek: pakiranja po 2, 5 ali 10 vložkov.
Lyumjev 100 enot/ml KwikPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Vložki iz prozornega stekla tipa I, zaprti s tesnilnimi ploščicami in zaščiteni z aluminijastimi zaporkami ter bati iz halobutilne gume.
3-mililitrski vložki so zaprti v injektor KwikPen, ki ga zavržete, ko se izprazni.
Zdravilo je pakirano v belo škatlo s temnomodrimi pasovi in sliko injekcijskega peresnika. Injekcijski peresnik KwikPen je sivkasto temnorjavo barve, gumb za odmerjanje je moder z dvignjenimi utori na strani.
3-mililitrski injekcijski peresnik KwikPen: pakiranja po 2 napolnjena injekcijska peresnika,
5 napolnjenih injekcijskih peresnikov ali skupno pakiranje po 10 (2 pakiranji po 5) napolnjenih injekcijskih peresnikov.
Lyumjev 100 enot/ml Junior KwikPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Vložki iz prozornega stekla tipa I, zaprti s tesnilnimi ploščicami in zaščiteni z aluminijastimi zaporkami ter bati iz halobutilne gume.
3 - mililitrski vložki so zaprti v injektor Junior KwikPen, ki ga zavržete, ko se izprazni.
Zdravilo je pakirano v belo škatlo s črtami marelične barvein pasovi marelične, svetlo- in temnomodre barve,ter sliko injekcijskega peresnika. Injekcijski peresnik Junior KwikPen je sivkasto temnorjavo barve, gumb za odmerjanje je marelične barve z dvignjenimi utori na koncu in strani.
3-mililitrski injekcijski peresnik Junior KwikPen: pakiranja po 2 napolnjena injekcijska peresnika, 5 napolnjenih injekcijskih peresnikov ali skupno pakiranje po 10 (2 pakiranji po 5) napolnjenih injekcijskih peresnikov.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Zdravilo Lyumjev mora biti na pogled bistro in brezbarvno. Ne uporabite ga, če je motno, obarvano ali če vsebuje delce ali grudice.
Zdravila Lyumjev ne smete uporabiti, če je bilo zamrznjeno.
Pred vsako uporabo morate vedno pritrditi novo iglo. Igel ne smete uporabljati ponovno. Igle niso priložene.
Lyumjev 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Intravenska uporaba
Pri intravenski uporabi se zdravilo Lyumjev 100 enot/ml v vialah lahko razredči do koncentracije od 0,1 do 1,0 enote/ml v 5 % raztopini glukoze za injiciranje ali raztopini natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje. Dokazana je bila združljivost z vrečkami iz kopolimera etilen-propilena in poliolefina s polivinilkloridom. Priporočljivo je, da se sistem pred začetkom infundiranja bolniku aktivira.
CSII
Viale zdravila Lyumjev 100 enot/ml se lahko uporabi za napolnitev črpalke za neprekinjeno infundiranje insulina za največ 9 dni. Ovrednotene so bile cevke, pri katerih je notranji material narejen iz polietilena ali poliolefina; dokazana je bila njihova združljivost z uporabo črpalke.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.