Symbicort 80 mikrogramov/2,25 mikrograma na vdih inhalacijska suspenzija

Astma

Zdravilo Symbicort je indicirano za redno zdravljenje astme pri odraslih in mladostnikih (starih 12 let ali več), če je primerna uporaba kombinacije (inhalacijskega kortikosteroida in dolgodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev β2):

• pri bolnikih, pri katerih bolezen ni v zadostni meri urejena z inhalacijskimi kortikosteroidi in inhalacijskimi kratkodelujočimi agonisti adrenergičnih receptorjev β2, uporabljenimi "po potrebi",

  ali

• pri bolnikih, pri katerih je bolezen že v zadostni meri urejena z uporabo inhalacijskih kortikosteroidov in dolgodelujočih agonistov adrenergičnih receptorjev β2.

Pot uporabe: za inhaliranje Odmerjanje

Astma

Zdravilo Symbicort ni namenjeno za začetno zdravljenje astme. Odmerjanje učinkovin, ki jih vsebuje zdravilo Symbicort je individualno in ga je treba prilagoditi stopnji resnosti bolezni. To ni pomembno le pri uvedbi zdravljenja s kombiniranimi zdravili, ampak tudi pri prilagajanju vzdrževalnega

odmerka. Če bolnik potrebuje kombinacijo odmerkov, ki je ni na voljo v kombiniranih inhalatorjih, mu je treba predpisati ustrezne odmerke agonistov adrenergičnih receptorjev β2 in/ali kortikosteroidov v ločenih inhalatorjih.

Odmerek je treba titrirati do najmanjšega odmerka, ki še učinkovito obvladuje simptome bolezni. Zdravnik, ki je predpisal zdravilo, ali drug zdravstveni delavec mora bolnika redno ponovno spremljati, tako da ostane odmerjanje zdravila Symbicort optimalno. Če najmanjši priporočeni

odmerek dolgoročno obvladuje simptome, lahko naslednji korak obsega poskus zdravljenja samo z inhalacijskim kortikosteroidom.

Z zdravilom Symbicort sta možna dva načina zdravljenja:

1. Vzdrževalno zdravljenje z zdravilom Symbicort: Bolnik za redno vzdrževalno zdravljenje uporablja zdravilo Symbicort, kot olajševalec pa ločeno uporablja hitrodelujoč bronhodilatator.

2. Vzdrževalno in olajševalno zdravljenje z zdravilom Symbicort: Bolnik zdravilo Symbicort uporablja za redno vzdrževalno zdravljenje in tudi po potrebi, če se pojavijo simptomi.

1. Vzdrževalno zdravljenje z zdravilom Symbicort

   Bolnikom je treba naročiti, naj imajo vedno na razpolago ločen hitrodelujoč bronhodilatator za olajševalno uporabo.

   Priporočeni odmerki:

   Odrasli (stari 18 let ali več): od 2 do 4 potiske dvakrat na dan. Nekateri bolniki lahko potrebujejo do največ 8 potiskov dvakrat na dan.

   Mladostniki (od 12 do 17 let): od 2 do 4 potiske dvakrat na dan.

   Ko je z uporabo dvakrat na dan doseženo obvladanje simptomov, lahko titracija do najmanjšega

   učinkovitega odmerka vključuje uporabo zdravila Symbicort enkrat na dan, če zdravnik meni, da je za vzdrževanje urejenosti bolezni potreben dolgodelujoč bronhodilatator v kombinaciji z inhalacijskim kortikosteroidom.

   Povečana uporaba ločenega hitrodelujočega bronhodilatatorja kaže na poslabšanje osnovne bolezni in zahteva ponovno ovrednotenje zdravljenja astme.

   Otroci, mlajši od 12 let:

   Za zdravilo Symbicort (inhalacijska suspenzija pod tlakom) 80 mikrogramov/2,25 mikrograma na vdih je na voljo le malo podatkov, zato vzdrževalno zdravljenje z zdravilom Symbicort za otroke ni

   priporočljivo.

2. Vzdrževalno in olajševalno zdravljenje z zdravilom Symbicort

Bolniki uporabljajo dnevni vzdrževalni odmerek zdravila Symbicort, dodatno pa ga uporabijo po potrebi, če se pojavijo simptomi. Bolnikom je treba naročiti, naj imajo zdravilo Symbicort kot

olajševalec vedno pri sebi.

Če bolnik uporablja zdravilo Symbicort kot olajševalec za preprečevanje bronhokonstrikcije, izzvane z alergeni ali telesno obremenitvijo, se morata zdravnik in bolnik pogovoriti o takšni uporabi;

priporočilo za uporabo mora upoštevati pogostnost bolnikove potrebe po zdravilu. V primeru pogoste potrebe po bronhodilataciji brez hkratne potrebe po večjem odmerku inhalacijskih kortikosteroidov je treba uporabiti nek drug olajševalec.

Vzdrževalno in olajševalno zdravljenje z zdravilom Symbicort je primerno predvsem za bolnike:

• z neustrezno urejeno astmo in pogosto potrebo po olajševalcu,

• s poslabšanji astme, ki so v preteklosti zahtevala zdravniško ukrepanje.

Bolnike, ki pogosto uporabljajo veliko število potiskov zdravila Symbicort po potrebi, je treba skrbno spremljati glede neželenih učinkov povezanih z odmerkom.

Priporočeni odmerki:

Odrasli in mladostniki (stari 12 let ali več): Priporočeni vzdrževalni odmerek so 4 potiski na dan, bodisi kot 2 potiska zjutraj in 2 potiska zvečer bodisi kot 4 potiski zjutraj ali zvečer. Za nekatere

bolnike je lahko primeren vzdrževalni odmerek 4 potiski dvakrat na dan. Če se pojavijo simptomi, mora bolnik po potrebi uporabiti še 2 dodatna potiska. Če so simptomi po nekaj minutah še prisotni, je treba uporabiti 2 dodatna potiska. Naenkrat se ne sme se uporabiti več kot 12 potiskov.

Celotni dnevni odmerek, večji od 16 potiskov, po navadi ni potreben, a za krajše obdobje se lahko uporablja celotni dnevni odmerek do 24 potiskov. Bolnikom, ki uporabljajo več kot 16 potiskov na dan, se zelo priporoča, da se posvetujejo z zdravnikom. Zdravnik mora ponovno oceniti njihovo stanje in pretehtati njihovo vzdrževalno zdravljenje.

Otroci, mlajši od 12 let: Vzdrževalno in olajševalno zdravljenje z zdravilom Symbicort za otroke ni priporočljivo.

Splošne informacije

Posebne skupine bolnikov:

Pri starejših ni posebnih zahtev za odmerjanje. Podatkov o uporabi zdravila Symbicort pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic ni. Ker poteka izločanje budezonida in formoterola predvsem s presnovo v

jetrih, je pri bolnikih s hudo cirozo jeter mogoče pričakovati večjo izpostavljenost zdravilu.

Navodila za pravilno uporabo zdravila Symbicort

Ob potisku inhalatorja ta z veliko hitrostjo iztisne določeno količino suspenzije iz kovinskega vsebnika. Če bolnik hkrati s sprožitvijo inhalatorja vdihne skozi ustnik, sproščena suspenzija potuje s tokom vdihanega zraka v dihala.

Zdravilo Symbicort (inhalacijska suspenzija pod tlakom) je po navadi priporočljivo uporabljati z nastavkom (npr. AeroChamber Plus Flow Vu ali AeroChamber Plus), zlasti pri bolnikih, ki imajo ali bi lahko imeli težave z uskladitvijo potiska in vdiha (glejte poglavje 5.2).

Opomba: Bolnike je treba naučiti pravilne uporabe inhalatorja in nastavka ter skrbi zanju. Tehniko bolnikovega inhaliranja je treba preveriti, da bi zagotovili optimalno dostavo inhaliranega zdravila v pljuča. Bolnika morate opozoriti naslednje:

• Skrbno preberite navodilo za uporabo v navodilu za uporabo, ki je priloženo vsakemu inhalatorju.

• Če morate uporabljati nastavek, skrbno preberite navodilo za uporabo v navodilu za uporabo, ki je priloženo vsakemu nastavku.

• Če se sušilno sredstvo, ki je v ovitku, nahaja zunaj svojega zavojčka, inhalatorja ne smete uporabiti.

• Inhalator pred vsako uporabo dobro pretresite (vsaj 5 sekund), da boste ustrezno premešali njegovo vsebino.

• Če je inhalator popolnoma nov ali če ni bil uporabljen več kot en teden ali če vam je padel iz rok, ga pred uporabo dvakrat sprožite v zrak.

• Odstranite zaporko ustnika.

• Držite inhalator pokonci.

• Namestite ustnik v usta. Med počasnim in globokim vdihom inhalator močno pritisnite, da bo sprostil zdravilo. Še naprej vdihujte in nato zadržite dih za približno 10 sekund oz. kolikor dolgo vam ni neprijetno. Vdih sočasno s sprožitvijo inhalatorja zagotavlja, da učinkovina doseže

  pljuča.

• Inhalator znova pretresite in ponovite.

• Po uporabi znova namestite zaporko ustnika.

• Po vdihavanju predpisanega odmerka si usta splaknite z vodo, da boste čim bolj zmanjšali tveganje za orofaringealno kandidozo. Če se pojavi kandidoza v ustnem delu žrela, si mora bolnik usta sprati tudi po vsaki potrebni inhalaciji.

• Ustnik inhalatorja redno in vsaj enkrat na teden očistite s čisto suho krpo.

• Inhalatorja ne dajajte v vodo.

Preobčutljivost na učinkovine ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Nasveti za odmerjanje

Ko so simptomi astme obvladani, pride v poštev postopno zmanjšanje odmerka zdravila Symbicort.

Med zmanjševanjem odmerka je treba bolnike redno spremljati. Uporabljati je treba najmanjši učinkoviti odmerek zdravila Symbicort (glejte poglavje 4.2).

Bolnikom je treba naročiti, naj imajo »inhalator z olajševalcem« vedno pri sebi, bodisi zdravilo Symbicort (za bolnike, ki uporabljajo zdravilo Symbicort za vzdrževalno in olajševalno zdravljenje) ali ločen hitrodelujoč bronhodilatator (za bolnike, ki uporabljajo zdravilo Symbicort le za vzdrževalno zdravljenje).

Bolnike je treba opozoriti, naj uporabljajo vzdrževalne odmerke zdravila Symbicort, kot jih je predpisal zdravnik, tudi če nimajo simptomov.

Da bi čim bolj zmanjšali tveganje orofaringealne kandidoze (glejte poglavje 4.8), je treba bolniku naročiti, da si mora po inhaliranju vzdrževalnega odmerka usta sprati z vodo. Če se pojavi orofaringealna kandidoza, si mora bolnik usta sprati tudi po vsaki inhalaciji po potrebi.

V primeru prenehanja zdravljenja se uporabe zdravila ne sme prekiniti nenadoma, ampak je treba

odmerek zmanjševati postopoma. Popolna ukinitev inhalacijskih kortikosteroidov ne pride v poštev, razen če je začasno potrebna za potrditev diagnoze astme.

Poslabšanje bolezni

Med zdravljenjem z zdravilom Symbicort se lahko pojavijo resni, z astmo povezani neželeni učinki in poslabšanja bolezni. Bolnikom je treba naročiti, naj v primeru, da simptomi astme po uvedbi zdravila Symbicort niso obvladani ali se poslabšajo, zdravljenje nadaljujejo, a naj se posvetujejo z zdravnikom.

Če bolnik ugotovi, da zdravljenje ni učinkovito, ali preseže največji priporočeni odmerek zdravila Symbicort, mora poiskati zdravniško pomoč (glejte poglavje 4.2). Povečevanje uporabe olajševalnih bronhodilatatorjev kaže na poslabšanje osnovne bolezni in zahteva ponovno oceno zdravljenja astme. Nenadno in napredujoče poslabšanje urejenosti astme je lahko smrtno nevarno in bolnik mora poiskati nujno zdravniško pomoč. V takšnih primerih pride v poštev stopnjevanje zdravljenja s kortikosteroidi, npr. ciklus peroralnih kortikosteroidov, ali antibiotično zdravljenje v primeru okužbe.

Bolnikom zdravila Symbicort ne smemo uvesti med poslabšanjem astme ali kadar se jim simptomi astme bistveno ali akutno poslabšajo.

Prehod s peroralnega zdravljenja

Če obstaja razlog za sum o zmanjšanem delovanju nadledvičnih žlez zaradi predhodnega sistemskega zdravljenja s steroidi, je pri prehodu na zdravljenje z zdravilom Symbicort potrebna previdnost.

Koristni učinki zdravljenja z inhalacijskim budezonidom običajno zmanjšajo potrebo po peroralnih

steroidih, toda pri bolnikih, ki prehajajo s peroralnih steroidov, lahko še nekaj časa obstaja tveganje za motnje rezerve hormonov nadledvične žleze. Okrevanje lahko traja še precej dolgo po prenehanju zdravljenja s peroralnim steroidom, zato lahko pri bolnikih, ki so odvisni od peroralnih steroidov in ki preidejo na inhalirani budezonid, še precej časa obstaja tveganje zmanjšanega delovanja nadledvičnih žlez. V takšnih okoliščinah je treba redno spremljati delovanje osi HHA (hipotalamo-hipofizno adrenalna os).

Med prehodom s peroralnega zdravljenja na zdravilo Symbicort se na splošno lahko zmanjša

sistemsko delovanje steroidov; to lahko povzroči pojav alergijskih ali artritičnih simptomov, npr. rinitisa, ekcema ali bolečin v mišicah in sklepih. Uvesti je treba specifično zdravljenje teh težav. Da je glukokortikosteroidni učinek v celoti nezadosten, je treba posumiti, če se (v redkih primerih) pojavijo simptomi, kot so npr. utrujenost, glavobol, navzea in bruhanje. V takšnih primerih je treba odmerek peroralnih glukokortikosteroidov včasih prehodno povečati.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili

Sočasnemu zdravljenju z itrakonazolom, ritonavirjem ali kakšnim drugim močnim zaviralcem CYP3A4 se je treba izogniti (glejte poglavje 4.5). Če to ni mogoče, mora biti presledek med uporabo budenozida in zdravil, ki medsebojno delujejo, čim daljši. Vzdrževalno in olajševalno zdravljenje z zdravilom Symbicort ni priporočljivo za bolnike, ki prejemajo močne zaviralce CYP3A4.

Previdnost pri posebnih boleznih

Zdravilo Symbicort je treba previdno uporabljati pri bolnikih s tirotoksikozo, feokromocitomom, sladkorno boleznijo, nezdravljeno hipokaliemijo, hipertrofično obstruktivno kardiomiopatijo, idiopatsko subvalvularno aortno stenozo, hudo hipertenzijo, anevrizmo ali drugimi hudimi srčnožilnimi boleznimi, npr. z ishemično boleznijo srca, tahikardnimi motnjami srčnega ritma ali hudim srčnim popuščanjem.

Previdnost je potrebna pri zdravljenju bolnikov s podaljšanim intervalom QTc. Tudi formoterol sam lahko povzroči podaljšanje intervala QTc.

Med uporabo velikih odmerkov agonistov adrenergičnih receptorjev β2 se lahko pojavi potencialno resna hipokaliemija. Sočasno zdravljenje z agonisti adrenergičnih receptorjev β2 in zdravili, ki lahko izzovejo hipokaliemijo ali povečajo hipokaliemični učinek, npr. derivati ksantina, steroidi in diuretiki, lahko pripomore k hipokaliemičnemu delovanju agonistov adrenergičnih receptorjev β2. Posebna previdnost je potrebna pri nestabilni astmi z različno uporabo olajševalnih bronhodilatatorjev, pri

akutni hudi astmi, ker lahko hipoksija poveča spremljajoče tveganje in drugih stanjih, ki jih spremlja večja verjetnost hipokaliemije kot neželenega učinka. V takšnih primerih je priporočljivo spremljati koncentracijo kalija v serumu.

Tako kot velja za vse agoniste adrenergičnih receptorjev β2, pridejo pri sladkornih bolnikih v poštev dodatne kontrole glukoze v krvi.

Potrebo po zdravljenju in odmerek inhalacijskega kortikosteroida je treba ponovno oceniti pri bolnikih z aktivno ali mirujočo pljučno tuberkulozo, glivičnimi ali virusnimi okužbami dihal.

Sistemski učinki

Pri uporabi vseh inhalacijskih kortikosteroidov se lahko pojavijo sistemski učinki, zlasti med

dolgotrajno uporabo velikih odmerkov. Ti učinki so med inhalacijskim zdravljenjem veliko manj verjetni kot med uporabo peroralnih kortikosteroidov. Med možnimi sistemskimi učinki so Cushingov sindrom, Cushingoidne značilnosti, zavrto delovanje nadledvične žleze, zastoj rasti pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti, katarakta in glavkom ter bolj poredko vrsta

psiholoških ali vedenjskih učinkov, vključno s psihomotorično hiperaktivnostjo, motnjami spanja, anksioznostjo, depresijo ali agresijo (predvsem pri otrocih) (glejte poglavje 4.8).

Možne učinke na mineralno gostoto kosti je treba upoštevati še zlasti pri bolnikih, ki dolga obdobja dobivajo velike odmerke in imajo sočasne dejavnike tveganja za osteoporozo. Dolgotrajne študije z inhalacijskim budezonidom pri otrocih v povprečnih dnevnih odmerkih 400 mikrogramov (odmerjeni odmerek) ali odraslih v povprečnih dnevnih odmerkih 800 mikrogramov (odmerjeni odmerek) niso

pokazale značilnega vpliva na mineralno gostoto kosti. Informacij o učinkih večjih odmerkov zdravila Symbicort ni.

Med sistemsko in lokalno uporabo kortikosteroidov se lahko pojavijo motnje vida. Če ima bolnik v klinični sliki simptome, kot so zamegljen vid ali druge motnje vida, je treba razmisliti o napotitvi k oftalmologu za oceno možnih vzrokov; med temi so lahko katarakta, glavkom ali redke bolezni, na primer centralna serozna horioretinopatija, o katerih so poročali med uporabo sistemskih in lokalnih kortikosteroidov.

Delovanje nadledvične žleze

Zdravljenja z dodatnimi sistemskimi steroidi ali inhaliranim budezonidom se ne sme končati nenadoma.

Tudi dolgotrajno zdravljenje z velikimi odmerki inhalacijskih kortikosteroidov, zlasti v odmerkih,

večjih od priporočenih, lahko klinično pomembno zavre delovanje nadledvičnih žlez. Zato pride med obdobji stresa, npr. v primeru hudih okužb ali elektivne operacije, v poštev dodatna zaščita s kortikosteroidi za sistemsko zdravljenje. Hitro zmanjšanje odmerka steroidov lahko povzroči akutno adrenalno krizo. Simptomi in znaki akutne adrenalne krize so lahko nekoliko nedoločni; med njimi so lahko anoreksija, bolečine v trebuhu, izguba telesne mase, utrujenost, glavobol, navzea, bruhanje, motnje zavesti, konvulzije, hipotenzija in hipoglikemija.

Paradoksni bronhospazem

Tako kot pri drugih inhalacijskih zdravilih se lahko pojavi paradoksni bronhospazem s takojšnjim poslabšanjem piskajočega dihanja in težkega dihanja po uporabi zdravila. Če se bolniku pojavi paradoksni bronhospazem, je treba uporabo zdravila Symbicort takoj prekiniti; bolnika je treba

pregledati in po potrebi uvesti drugo zdravljenje. Paradoksni bronhospazem se odzove na hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator in ga je treba zdraviti nemudoma (glejte poglavje 4.8).

Pediatrična populacija

Priporočljivo je redno spremljanje telesne višine otrok, dolgotrajno zdravljenih z inhalacijskimi kortikosteroidi. Če se rast upočasni, je treba zdravljenje znova oceniti; cilj mora biti zmanjšanje odmerka inhalacijskega kortikosteroida na najmanjši odmerek, s katerim je mogoče astmo učinkovito obvladovati. Koristi zdravljenja s kortikosteroidom je treba skrbno pretehtati v primerjavi z možnimi tveganji zavrtja rasti. Poleg tega je treba razmisliti o napotitvi bolnika k zdravniku specialistu za

pediatrično pulmologijo.

Maloštevilni podatki dolgotrajnih študij kažejo, da večina otrok in mladostnikov, zdravljenih z inhalacijskim budezonidom, navsezadnje doseže v odrasli dobi svojo predvideno višino. Vendar so na začetku zdravljenja opazili majhen, a prehoden zaostanek v rasti (približno 1 cm). Praviloma se pojavi v prvem letu zdravljenja.

Farmakokinetična medsebojna delovanja

Z močnimi zaviralci CYP3A4 (npr. ketokonazol, itrakonazol, vorikonazol, posakonazol, klaritromicin, telitromicin, nefazodon in zaviralci proteaz HIV) je verjetno izrazito povečanje koncentracije

budezonida v plazmi, zato se je sočasni uporabi treba izogniti. Če to ni mogoče, mora biti presledek med uporabo zaviralca in budezonida čim daljši (glejte poglavje 4.4). Vzdrževalno in olajševalno zdravljenje z zdravilom Symbicort ni priporočljivo za bolnike, ki prejemajo močne zaviralce CYP3A4.

Močan zaviralec CYP3A4 ketokonazol v odmerku 200 mg enkrat na dan je v povprečju šestkratno povečal koncentracijo sočasno peroralno uporabljenega budezonida (enkraten 3 mg odmerek) v

plazmi. Če je bil ketokonazol uporabljen 12 ur po budezonidu, se je koncentracija v povprečju

povečala samo trikratno; to kaže, da lahko ločen čas uporabe zniža povečanje koncentracije v plazmi. Maloštevilni podatki o tem medsebojnem delovanju za velikoodmerni inhalirani budezonid kažejo, da se lahko koncentracija v plazmi izrazito (v povprečju štirikrat) poveča, če je itrakonazol v odmerku 200 mg enkrat na dan uporabljen sočasno z inhaliranim budezonidom (enkraten odmerek

1000 mikrogramov).

Farmakodinamična medsebojna delovanja

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko oslabijo ali zavrejo delovanje formoterola. Zdravila Symbicort se zato ne sme dajati skupaj z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta (vključno s

kapljicami za oko), če za to ne obstajajo tehtni razlogi.

Sočasno zdravljenje s kinidinom, dizopiramidom, prokainamidom, fenotiazini, antihistaminiki (terfenadinom) in tricikličnimi antidepresivi lahko podaljša interval QTc in poveča tveganje ventrikularnih aritmij.

Poleg tega lahko L–dopa, L–tiroksin, oksitocin in alkohol poslabšajo toleranco srca za β2 simpatikomimetike.

Sočasno zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze, vključno z zdravili, ki imajo podobne lastnosti kot furazolidon in prokarbazin, lahko sproži hipertenzivne reakcije.

Bolniki, ki sočasno dobijo anestezijo s halogeniranimi ogljikovodiki, imajo večje tveganje za pojav aritmij.

Sočasna uporaba drugih beta – adrenergikov ali antiholinergikov ima lahko aditiven bronhodilatatoren učinek.

Pri bolnikih, ki prejemajo digitalisove glikozide, lahko hipokaliemija poveča nagnjenost k aritmijam.

Zdravljenje z agonisti adrenergičnih receptorjev β2 lahko povzroči hipokaliemijo, ki jo lahko še poveča sočasno zdravljenje z derivati ksantina, kortikosteroidi in diuretiki (glejte poglavje 4.4).

Medsebojnega delovanja budezonida in formoterola z drugimi zdravili za zdravljenje astme niso opazili.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnih delovanj so izvedli le pri odraslih.

Nosečnost

Za zdravilo Symbicort oziroma za sočasno zdravljenje s formoterolom in budezonidom ni na voljo kliničnih podatkov o nosečnicah, ki so bile izpostavljene zdravilu. Podatki študije, ki je preučevala

razvoj zarodka in plodu pri podganah, niso pokazali znakov kakšnih dodatnih učinkov te kombinacije.

O uporabi formoterola pri nosečnicah ni dovolj podatkov. V študijah na živalih je formoterol povzročil neželene učinke v študijah vpliva na sposobnost razmnoževanja pri zelo veliki sistemski izpostavljenosti (glejte poglavje 5.3).

Podatki o približno 2000 izpostavljenih nosečnostih ne kažejo, da bi bila uporaba inhalacijskega budezonida povezana s povečanim tveganjem za pojav teratogenih učinkov. Študije na živalih so

pokazale, da glukokortikoidi povzročajo malformacije (glejte poglavje 5.3). Malo verjetno je, da bi bilo to pomembno pri ljudeh, ki dobivajo priporočene odmerke.

V študijah na živalih so tudi ugotovili, da presežek glukokortikoidov pred rojstvom povečuje tveganje intrauterinega zaostanka v rasti, srčnožilnih bolezni v odrasli dobi ter trajnih sprememb gostote glukokortikoidnih receptorjev, nevrotransmiterskega obrata in spremembe vedenja v odmerkih, manjših od območja teratogenih odmerkov.

Med nosečnostjo se sme zdravilo Symbicort uporabiti le, če koristi odtehtajo morebitna tveganja. Uporabljati je treba najmanjši učinkoviti odmerek budezonida, potreben za vzdrževanje ustreznega obvladanja astme.

Dojenje

Budezonid se izloča v materino mleko, toda med uporabo terapevtskih odmerkov ni pričakovati učinkov na dojenega otroka. Ni znano, ali formoterol pri človeku prehaja v materino mleko. Pri

podganah so v mleku zaznali majhne količine formoterola. Uporaba zdravila Symbicort pri doječi

ženski pride v poštev le, če je pričakovana korist za mater večja od morebitnega tveganja za otroka. Plodnost

Podatkov o možnem vplivu budezonida na plodnost ni. Študije vpliva formoterola na sposobnost razmnoževanja na živalih so pokazale nekoliko zmanjšano plodnost podganjih samcev pri veliki sistemski izpostavljenosti (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Symbicort nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Ker zdravilo Symbicort vsebuje budezonid in formoterol, se lahko pojavijo enaki neželeni učinki kot za vsako posamezno učinkovino. Pri sočasni uporabi obeh učinkovin niso ugotovili večje pojavnosti neželenih učinkov. Najpogostejši neželeni učinki, povezani z zdravilom, so farmakološko predvidljivi neželeni učinki zdravljenja z agonisti adrenergičnih receptorjev β2, kot so tremor in palpitacije. Ti so večinoma blagi in po navadi izginejo po nekaj dneh zdravljenja.

Z budezonidom ali formoterolom povezani neželeni učinki so navedeni spodaj po organskih sistemih in pogostnosti. Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) in zelo redki (< 1/10.000).

Preglednica 1

Okužba orofarinksa s kandido je posledica odlaganja zdravila. Da bi čim bolj zmanjšali takšno tveganje, bolniku naročite, naj si po vsakem vzdrževalnem odmerku usta splakne z vodo.

Orofaringealne okužbe s kandido se po navadi odzovejo na zdravljenje z lokalnimi antimikotiki, ne da bi bilo potrebno prekiniti zdravljenje z inhalacijskimi kortikosteroidi. Če se pojavi kandidoza v ustnem delu žrela, si mora bolnik usta sprati tudi po vsaki potrebni inhalaciji.

Tako kot pri drugih inhalacijskih zdravilih se lahko v zelo redkih primerih (pri manj kot 1 od

10.000 bolnikov) pojavi paradoksen bronhospazem s takojšnjim poslabšanjem piskajočega dihanja in težkega dihanja po uporabi zdravila. Paradoksni bronhospazem se odzove na hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator in ga je treba zdraviti takoj. Uporabo zdravila Symbicort je treba takoj prekiniti, bolnika pregledati in po potrebi uvesti drugo zdravljenje (glejte poglavje 4.4).

Pojavijo se lahko sistemski učinki inhalacijskih kortikosteroidov, zlasti med dolgotrajno uporabo velikih odmerkov. Ti učinki so veliko manj verjetni kot med uporabo peroralnih kortikosteroidov. Možni sistemski učinki vključujejo Cushingov sindrom, Cushingoidne značilnosti, zavrtje delovanja nadledvičnih žlez, upočasnjeno rast pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti, katarakto in glavkom. Pojavita se lahko tudi večja dovzetnost za okužbe in zmanjšanje zmožnosti prilagoditve na stres. Učinki so verjetno odvisni od odmerka, časa izpostavljenosti, sočasne in predhodne izpostavljenosti steroidom in individualne občutljivosti.

Zdravljenje z agonisti adrenergičnih receptorjev β2 lahko poveča koncentracijo humanega insulina, prostih maščobnih kislin, glicerola in ketonskih teles v krvi.

Pediatrična populacija

Otrokom, ki se dolgo časa zdravijo z inhalacijskimi kortikosteroidi, je priporočljivo redno spremljati telesno višino (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Preveliko odmerjanje formoterola bi verjetno povzročilo učinke, ki so tudi sicer značilni za agoniste adrenergičnih receptorjev β2: tremor, glavobol in palpitacije. Simptomi, opisani v posameznih primerih prevelikega odmerjanja, so tahikardija, hiperglikemija, hipokaliemija, podaljšanje intervala QTc, aritmija, navzea in bruhanje. Indicirano je lahko podporno in simptomatsko zdravljenje. Pri odmerku 90 mikrogramov formoterola, ki so ga dajali bolnikom z akutno bronhialno obstrukcijo v

času treh ur, niso ugotovili nobenih zadržkov glede varnosti.

V primeru akutnega prevelikega odmerjanja budezonida ni pričakovati kliničnih težav, tudi v zelo prevelikih odmerkih ne. Pri kronični uporabi prekomernih odmerkov se lahko pojavijo sistemski glukokortikoidni učinki, npr. hiperkorticizem ali adrenalna supresija.

Če je treba zdravljenje z zdravilom Symbicort ukiniti zaradi prevelikega odmerjanja formoterola, je treba poskrbeti za ustrezno zdravljenje z inhalacijskim kortikosteroidom.