CoRamipril TEVA 2,5 mg/12,5 mg tablete

Zdravljenje hipertenzije.

Ta kombinacija fiksnih odmerkov je indicirana za uporabo pri bolnikih, katerih krvni tlak ni ustrezno nadzorovan s samim ramiprilom ali samim hidroklorotiazidom.

peroralna uporaba

Zdravilo CoRamipril TEVA je priporočljivo jemati enkrat na dan, vsak dan ob istem času, po navadi zjutraj.

Tableto je mogoče vzeti pred obrokom, med njim ali po njem, ker uživanje hrane ne vpliva na

biološko uporabnost (glejte poglavje 5.2). Zdravilo je potrebno zaužiti s tekočino. Zdravila se ne sme zgristi ali zdrobiti.

Odrasli bolniki

Odmerek je potrebno prilagoditi posameznemu bolniku glede na njegov profil (glejte poglavje 4.4) ter urejenost krvnega tlaka. Jemanje fiksne kombinacije ramiprila in hidroklorotiazida je priporočeno šele po titraciji z eno od posameznih učinkovin.

Zdravljenje z zdravilom CoRamipril TEVA je potrebno začeti z najmanjšim odmerkom, ki je na voljo.

Če je potrebno, je odmerek mogoče postopoma povečevati, da bi dosegli ciljni krvni tlak; največji dovoljeni odmerek je 10 mg ramiprila in 25 mg hidroklorotiazida na dan.

Posebne skupine bolnikov

Bolniki, ki se zdravijo z diuretiki

Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z diuretiki, se lahko po uvedbi tega zdravila pojavi hipotenzija, zato je potrebna previdnost. Pred začetkom zdravljenja z ramiprilom /hidroklorotiazidom je potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka diuretika ali prenehanju zdravljenja z njim.

Bolniki z ledvično okvaro

Zdravilo CoRamipril TEVA je zaradi sestavine hidroklorotiazid kontraindicirana pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem ledvic (kreatininski očistek < 30 ml/min) (glejte poglavje 4.3).

Bolniki z okvarjenim delovanjem ledvic lahko potrebujejo manjše odmerke ramiprila/

hidroklorotiazida. Bolniki s kreatininskim očistkom med 30 in 60 ml/min smejo dobiti le najmanjši odmerek fiksne kombinacije ramiprila in hidroklorotiazida, in sicer po uporabi samega ramiprila. Največji dovoljeni odmerek je 5 mg ramiprila in 25 mg hidroklorotiazida na dan.

Bolniki z okvaro jeter

Bolnikom z blago do zmerno okvarjenim delovanjem jeter je potrebno zdravljenje z zdravilom

CoRamipril TEVA uvesti pod natančnim zdravniškim nadzorom; največji dnevni odmerek je 2,5 mg ramiprila in 12,5 mg hidroklorotiazida.

Zdravilo CoRamipril TEVA je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem jeter (glejte poglavje 4.3).

Starejši bolniki

Začetni odmerek mora biti manjši, nadaljnja titracija pa bolj postopna, ker obstaja večja možnost neželenih učinkov, zlasti pri zelo starih in slabotnih bolnikih.

Pediatrična populacija

Zdravila CoRamipril TEVA ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih do 18. leta starosti, ker o varnosti in učinkovitosti v tej skupini ni dovolj podatkov.

• preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerekoli druge zaviralce angiotenzinske konvertaze (ACE), hidroklorotiazid, druge tiazidne diuretike, sulfonamide ali katerokoli pomožno snov tega zdravila (glejte poglavje 6.1),

• angioedem v anamnezi (hereditarni, idiopatični ali angioedem zaradi zaviralcev ACE ali antagonistov receptorjev angiotenzina II (AIIRA) v preteklosti),

• zunajtelesna zdravljenja, ki povzročijo stik krvi z negativno nabitimi površinami (glejte poglavje 4.5),

• pomembna obojestranska stenoza ledvičnih arterij ali stenoza ledvične arterije edine delujoče ledvice,

• drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6),

• dojenje (glejte poglavje 4.6).

• huda okvara ledvične funkcije pri bolnikih s kreatininskim očistkom pod 30 ml/min, ki niso na dializi,

• klinično pomembne elektrolitske motnje, ki se lahko poslabšajo po zdravljenju z zdravilom CoRamipril TEVA (glejte poglavje 4.4),

• huda okvara jetrna funkcija, hepatična encefalopatija.

Posebneskupine bolnikov

Nosečnost

Zdravljenja z zaviralci ACE, kot je ramipril ali antagonisti receptorjev angiotenzina II (AIIRA) se ne sme uvesti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v

nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE / AIIRA nujno. Če je

nosečnost potrjena, je treba zdravljenje z zaviralci ACE / AIIRA takoj prekiniti in če je primerno, uvesti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.3 in 4.6).

Bolniki s posebnim tveganjem za hipotenzijo

Bolniki z močno aktiviranim reninsko-angiotenzinsko-aldosteronskim sistemom:

Pri bolnikih z močno aktiviranim reninsko-angiotenzinskim-aldosteronskim sistemom obstaja tveganje za izrazit akuten padec krvnega tlaka in poslabšanja ledvične funkcije zaradi zaviralca ACE, zlasti če je bil zaviralec ACE ali sočasni predpisani diuretik uporabljen prvič ali prvič v večjem odmerku.

Pomembno aktivacijo reninsko-angiotenzinsko-aldosteronskega sistema je treba pričakovati in uvesti medicinski nadzor, ki vključuje merjenje krvnega tlaka na primer pri:

• bolnikih s hudo hipertenzijo,

• bolnikih z dekompenziranim kongestivnim srčnim popuščanjem,

• bolnikih s hemodinamično pomembno motnjo dotoka v levi prekat ali odtoka iz njega (npr. stenozo aortne ali mitralne zaklopke),

• bolnikih z enostransko stenozo ledvične arterije in delujočo drugo ledvico,

• bolnikih s pomanjkanjem soli ali možnostjo, da pride do pomanjkanje soli (tudi pri bolnikih, ki dobivajo diuretike),

• bolnikih s cirozo jeter in/ali ascitesom,

• ter pri bolnikih med zahtevnimi operacijami in pri bolnikih, ki dobivajo anestetike, ki povzročijo hipotenzijo.

Običajno je potrebno pred začetkom zdravljenja pri bolnikih odpraviti dehidracijo, hipovolemijo ali pomanjkanje soli (pri bolnikih s srčnim popuščanjem je potrebno ukrepe za odpravo teh motenj pazljivo pretehtati v primerjavi s tveganjem za volumsko preobremenitev).

Operacije

Če je mogoče, je potrebno zdravljenje z zaviralci angiotenzinske konvertaze, kakršen je ramipril, prekiniti en dan pred operacijo.

Bolniki s tveganjem za ishemijo srca ali možganov pri akutni hipotenziji: Med uvajanjem zdravila je potreben poseben zdravniški nadzor.

Primarni hiperaldosteronizem

Kombinacija ramiprila in hidroklorotiazida ni primarna oblika zdravljenja primarnega hiperaldosteronizma. Če je kombinacija ramiprila in hidroklorotiazida uporabljena pri bolniku s primarnim hiperaldosteronizmom, je potrebno natančno nadzorovati koncentracijo kalija v plazmi.

Starejši bolniki

Glejte poglavje 4.2.

Bolniki z boleznijo jeter

Pri bolnikih z jetrno boleznijo lahko elektrolitske motnje zaradi zdravljenja z diuretiki, vključno s hidroklorotiazidom, povzročijo hepatično encefalopatijo.

Nadziranje ledvične funkcije

Pred zdravljenjem in med njim je potrebno nadzirati ledvično funkcijo in odmerek ustrezno prilagoditi, zlasti v prvih tednih zdravljenja. Bolniki z ledvično okvaro potrebujejo posebej natančno spremljanje (glejte poglavje 4.2). Obstaja tveganje za okvaro ledvične funkcije, zlasti pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem ali po presaditvi ledvice.

Ledvična okvara

Pri bolnikih z ledvično boleznijo lahko tiazidi sprožijo uremijo. Pri bolnikih z okvarjeno ledvično funkcijo se lahko pojavijo kumulativni učinki zdravilne učinkovine. Če se pojavi napredujoča ledvična okvara, ki se kaže v povečani količini nebeljakovinskega dušika, je potrebno znova natančno pretehtati način zdravljenja. Upoštevati je potrebno tudi možnost prenehanja zdravljenja z diuretikom (glejte poglavje 4.3).

Elektrolitsko neravnovesje

Potrebno je občasno spremljanje ravni elektrolitov v serumu, tako kot pri vseh bolnikih, ki dobivajo

diuretike. Tiazidi, vključno s hidroklorotiazidom, lahko povzročijo neravnovesje tekočine ali elektrolitov (hipokaliemijo, hiponatriemijo in hipokloremično alkalozo). Med jemanjem tiazidnih diuretikov se sicer lahko pojavi hipokaliemija, vendar lahko sočasno zdravljenje z ramiprilom zmanjša z diuretiki izzvano hipokaliemijo. Tveganje za hipokaliemijo je največje pri bolnikih z jetrno cirozo, bolnikih, pri katerih se pojavi hitra diureza, bolnikih, ki ne dobivajo dovolj elektrolitov in pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo s kortikosteroidi ali ACTH (glejte poglavje 4.5). Prvo meritev plazemske koncentracije kalija je potrebno opraviti v prvem tednu zdravljenja. Če je koncentracija kalija nizka, jo je potrebno korigirati. Pojavi se lahko dilucijska hiponatriemija. Zmanjšanje koncentracije natrija je uvodoma lahko asimptomatsko, zato je potrebno ravni redno nadzorovati. Nadzor mora biti pogostejši pri starejših bolnikih in pri bolnikih s cirozo. Pokazalo se je, da tiazidi povečajo izločanje magnezija s sečem, kar je lahko posledica hipomagneziemije.

Hiperkaliemija

Pri nekaterih bolnikih, zdravljenih z zaviralci ACE, vključno z ramiprilom, so ugotovili pojav hiperkaliemije. Tveganje za pojav hiperkaliemije je prisotno pri bolnikih z ledvično insuficienco,

starejših bolnikih (več kot 70 let), bolnikih z neurejeno sladkorno boleznijo, uporabnikih kalijevih soli, diuretikov, ki ohranjajo kalij in drugih zdravil, ki zvišujejo reven kalija v plazmi in bolnikih z motnjami, kakršne so npr. dehidracija, akutno srčno popuščanje in presnovna acidoza. Če je sočasno jemanje zgoraj naštetih zdravil primerno, je priporočljivo redno nadziranje vrednosti kalija v serumu (glejte poglavje 4.5).

Hepatična encefalopatija

Pri bolnikih z jetrno boleznijo lahko elektrolitske motnje zaradi zdravljenja z diuretiki, vključno s hidroklorotiazidom, povzročijo hepatično encefalopatijo. Pri hepatični encefalopatiji je potrebno zdravljenje takoj prekiniti.

Hiperkalciemija

Hidroklorotiazid spodbuja reabsorpcijo kalcija v ledvicah in lahko povzroči hiperkalciemijo. Vpliva lahko na preiskave delovanja obščitnic.

Angioedem

Med zdravljenjem z zaviralci ACE, vključno z ramiprilom, so poročali o pojavu angioedema (glejte poglavje 4.8).

Če se pojavi angioedem, je potrebno prekiniti zdravljenje z zdravilom CoRamipril TEVA.

Nemudoma je potrebno uvesti nujno zdravljenje. Bolnika je potrebno opazovati vsaj 12 do 24 ur in ga odpustiti šele potem, ko simptomi popolnoma izginejo.

Pri bolnikih, zdravljenih z zaviralci ACE, vključno z ramiprilom, so poročali o pojavu intestinalnega angioedema (glejte poglavje 4.8). Pri teh bolnikih se je pojavila bolečina v trebuhu (z navzeo in bruhanjem ali brez njiju).

Anafilaktične reakcije med desenzibilizacijo

Med zavrtjem ACE se povečata verjetnost in izrazitost anafilaktičnih in anafilaktoidnih reakcij na strupe žuželk in druge alergene. Pred desenzibilizacijo je potrebno premisliti o začasnem prenehanju zdravljenja zdravila CoRamipril TEVA.

Nevtropenija, agranulocitoza

Redko so zabeležili nevtropenijo ali agranulocitozo, poročali pa so tudi o depresiji kostnega mozga.

Priporočljivo je nadzorovati število belih krvnih celic zaradi lažjega pojava morebitne levkopenije. Bolj pogosto spremljanje bolnikov je priporočljivo na začetku zdravljenja in pri bolnikih z okvarjeno ledvično funkcijo ali s sočasno kolagensko boleznijo (npr. z eritematoznim lupusom ali sklerodermo) ter pri tistih bolnikih, zdravljenih z zdravili, ki lahko spremenijo krvno sliko (glejte poglavji 4.5 in 4.8).

Etnične razlike

Zaviralci ACE povzročijo angioedem pogosteje pri bolnikih črne rase kot pri bolnikih drugih ras.

Tako kot drugi zaviralci ACE, je lahko tudi ramipril manj učinkovit pri zniževanju krvnega tlaka pri bolnikih črne rase kot pri bolnikih drugih ras; morda zaradi večje prevalence hipertenzije z majhno koncentracijo renina pri bolnikih črne rase.

Športniki

Hidroklorotiazid lahko povzroči pozitiven rezultat analize na protidopinškem testu.

Presnovni in endokrini učinki

Zdravljenje s tiazidi lahko poslabša toleranco za glukozo. Pri sladkornih bolnikih je morda potrebno prilagoditi odmerke inzulina ali peroralnih antidiabetikov. Prikrita sladkorna bolezen lahko postane očitna med zdravljenjem s tiazidi.

Zdravljenjem s tiazidnimi diuretiki je povezanoz zvišanjem ravni holesterola in trigliceridov. . Pri določenih bolnikih, ki jemljejo tiazide, se lahko pojavi hiperurikemija ali protin.

Kašelj

Med jemanjem zaviralcev ACE so poročali o pojavu kašlja. Značilno je, da je ta kašelj neproduktiven, trdovraten in po prekinitvi zdravljenja izgine. V diferencialni diagnostiki kašlja je potrebno upoštevati kašelj zaradi zaviralca ACE.

Drugo

Preobčutljivostne reakcije se lahko pojavijo tako pri bolnikih z alergijsko ali bronhialno astmo v anamnezi kot pri bolnikih brez takšne anamneze. Poročali so o možnem poslabšanju ali sprožitvi sistemskega eritematoznega lupusa.

Kontraindicirane kombinacije

Zunajtelesna zdravljenja, med katerimi pride kri v stik z negativno nabitimi površinami, npr. dializa ali hemofiltracija z določenimi visokopretočnimi membranami (npr. poliakrilonitrilnimi membranami) in afereza lipoproteina majhne gostote z dekstranovim sulfatom, zaradi večjega tveganja za hude

anafilaktoidne reakcije (glejte poglavje 4.3). Če je takšno zdravljenje potrebno, je potrebno uporabiti drugačno vrsto dializne membrane ali drugo skupino antihipertenzivov.

Opozorila za uporabo

Kalijeve soli, heparin, diuretiki, ki varčujejo kalij in druga zdravila, ki zvišujejo plazemsko koncentracijo kalija (vključno z AIIRA, trimetoprimom, takrolimusom, ciklosporinom)

Pojavi se lahko hiperkaliemija, zato je potrebno natančno kontrolirati vrednosti kalija v serumu.

Antihipertenzivna zdravila (npr. diuretiki) in druge snovi, ki lahko znižajo krvni tlak (npr. nitrati,

triciklični antidepresivi, anestetiki, akutno pitje alkohola, baklofen, alfuzosin, doksazosin, prazosin, tamsulosin, terazosin)

Pričakovati je potrebno večje tveganje za pojav hipotenzije (glejte poglavje 4.2 za diuretike).

Vazopresorski simpatikomimetiki in druge snovi (epinefrin), ki lahko zmanjšajo antihipertenzivni učinek ramiprila

Priporočljivo je nadziranje krvnega tlaka.

Alopurinol, imunosupresivi, kortikosteroidi, prokainamid, citostatiki in druge snovi lahko spremenijo krvno sliko

Večja verjetnost hematoloških reakcij (glejte poglavje 4.4).

Litijeve soli

Zaviralci ACE lahko zmanjšajo izločanje litija, zato se lahko toksični učinki litija povečajo. Koncentracijo litija je potrebno nadzorovati. Sočasna jemanje tiazidnih diuretikov lahko poveča tveganje za toksičnost litija in stopnjuje že tako večje tveganje za toksičnost litija ob zaviralcih ACE.

Kombinacija ramiprila in hidroklorotiazida z litijem zato ni priporočljiva.

Antidiabetična zdravila, vključno z inzulinom

Pojavi se lahko hipoglikemična reakcija. Hidroklorotiazid lahko oslabi učinek zdravil proti sladkorni bolezni. Zato je v uvodnem obdobju sočasnega jemanja priporočljivo posebno natančno kontrolirati glukozo v krvi.

Nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilna kislina

Pričakovati je mogoče zmanjšanje antihipertenzivnega učinka zdravila CoRamipril TEVA. Poleg tega lahko sočasno zdravljenje z zaviralci ACE in nesteroidnimi protivnetnimi zdravili poveča tveganje za poslabšanje ledvičnega delovanja in povečanje koncentracije kalija v krvi.

Peroralni antikoagulanti

Antikoagulantni učinek se lahko zaradi sočasnega jemanja hidroklorotiazida zmanjša.

Kortikosteroidi, ACTH, amfotericin B, karbenoksolon, velika količina likviricije, odvajala (v primeru dolgotrajne uporabe) ter druga zdravila, ki delujejo kaliuretično ali zmanjšujejo plazemsko koncentracijo kalija v plazmi

Večje tveganje za hipokaliemijo.

Pripravki digitalisa, zdravilne učinkovine, ki podaljšujejo interval QT in antiaritmiki

Njihovi proaritmični toksični učinki se lahko v primeru prisotnosti elektrolitskih motenj (npr. hipokaliemije, hipomagneziemije) povečajo ali se zmanjša njihov antiaritmični učinek.

Metildopa

Možna je hemoliza.

Holestiramin in drugi enteralno uporabljeni ionski izmenjevalci

Zmanjšana absorpcija hidroklorotiazida. Sulfonamidne diuretike je treba vzeti vsaj eno uro pred temi zdravili ali od štiri do šest ur po teh zdravilih.

Mišični relaksanti kurarinske vrste

Možna je okrepitev in podaljšanje relaksantnega učinka na mišice.

Kalcijeve soli in zdravila, ki povečujejo plazemsko koncentracijo kalcija

Pri sočasnem jemanju hidroklorotiazida je mogoče pričakovati povečanje serumske koncentracija kalcija, zato je potrebno natančno nadzorovati vrednosti kalcija v serumu.

Karbamazepin

Tveganje za pojav hiponatriemije zaradi aditivnega učinka hidroklorotiazida.

Kontrastna sredstva, ki vsebujejo jod

Pri dehidraciji zaradi diuretikov, vključno s hidroklorotiazidom, obstaja večje tveganje za akutno ledvično okvaro, zlasti pri uporabi večje količine kontrastnih sredstev, ki vsebujejo jod.

Penicilin

Hidroklorotiazid se izloča v distalnih tubulih in zmanjša izločanje penicilina.

Kinin

Hidroklorotiazid zmanjša izločanje kinina.

Uporaba zdravila CoRamipril TEVA v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4), v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti pa je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, vendar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti.

Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z zaviralci ACE takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje.

Znano je, da izpostavljenost zaviralcem ACE / antagonistom receptorjev angiotenzina II (AIIRA) v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti lahko povzroči fetotoksične učinke pri ljudeh (zmanjšana ledvična funkcija, oligohidramnij, zapoznela zakostenitev lobanje) in toksične učinke pri novorojenčkih (ledvična odpoved, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3). Pri izpostavljenosti zaviralcem ACE od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultrazvočni pregled delovanja ledvic in lobanje. Novorojenčke, katerih matere so prejemale zaviralce ACE, je potrebno pozorno spremljati za pojav hipotenzije, oligurije in hipekaliemije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

V primerih dolgotrajnejše izpostavljenosti hidroklorotiazidu med tretjim trimesečjem nosečnosti, lahko le-ta povzroči feto-placentalno ishemijo in tveganje za zavrtje rasti. V redkih primerih so poročali tudi o pojavu hipoglikemije in trombocitopenije pri novorojencih,če so bili zdravilu izpostavljeni tik pred rojstvom. Hidroklorotiazid lahko zmanjša volumen plazme in krvni pretok skozi maternico in placento.

Zdravljenje z zdravilom CoRamipril Teva je med dojenjem kontraindiciran.

V mleku doječe matere se izloči toliko ramiprila in hidroklorotiazida, da so med jemanjem terapevtskih odmerkov verjetni učinki na dojenčka. O uporabi ramiprila v obdobju dojenja ni dovolj podatkov.

Uporabiti je treba druga zdravila, katerih varnostne značilnosti med dojenjem so bolje ugotovljene.. To še posebej velja pri dojenju novorojenčkov ali nedonošenčkov. Hidroklorotiazid se pri človeku izloča v materinem mleku. Uporaba tiazidov pri doječih materah med obdobjem dojenja je bila povezana z

zmanjšanjem ali celo ustavitvijo izločanja mleka. Pojavijo se lahko preobčutljivost na zdravilne

učinkovine izpeljane iz sulfonamidov, hipokaliemija in jedrni ikterus. Ker imata lahko obe zdravilni učinkovini resne neželene učinke na dojene otroke, se je treba odločiti, ali naj se prekine dojenje ali zdravljenje. Pri tem je potrebno upoštevati pomen tega zdravljenja za mater.

Nekateri neželeni učinki (npr. nekateri simptomi znižanega krvnega tlaka, kot je omotica) lahko oslabijo zmožnost koncentracije in reagiranja in so torej nevarni v okoliščinah, v katerih so te zmožnosti posebej pomembne (npr. pri upravljanju vozil ali strojev). To se lahko zgodi zlasti na začetku zdravljenja ali po prehodu z drugih zdravil. Več ur po prvem odmerku ali poznejših povečanjih odmerka ni priporočljivo, da bolnik vozi ali upravlja stroje.

Varnostni profil kombinacije ramiprila in hidroklorotiazida vključuje pojav neželenih učinkov, povezanih s hipotenzijo in/ali pomanjkanjem tekočine zaradi večje diureze. Zdravilna učinkovina ramipril lahko povzroči trdovraten suh kašelj, zdravilna učinkovina hidroklorotiazid pa lahko povzroči poslabšanje presnove glukoze, lipidov in sečne kisline. Zdravilni učinkovini imata nasproten učinek na kalij v plazmi. Med resnimi neželenimi učinki so angioedem ali anafilaktična reakcija, okvarjeno delovanje ledvic ali jeter, pankreatitis, hude kožne reakcije in nevtropenija ali agranulocitoza.

Neželeni učinki so opredeljeni po naslednjem dogovoru:

Zelo pogosti ( 1/10); pogosti ( 1/100 do <1/10), občasni ( 1/1.000 do <1/100), redki ( 1/10.000 do

<1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznani (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Simptomi prevelikega odmerjanja zaviralcev ACE so lahko čezmerna periferna vazodilatacija (z izrazito hipotenzijo, šokom), bradikardija, elektrolitske motnje, ledvična odpoved, motnje srčnega ritma, motnje zavesti, vključno s komo, cerebralne konvulzije, pareze in paralitični ileus.

Pri predisponiranih bolnikih (npr. pri bolnikih s hiperplazijo prostate) lahko preveliko odmerjanje hidroklorotiazida izzove akuten zastoj urina.

Bolnika je potrebno natančno nadzirati. Zdravljenje mora biti simptomatsko in podporno. Med priporočljivimi ukrepi so primarna detoksifikacija (izpiranje želodca, uporaba adsorbensov) in ukrepi za obnovitev hemodinamske stabilnosti, vključno z uporabo adrenergičnih agonistov alfa 1 ali

angiotenzina II (angiotenzinamid). Ramiprilat, aktivni presnovek ramiprila, se s hemodializo slabo odstrani iz splošnega obtoka.