Skyrizi 600 mg koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Skyrizi 600 mg
Crohnova bolezen
Zdravilo Skyrizi je indicirano za zdravljenje odraslih bolnikov z zmerno do hudo aktivno Crohnovo boleznijo, ki so se nezadostno odzvali na konvencionalno zdravljenje ali na biološko zdravljenje ali so izgubili odziv na takšna zdravljenja ali takšnih zdravljenj niso prenašali.
Ulcerozni kolitis
Zdravilo Skyrizi je indicirano za zdravljenje odraslih bolnikov z zmerno do hudo aktivnim ulceroznim kolitisom, ki so se nezadostno odzvali na konvencionalno zdravljenje ali na biološko zdravljenje ali so izgubili odziv na takšna zdravljenja ali takšnih zdravljenj niso prenašali.
To zdravilo je namenjeno za uporabo pod vodstvom in nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z diagnosticiranjem in zdravljenjem stanj, za katera je indicirano zdravilo Skyrizi.
Odmerjanje
Crohnova bolezen
Priporočeni odmerek je 600 mg v obliki intravenske infuzije 0. teden, 4. teden in 8. teden, nato pa 360 mg v obliki subkutane injekcije 12. teden in nato vsakih 8 tednov. Pri bolnikih, pri katerih se v 24 tednih ne pokažejo koristi zdravljenja, je treba razmisliti o prenehanju zdravljenja.
Za shemo poznejšega subkutanega odmerjanja glejte poglavje 4.2 Povzetka glavnih značilnosti zdravila Skyrizi 360 mg raztopina za injiciranje v vložku, zdravila Skyrizi 180 mg napolnjena injekcijska brizga in zdravila Skyrizi 90 mg napolnjena injekcijska brizga.
Ulcerozni kolitis
Priporočeni indukcijski odmerek je 1200 mg v obliki intravenske infuzije v 0., 4. in 8. tednu. Od 12. tedna in nato vsakih 8 tednov je priporočeni vzdrževalni odmerek odvisen od bolnikove odzivnosti na začetno zdravljenje:
- Odmerek 180 mg v obliki subkutane injekcije se priporoča pri bolnikih z ustreznim izboljšanjem aktivnosti bolezni po indukciji
- Odmerek 360 mg v obliki subkutane injekcije se priporoča pri bolnikih z neustreznim izboljšanjem aktivnosti bolezni po indukciji
Pri bolnikih, ki do 24. tedna niso pokazali znakov terapevtske koristi, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.
Za shemo poznejšega subkutanega odmerjanja glejte poglavje 4.2 povzetka glavnih značilnosti zdravila Skyrizi 180 mg in 360 mg raztopina za injiciranje v vložku in zdravila Skyrizi 180 mg napolnjena injekcijska brizga.
Izpuščeni odmerek
V primeru izpuščenega odmerka je treba odmerek uporabiti čim prej. Potem je treba uporabo zdravila nadaljevati ob redno predvidenem času.
Posebne populacije
Starejši bolniki
Odmerka ni potrebno prilagoditi (glejte poglavje 5.2). Podatki pri preiskovancih, starih ≥ 65 let, so omejeni.
Okvara ledvic ali jeter
Specifičnih študij za oceno vpliva okvare jeter ali ledvic na farmakokinetiko zdravila Skyrizi niso izvedli. Na splošno ni pričakovati, da bi ta stanja pomembno vplivala na farmakokinetiko monoklonskih protiteles, zato prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Skyrizi za zdravljenje Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa pri otrocih, starih od 0–17 let, še nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 5.1 in 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče podati.
Bolniki s prekomerno telesno maso
Odmerka ni potrebno prilagoditi (glejte poglavje 5.2).
Način uporabe
Za intravensko infuzijo.
Zdravilo Skyrizi koncentrat za raztopino za infundiranje je namenjeno samo za intravensko uporabo. Odmerek 600 mg je treba dati v času najmanj ene ure, odmerek 1200 mg pa v najmanj dveh urah. Za navodila glede redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Klinično pomembne aktivne okužbe (npr. aktivna tuberkuloza, glejte poglavje 4.4).
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Okužbe
Risankizumab lahko poveča tveganje za okužbo.
Pri bolnikih s kronično okužbo, anamnezo ponavljajoče se okužbe ali z znanimi dejavniki tveganja za okužbo je treba risankizumab uporabljati previdno. Zdravljenje z risankizumabom se ne sme začeti pri bolnikih s klinično pomembno aktivno okužbo, dokler okužba ni ozdravljena ali ustrezno zdravljena.
Bolnikom, ki se zdravijo z risankizumabom, je treba naročiti, naj poiščejo zdravniško pomoč, če se jim pojavijo znaki ali simptomi klinično pomembnih kroničnih ali akutnih okužb. Če se bolniku pojavi takšna okužba ali če se ne odzove na običajno zdravljenje okužbe, ga je potrebno skrbno nadzirati.
Risankizumab se ne sme uporabiti, dokler okužba ni ozdravljena. Tuberkuloza
Pred uvedbo zdravljenja z risankizumabom je potrebno bolnike pregledati za okužbo s tuberkulozo (TB). Bolnike, ki prejemajo risankizumab, je potrebno nadzirati za znake in simptome aktivne TB. Pri bolnikih z anamnezo latentne ali aktivne TB, pri katerih ni mogoče potrditi, da so opravili ustrezen ciklus zdravljenja, je treba pred uvedbo risankizumaba razmisliti o protituberkuloznem zdravljenju.
Imunizacije
Pred uvedbo zdravljenja z risankizumabom je treba razmisliti o dokončanju vseh ustreznih imunizacij v skladu s trenutnimi imunizacijskimi smernicami. Če je bolnik prejel živo cepivo (virusno ali bakterijsko), je priporočljivo počakati vsaj 4 tedne pred začetkom zdravljenja z risankizumabom.
Bolniki, ki se zdravijo z risankizumabom, ne smejo prejeti živih cepiv med zdravljenjem in še vsaj 21 tednov po zdravljenju (glejte poglavje 5.2).
Preobčutljivost
Pri uporabi risankizumaba so poročali o resnih preobčutljivostnih reakcijah, vključno z anafilaksijo (glejte poglavje 4.8). Če se pojavi resna preobčutljivostna reakcija, je treba uporabo risankizumaba nemudoma prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.
Pomožne snovi z znanim učinkom
Polisorbat
To zdravilo vsebuje 2 mg polisorbata 20 na 600-miligramski odmerek in 4 mg polisorbata 20 na 1200-miligramski odmerek. Polisorbati lahko povzročajo alergijske reakcije.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vialo, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Ni pričakovati, da bi bil risankizumab podvržen presnovi z jetrnimi encimi ali izločanju skozi ledvice. Prav tako ni pričakovati medsebojnih delovanj med risankizumabom in zaviralci, induktorji ali substrati encimov, ki presnavljajo zdravila, tako da prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte
poglavje 5.2).
Sočasno imunosupresivno zdravljenje
Varnosti in učinkovitosti risankizumaba v kombinaciji z imunosupresivi, vključno z biološkimi zdravili, niso ocenili.
Ženske v rodni dobi
Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem in vsaj še 21 tednov po zdravljenju uporabljati učinkovito kontracepcijo.
Nosečnost
Podatkov o uporabi risankizumaba pri nosečnicah ni ali jih je malo (manj kot 300 izidov nosečnosti). Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov, kar zadeva toksične vplive na sposobnost razmnoževanja. Iz previdnosti se je uporabi risankizumaba med nosečnostjo bolje izogniti.
Dojenje
Ni znano, ali se zdravilo risankizumab izloča v materino mleko. Znano je, da se človeški IgG izločajo v materino mleko prvih nekaj dni po rojstvu, a se njihova koncentracija kmalu potem zelo zmanjša; tveganja za dojenega otroka med tem kratkim obdobjem tako ni mogoče izključiti. Potrebno je sprejeti odločitev glede prenehanja/prekinitve zdravljenja z risankizumabom, pri tem pa upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja z risankizumabom za žensko.
Plodnost
Vpliva risankizumaba na plodnost pri človeku niso ocenili. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na plodnost.
Risankizumab nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogosteje opisani neželeni učinki so bile okužbe zgornjih dihal (15,6 % pri Crohnovi bolezni in 26,2 % pri ulceroznem kolitisu).
Seznam neželenih učinkov v preglednici
Neželeni učinki risankizumaba iz kliničnih študij (preglednica 1) so našteti po organskih sistemih MedDRA in razvrščeni po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Znotraj vsake pogostnostne skupine so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1: Seznam neželenih učinkov| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinki |
| Infekcijske in parazitske bolezni | Zelo pogosti | Okužbe zgornjih dihala |
| Pogosti | Okužbe s tineob | |
| Občasni | Folikulitis | |
| Bolezni imunskega sistema | Redki | Anafilaktične reakcije |
| Bolezni živčevja | Pogosti | Glavobolc |
| Bolezni kože in podkožja | Pogosti | Pruritus IzpuščajEkcem |
| Občasni | Urtikarija | |
| Splošne težave inspremembe na mestu aplikacije | Pogosti | UtrujenostdReakcije na mestu injiciranjae |
| a Vključuje: okužbe dihal (virusne, bakterijske ali neopredeljene), sinuzitis (tudi akutni), rinitis, nazofaringitis, faringitis (tudi virusni), tonzilitis, laringitis, traheitis.b Vključuje: tinea pedis, tinea cruris, telesno tineo, tinea versicolor, tinea manuum, onihomikozo, glivično okužbo kože.c Vključuje: glavobol, tenzijski glavobol, sinusni glavobol.d Vključuje: utrujenost, astenijo, splošno slabo počutje.e Vključuje: podplutbo na mestu injiciranja, eritem, hematom, krvavitev, draženje, bolečine, srbenje, reakcijo, oteklino, induracijo, preobčutljivost, vozlič, izpuščaj, urtikarijo, mehurčke, toploto, eritem na mestu infundiranja, ekstravazacijo, reakcijo,otekanje. | ||
Opis izbranih neželenih učinkov
Psoriaza
Okužbe
V celotnem programu psoriaze, vključno z dolgoročno izpostavljenostjo risankizumabu, je bil delež okužb 75,5 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev. Večina primerov ni bila resna, bili so blagi do zmerni in niso povzročili prenehanja uporabe risankizumaba. Delež resnih okužb je bil
1,7 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev (glejte poglavje 4.4).
Crohnova bolezen
V celoti gledano je bil varnostni profil, opažen pri bolnikih s Crohnovo boleznijo, ki so bili zdravljeni z risankizumabom, skladen z varnostnim profilom, opaženim pri bolnikih pri različnih indikacijah.
Okužbe
Delež okužb v združenih podatkih iz 12-tedenskih indukcijskih študij je bil 83,3 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 600 mg intravensko, v primerjavi s 117,7 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri placebu. Delež resnih okužb
je bil 3,4 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev, ki so bili zdravljeni z risankizumabom 600 mg intravensko v primerjavi s 16,7 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev, ki so prejemali placebo (glejte poglavje 4.4).
Delež okužb v 52-tedenski vzdrževalni študiji je bil 57,7 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 360 mg subkutano po indukciji z risankizumabom, v primerjavi s 76,0 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, ki so po indukciji z risankizumabom prejemali placebo. Delež resnih okužb je bil 6,0 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 360 mg subkutano po indukciji z risankizumabom, v primerjavi s 5,0 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, ki so po indukciji z risankizumabom prejemali placebo (glejte poglavje 4.4).
Ulcerozni kolitis
Varnostni profil, opažen pri bolnikih z ulceroznim kolitisom, ki so bili zdravljeni z risankizumabom, je bil na splošno skladen z varnostnim profilom, opaženim pri bolnikih pri različnih indikacijah.
Okužbe
Delež okužb v združenih podatkih iz 12-tedenske indukcijske študije je bil 78,3 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 1200 mg intravensko, v primerjavi s 74,2 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev, ki so prejemali placebo. Delež resnih okužb je bil 3,0 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 1200 mg intravensko, v primerjavi s 5,4 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev, ki so prejemali placebo (glejte poglavje 4.4).
Delež okužb v 52-tedenski vzdrževalni študiji je bila 67,4 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 180 mg subkutano, in 56,5 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 360 mg subkutano
po indukciji z risankizumabom, v primerjavi s 64,6 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, ki so po indukciji z risankizumabom prejemali placebo. Delež resnih okužb je bil
1,1 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 180 mg subkutano, in 0,6 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, zdravljenih z risankizumabom 360 mg subkutano po indukciji z risankizumabom, v primerjavi z 2,3 dogodka na 100 let izpostavljenosti preiskovancev pri bolnikih, ki so po indukciji z risankizumabom prejemali placebo (glejte poglavje 4.4).
Imunogenost
Med preiskovanci s Crohnovo boleznijo, zdravljenimi z risankizumabom v priporočenih intravenskih indukcijskih in subkutanih vzdrževalnih odmerkih do 64 tednov v kliničnih študijah Crohnove bolezni, so ugotovili nastanek protiteles proti zdravilu pri 3,4 % (2/58) in nevtralizirajočih protiteles, ki so se pojavila v povezavi z zdravljenjem, pri 0 % (0/58) ovrednotenih preiskovancev.
Med preiskovanci z ulceroznim kolitisom, zdravljenimi z risankizumabom v priporočenih intravenskih indukcijskih in subkutanih vzdrževalnih odmerkih (180 mg ali 360 mg) do 64 tednov v kliničnih študijah ulceroznega kolitisa, so ugotovili nastanek protiteles proti zdravilu in nevtralizirajoča protitelesa pri 8,9 % (8/90) oziroma 6,7 % (6/90) vrednotenih preiskovancev pri odmerku 180 mg subkutano, in 4,4 % (4/91) oziroma 2,2 % (2/91) vrednotenih preiskovancev pri odmerku 360 mg subkutano.
Protitelesa proti risankizumabu, vključno z nevtralizirajočimi protitelesi, niso bila povezana s spremembami kliničnega odziva ali varnosti.
Starejši bolniki
Podatki o varnosti pri preiskovancih, starih ≥ 65 let, so omejeni. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Farmakološke lastnosti - Skyrizi 600 mg
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za zaviranje imunske odzivnosti, zaviralci interlevkinov Oznaka ATC: L04AC18
Mehanizem delovanja
Risankizumab je humaniziran imunoglobulin G1 (IgG1), monoklonsko protitelo, ki se selektivno in z visoko afiniteto veže na podenoto p19 človeškega citokina interlevkina 23 (IL-23), brez vezave na IL-12, ter zavre njegovo medsebojno delovanje z receptorskim kompleksom IL-23. IL-23 je citokin, ki sodeluje pri vnetnih in imunskih odzivih. Z blokado vezave IL-23 na njegov receptor risankizumab zavre od IL-23 odvisno celično signaliziranje in sproščanje citokinov, ki pospešujejo vnetje.
Farmakodinamični učinki
V študiji preiskovancev s psoriazo se je v koži izraženost genov, povezanih z osjo IL-23/IL-17, zmanjšala že po enkratnih odmerkih risankizumaba. Na psoriatičnih lezijah so opažali tudi zmanjšanje debeline epidermisa, infiltracijo z vnetnimi celicami in izraženost označevalcev psoriatične bolezni.
V študiji 2. faze preiskovancev s Crohnovo boleznijo se je v črevesnem tkivu izraženost genov, povezanih z osjo IL-23/IL-17, zmanjšala po večkratnih odmerkih risankizumaba. V indukcijskih študijah 3. faze pri bolnikih s Crohnovo boleznijo so po večkratnih odmerkih opazili tudi zmanjšanje fekalnega kalprotektina (FCP), serumskega C-reaktivnega proteina (CRP) in IL-22. Zmanjšanja FCP, CRP in serumskega IL-22 so trajala do 52. tedna vzdrževalne študije.
V študiji faze 2b/3 preiskovancev z ulceroznim kolitisom je bilo v 12. tednu indukcijske študije glede na izhodiščno vrednost ugotovljeno statistično značilno in klinično pomembno zmanjšanje vnetnih biomarkerjev FCP in CRP, in biomarkerja, povezanega s potjo IL-23, serumskega IL-22. Zmanjšanja FCP, CRP in serumskega IL-22 so trajala do 52. tedna vzdrževalne študije.
Klinična učinkovitost in varnost
Crohnova bolezen
Učinkovitost in varnost risankizumaba so ocenili pri 1419 preiskovancih z zmerno do hudo aktivno Crohnovo boleznijo v treh multicentričnih, randomiziranih, dvojno slepih, s placebom kontroliranih kliničnih študijah. Vključeni preiskovanci so bili stari 16 let ali več z indeksom aktivnosti Crohnove bolezni (CDAI – Crohn’s Disease Activity Index) 220 do 450, s povprečno dnevno pogostnostjo
iztrebljanja blata (SF - stool frequency) ≥ 4 in/ali povprečnim dnevnim rezultatom abdominalne bolečine (APS - abdominal pain score) ≥ 2, in rezultatom enostavne endoskopije za CD (SES-CD - Simple Endoscopic Score for CD) ≥ 6, ali ≥ 4 za izolirano bolezen ileuma brez zožitvene komponente, ki jo je potrdil centralni ocenjevalec.
Narejeni sta bili dve 12-tedenski študiji intravenske indukcije (ADVANCE in MOTIVATE), ki sta vključevali 12-tedensko obdobje podaljšanja za preiskovance, ki niso dosegli kliničnega odziva glede na SF/APS (≥ 30 %-no zmanjšanje SF in/ali ≥ 30 %-no zmanjšanje APS, od katerih nobeden ni bil slabši kot v izhodišču) v 12. tednu. Študijama ADVANCE in MOTIVATE je sledila 52-tedenska randomizirana odtegnitvena študija subkutanega vzdrževalnega zdravljenja (FORTIFY), v katero so bili vključeni preiskovanci s kliničnim odzivom glede na SF/APS na intravensko indukcijsko zdravljenje, ki je predstavljalo najmanj 64 tednov zdravljenja.
ADVANCE in MOTIVATE
V študijah ADVANCE in MOTIVATE so bili preiskovanci randomizirani v skupine, ki so prejemale risankizumab 600 mg (priporočeni odmerek), 1200 mg ali placebo v 0., 4. in 8. tednu.
V študiji ADVANCE je bilo 58 % (491/850) preiskovancev neuspešnih ali ni prenašalo zdravljenja z enim ali več biološkimi zdravljenji (neuspešno predhodno biološko zdravljenje), 42 % (359/850) pa je bilo neuspešnih ali ni prenašalo zdravljenja s konvencionalnimi zdravljenji, ne pa biološkimi zdravljenji (brez neuspešnega predhodnega biološkega zdravljenja). V študiji ADVANCE je bilo od preiskovancev brez neuspešnega predhodnega biološkega zdravljenja 87 % (314/359) takih, ki niso nikoli prej prejeli biološkega zdravljenja, preostalih 13 % pa je prej prejelo biološko zdravljenje, ki pa nikoli ni bilo neuspešno, ali niso kazali neprenašanja zdravljenja. Vsi bolniki v študiji MOTIVATE so bili neuspešno predhodno biološko zdravljeni.
V obeh študijah je večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, dosegel soprimarna opazovana dogodka klinične remisije v 12. tednu in endoskopskega odziva v 12. tednu v primerjavi s placebom. Zvečan klinični odziv glede na SF/APS in klinična remisija sta bila značilno višja že v
4. tednu pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom, in sta se do 12. tedna še naprej izboljševala (preglednica 2).
Preglednica 2: Rezultati učinkovitosti v študijah ADVANCE in MOTIVATE| ADVANCE | MOTIVATE | |||||
| Placebo intravensko (N = 175)% | Risankizumab 600 mg intravensko (N = 336)% | Razlika zaradi zdravljenjad (95 % IZ) | Placebo intravensko (N = 187)% | Risankizumab 600 mg intravensko (N = 191)% | Razlika zaradi zdravljenjad (95 % IZ) | |
| Soprimarni opazovani dogodki | ||||||
| Kliničnaremisija v12. tednu | 22 % | 43 % | 22 %[14 %, 30 %]a | 19 % | 35 % | 15 %[6 %, 24 %]b |
| Endoskopski odziv v12. tednuf | 12 % | 40 % | 28 %[21 %, 35 %]a | 11 % | 29 % | 18 %[10 %, 25 %]a |
| Dodatni opazovani dogodki | ||||||
| Zvečan klinični odziv SF/APS v 4 tednug | 31 % | 46 % | 15 %[6 %, 23 %]b | 32 % | 45 % | 14 %[4 %, 23 %]c |
| ADVANCE | MOTIVATE | |||||
| Placebo intravensko (N = 175)% | Risankizumab 600 mg intravensko (N = 336)% | Razlika zaradi zdravljenjad (95 % IZ) | Placebo intravensko (N = 187)% | Risankizumab 600 mg intravensko (N = 191)% | Razlika zaradi zdravljenjad (95 % IZ) | |
| Zvečan kliničniodziv SF/APS v 12 tednug | 42 % | 63 % | 21 %[12 %, 30 %]a | 39 % | 62 % | 23 %[13 %, 33 %]a |
| CDAI < 150 v4. tednu | 10 % | 18 % | 8 %[1 %, 14 %]c | 11 % | 21 % | 10 %[2 %, 17 %]c |
| CDAI < 150 v12. tednu | 25 % | 45 % | 21 %[12 %, 29 %]a | 20 % | 42 % | 22 %[13 %, 31 %]a |
| Celjenje sluznice v12. tednu h | (N = 173)8 % | (N = 336)21 % | 14 %[8 %, 19 %]a | (N = 186)4 % | (N = 190)14 % | 9 %[4 %, 15 %]b |
| Endoskopska remisija v12. tednui | 9 % | 24 % | 15 %[9 %, 21 %]a | 4 % | 19 % | 15 %[9 %, 21 %]a |
| a Statistično signifikantno s korekcijo za večkratna testiranja za primerjavo risankizumaba s placebom (p ≤ 0,001).b Statistično signifikantno s korekcijo za večkratna testiranja za primerjavo risankizumaba s placebom (p ≤ 0,01).c Nominalna primerjava p ≤ 0,05 med risankizumabom in placebom.d Prilagojena razlika zaradi zdravljenja.e Klinična remisija na podlagi SF/APS: povprečna dnevna SF ≤ 2,8 in ne slabša od izhodiščne vrednosti in povprečni dnevni rezultat AP ≤ 1 in ne slabši od izhodiščne vrednosti.f Endoskopski odziv: več kot 50 %-no zmanjšanje SES-CD od izhodišča, ali zmanjšanje za vsaj 2 točki pri preiskovancih z izhodiščnim rezultatom 4 in izolirano boleznijo ileuma.g Zvečan klinični odziv SF/APS: ≥ 60 %-no zmanjšanje povprečne dnevne SF in/ali ≥ 35 %-no zmanjšanje povprečnega dnevnega rezultata AP, oboje ne slabše od izhodiščne vrednosti, in/ali klinična remisija.h Celjenje sluznice: Delni rezultat SES-CD ulcerirane površine 0 pri preiskovancih z delnim rezultatom ≥ 1 v izhodišču.i Endoskopska remisija: SES-CD ≤ 4 in zmanjšanje vsaj za 2 točki od izhodišča in noben delni rezultat prikaterikoli posamezni spremenljivki ni večji kot 1. | ||||||
V 12. tednu je večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, dosegel zmanjšanje vsaj 100 točk v izhodiščnem CDAI v primerjavi s placebom (ADVANCE, risankizumab = 60 %, placebo = 37 %, p < 0,001; MOTIVATE, risankizumab = 60 %, placebo = 30 %, p < 0,001).
V 12. tednu je večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, dosegel tako zvečan klinični odziv SF/APS kot tudi endoskopski odziv v 12. tednu v primerjavi s placebom (ADVANCE, risankizumab = 31 %, placebo = 8 %, p < 0,001; MOTIVATE, risankizumab = 21 %, placebo = 7 %, p < 0,001).
Rezultate soprimarnih opazovanih dogodkov za preiskovance z neuspešnim predhodnim biološkim zdravljenjem in brez njega kaže preglednica 3.
Preglednica 3: Rezultati učinkovitosti v 12. tednu pri preiskovancih z neuspešnim predhodnim biološkim zdravljenjem in preiskovancih brez neuspešnega predhodnega biološkega zdravljenja v študiji ADVANCE| ADVANCE | |||
| Placebo intravensko | Risankizumab 600 mg | Razlika zaradi zdravljenja (95 % IZ) | |
| Klinična remisija glede na rezultat SF/AP | |||
| Neuspešno predhodno biološko zdravljenje | 23 % (N = 97) | 41 % (N = 195) | 18 % [7 %, 29 %] |
| Brez neuspešnega predhodnega biološkegazdravljenja | 21 % (N = 78) | 48 % (N = 141) | 27 % [15 %, 39 %] |
| Endoskopski odziv | |||
| Neuspešno predhodno biološko zdravljenje | 11 % (N = 97) | 33 % (N = 195) | 21 % [12 %, 31 %] |
| Brez neuspešnega predhodnega biološkegazdravljenja | 13 % (N = 78) | 50 % (N = 141) | 38 % [27 %, 49 %] |
V študiji ADVANCE je večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, s predhodnim biološkim neuspehom ali brez njega dosegel CDAI< 150 v primerjavi s placebom (z neuspešnim predhodnim biološkim zdravljenjem, risankizumab = 42 %, placebo = 26 %; brez neuspešnega predhodnega biološkega zdravljenja, risankizumab = 49 %, placebo = 23 %).
Hospitalizacije, povezane s CD
Pogostnosti hospitalizacij, povezanih s CD, do konca 12. tedna so bile manjše pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s placebom (ADVANCE, risankizumab = 3 %, placebo = 12 %, p < 0,001; MOTIVATE, risankizumab = 3 %, placebo = 11 %, p ≤ 0,01).
FORTIFY
V vzdrževalni študiji FORTIFY so ovrednotili 462 preiskovancev s kliničnim odzivom SF/APS na 12 tednov intravenskega indukcijskega zdravljenja z risankizumabom v študijah ADVANCE in MOTIVATE. Preiskovanci so bili randomizirani na nadaljevanje prejemanja vzdrževalne sheme
risankizumaba 360 mg subkutano (priporočeni odmerek), ali risankizumaba 180 mg subkutano vsakih 8 tednov, ali na odtegnitev indukcije z risankizumabom in prejemanje placeba subkutano vsakih
8 tednov za do 52 tednov.
Soprimarna opazovana dogodka sta bila klinična remisija v 52. tednu in endoskopski odziv v
52. tednu. Soprimarna opazovana dogodka so merili tudi pri preiskovancih z neuspešnim predhodnim biološkim zdravljenjem in brez njega (glejte preglednico 4).
Preglednica 4: Rezultati učinkovitosti v študiji FORTIFY v 52. tednu (64 tednov od uvedbe indukcijskega odmerka)| FORTIFY | |||
| Indukcija z risankizumabom intravensko/placebo subkutanof(N = 164) % | Indukcija z risankizumabom intravensko/ risankizumab360 mg subkutano(N = 141) % | Razlika zaradi zdravljenja (95 % IZ) | |
| Soprimarna opazovana dogodka | |||
| Klinična remisija | 40 % | 52 % | 15 % [5 %, 25 %]a,g |
| Neuspešno predhodno biološko zdravljenje | 34 % (N = 123) | 48 % (N = 102) | 14 % [1 %, 27 %] |
| Brez neuspešnega predhodnega biološkega zdravljenja | 56 % (N = 41) | 62 % (N = 39) | 5 % [-16 %, 27 %] |
| Endoskopski odziv | 22 % | 47 % | 28 % [19 %, 37 %]b,g |
| Neuspešno predhodno biološko zdravljenje | 20 % (N = 123) | 44 % (N = 102) | 23 % [11 %, 35 %] |
| Brez neuspešnega predhodnega biološkega zdravljenja | 27 % (N = 41) | 54 % (N = 39) | 27 % [6 %, 48 %] |
| Dodatni opazovani dogodki | |||
| Zvečan klinični odziv SF/APS | 49 % | 59 % | 13 % [2 %, 23 %]e,g |
| Vzdrževanje klinične remisije | (N = 91)51 % | (N = 72)69 % | 21 % [6 %, 35 %]d,g |
| Endoskopska remisija | 13 % | 39 % | 28 % [20 %, 37 %]c,g |
| Celjenje sluznice | (N = 162)10. teden n (%) | (N = 141)31 % | 22 % [14 %, 30 %]c,g |
| a Statistično signifikantno s korekcijo za večkratna testiranja za primerjavo risankizumaba s placebom (p ≤ 0,001).b Statistično signifikantno s korekcijo za večkratna testiranja za primerjavo risankizumaba s placebom (p ≤ 0,001).c Nominalna p ≤ 0,001 za primerjavo risankizumaba s placebom.d Nominalna p ≤ 0,01 za primerjavo risankizumaba s placebom.e Nominalna p ≤ 0,05 za primerjavo risankizumaba s placebom.f Skupino samo z indukcijo so sestavljali preiskovanci, ki so dosegli klinični odziv na indukcijsko zdravljenje z risankizumabom in so jih randomizirali na prejemanje placeba v vzdrževalni študiji (FORTIFY).g Prilagojena razlika zaradi zdravljenja.h Vzdrževanje klinične remisije: klinična remisija v 52. tednu pri preiskovancih s klinično remisijo v tednu 0. | |||
Globoko remisijo (klinično remisijo in endoskopsko remisijo) v 52. tednu so ugotovili pogosteje pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom subkutano, kot pri preiskovancih, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo subkutano (28 % proti 10 %, nominalna p < 0,001).
V 52. tednu je večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom subkutano, dosegel CDAI < 150 kot preiskovancev, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo subkutano (52 % proti 41 %, nominalna p ≤ 0,01). Večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom subkutano, je dosegel zmanjšanje za vsaj 100 točk v izhodiščnem rezultatu CDAI kot preiskovancev, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo subkutano (62 % proti 48 %, nominalna p ≤ 0,01).
91 preiskovancev, ki niso pokazali kliničnega odziva SF/APS 12 tednov po indukciji risankizumaba v študijah ADVANCE in MOTIVATE, je prejelo subkutani odmerek 360 mg risankizumaba v 12. tednu in 20. tednu. Od teh preiskovancev je 64 % (58/91) doseglo klinični odziv SF/APS v 24. tednu; 33 od teh preiskovancev, ki so dosegli klinični odziv SF/APS, se je vključilo v študijo FORTIFY in še naprej prejemalo risankizumab 360 mg subkutano vsakih 8 tednov do 52 tednov. Med temi preiskovanci je 55 % (18/33) doseglo klinično remisijo, 45 % (15/33) pa je v 52. tednu doseglo endoskopski odziv.
Med študijo FORTIFY je 30 preiskovancev izgubilo odziv na zdravljenje z risankizumabom 360 mg subkutano in prejelo rešilno zdravljenje z risankizumabom (1200 mg intravensko v enkratnem odmerku, nato 360 mg subkutano vsakih 8 tednov). Od teh preiskovancev je 57% (17/30) doseglo klinični odziv SF/APS v 52. tednu. Poleg tega je 20 % (6/30) oziroma 34 % (10/29) preiskovancev doseglo klinično remisijo oziroma endoskopski odziv v 52. tednu.
Izidi, povezani z zdravjem in s kvaliteto življenja
Z zdravjem povezano kvaliteto življenja so ocenjevali z vprašalnikom za vnetne črevesne bolezni (IBDQ – Inflammatory Bowel Disease Questionnaire) in s kratkim obrazcem zdravstvene ankete v 36 točkah (SF-36 – 36-Item Short Form Health Survey). Izboljšanje utrujenosti so ocenjevali z lestvico funkcionalne ocene zdravljenja kroničnih bolezni-utrujenost (FACIT-Fatigue – Functional Assessment of Chronic Illness Therapy-Fatigue). Delovna produktivnost je bila ocenjena z vprašalnikom Work Productivity and Activity Impairment CD (WPAI-CD).
V 12. tednu študij ADVANCE in MOTIVATE so preiskovanci, zdravljeni z risankizumabom, dosegli klinično pomembna izboljšanja od izhodišča v skupnem rezultatu IBDQ, rezultatih vseh domen IBDQ (črevesni simptomi, sistemske funkcije, čustvene funkcije in socialne funkcije), povzetku rezultatov telesnih in duševnih komponent SF-36, FACIT-utrujenost in WPAI-CD v primerjavi s placebom. Za WPAI-CD je bilo v študiji ADVANCE dokazano večje zmanjšanje okvare med delom, splošne okvare pri delu in okvare aktivnosti; in večje zmanjšanje zmanjšane aktivnosti je bilo dokazano v MOTIVATE. Ta izboljšanja so pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom subkutano v študiji FORTIFY, trajala do konca 52. tedna.
Ulcerozni kolitis
Učinkovitost in varnost risankizumaba so ocenili pri preiskovancih z zmerno do hudo aktivnim ulceroznim kolitisom v dveh multicentričnih, randomiziranih, dvojno slepih, s placebom kontroliranih kliničnih študijah. Vključeni preiskovanci so bili stari ≥ 18 in ≤ 80 let, s prilagojeno oceno Mayo (aMS – adapted Mayo Score) od 5 do 9 (z uporabo sistema ocenjevanja Mayo, brez zdravnikove globalne ocene), vključno z endoskopsko podoceno (ES – endoscopic subscore) 2 ali 3 pri endoskopiji ob presejanju, potrjeno s centralnim pregledom.
12-tedenska intravenska indukcijska študija (INSPIRE) je vključevala 12-tedensko podaljšano obdobje za preiskovance, ki niso dosegli kliničnega odziva [opredeljenega kot zmanjšanje aMS za ≥ 2 točki od izhodišča in ≥ 30 % od izhodišča ter zmanjšanje podocene rektalnih krvavitev (RBS – rectal bleeding subscore) za ≥ 1 ali absolutna RBS ≤ 1] v 12. tednu. Študiji INSPIRE je sledila 52-tedenska randomizirana študija odtegnitve subkutanega vzdrževalnega zdravljenja (COMMAND), v katero so bili vključeni preiskovanci s kliničnim odzivom na 12 tednov intravenskega indukcijskega zdravljenja z risankizumabom, kar je predstavljalo najmanj 64 tednov zdravljenja.
Študija INSPIRE
V študiji INSPIRE je bilo randomiziranih 975 preiskovancev, ki so prejemali risankizumab 1200 mg ali placebo v 0., 4. in 8. tednu.
V študiji INSPIRE je bila pri 52 % (503/975) preiskovancev neuspešna (nezadosten odziv ali neprenašanje) ena ali več bioloških terapij, zaviralcev JAK in/ali modulatorjev receptorjev S1P. Od
teh 503 preiskovancev so bila pri 488 (97 %) neuspešna biološka zdravila, pri 90 (18 %) pa zaviralci JAK.
Vključeni preiskovanci so smeli uporabljati stabilen odmerek peroralnih kortikosteroidov (do 20 mg/dan prednizona ali enakovrednega zdravila), imunomodulatorjev in aminosalicilatov. V
izhodišču študije INSPIRE je 36 % preiskovancev prejemalo kortikosteroide, 17 % preiskovancev imunomodulatorje, 73 % preiskovancev pa aminosalicilate. Aktivnost bolezni pri bolnikih je bila zmerna (aMS ≤ 7) pri 58 % preiskovancev in huda (aMS > 7) pri 42 % preiskovancev.
V študiji INSPIRE je značilno večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, dosegel primarni končni opazovani dogodek klinične remisije po aMS [opredeljen kot podocena pogostnosti iztrebljanja (SFS – stool frequency subscore) ≤ 1 in ne večji od izhodišča, RBS = 0 in ES ≤ 1 brez znakov krhkosti] v 12. tednu v primerjavi s placebom (preglednica 5). Rezultati primarnega končnega opazovanega dogodka in ključnih sekundarnih končnih opazovanih dogodkov so navedeni v preglednici 5.
Preglednica 5. Rezultati učinkovitosti v študiji INSPIRE v 12. tednu| Končni opazovani dogodek | Placebo intravensko (N = 325)% | Risankizumab 1200 mg intravensko (N = 650)% | Razlika zaradi zdravljenja (95 % IZ) |
| Aktivnost bolezni in simptomi UK | |||
| Klinična remisijaab | 6 % | 20 % | 14 %f[10 %, 18 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje zzaviralci JAK | 4 % (N = 170) | 11 % (N = 333) | 7 %[3 %, 12 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/alizdravljenja z zaviralci JAK | 8 % (N = 155) | 30 % (N = 317) | 21 %[15 %, 28 %] |
| Klinični odzivc | 36 % | 64 % | 29 %f[22 %, 35 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje zzaviralci JAK | 31 % (N = 170) | 55 % (N = 333) | 24 %[15%, 33%] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/alizdravljenja z zaviralci JAK | 41 % (N = 155) | 74 % (N = 317) | 33 %[24 %, 42 %] |
| Endoskopska in histološka ocena | |||
| Celjenje sluzniced | 12 % | 37 % | 24 %f[19 %, 29 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje zzaviralci JAK | 10 % (N = 170) | 26 % (N = 333) | 16 %[9 %, 22 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/alizdravljenja z zaviralci JAK | 14 % (N = 155) | 48 % (N = 317) | 33 %[26 %, 41 %] |
| Histološko-endoskopsko celjenje sluznicee | 8 % | 24 % | 17 %f[12 %, 21 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje zzaviralci JAK | 7 % (N = 170) | 16 % (N = 333) | 9 %[3 %, 14 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/alizdravljenja z zaviralci JAK | 8 % (N = 155) | 33 % (N = 317) | 25 %[18 %, 32 %] |
| a primarni končni opazovani dogodekb klinična remisija po aMS: SFS ≤ 1 in ne večja od izhodišča, RBS = 0 in ES ≤ 1 brez znakov krhkosti | |||
| Končni opazovani dogodek | Placebo intravensko (N = 325)% | Risankizumab 1200 mg intravensko (N = 650)% | Razlika zaradi zdravljenja (95 % IZ) |
| c klinični odziv po aMS: zmanjšanje od izhodišča za ≥ 2 točki in ≥ 30 %, in zmanjšanje RBS za ≥ 1 ali absolutna RBS ≤ 1d ES ≤ 1 brez znakov krhkostie ES ≤ 1 brez znakov krhkosti in rezultat po Geboesu ≤ 3,1 (ki pomeni infiltracijo nevtrofilcev v < 5 % kript, odsotnost destrukcije kript in erozij ter ulceracij ali granulacijskega tkiva)f p < 0,00001, prilagojena razlika zaradi zdravljenja (95 % IZ) | |||
Aktivnost in simptomi klinične bolezni
Delno prilagojeno oceno Mayo (paMS – partial adapted Mayo score) sestavljata SFS in RBS. Klinični odziv po paMS je opredeljen kot zmanjšanje za ≥ 1 točko in za ≥ 30 % od izhodišča ter zmanjšanje RBS ≥ 1 ali absolutna RBS ≤ 1. Rezultati kliničnega odziva po paMS glede na čas v študiji INSPIRE so prikazani na sliki 1. Nastop učinkovitosti je bil hiter in večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, je dosegel klinični odziv že v 4. tednu v primerjavi s placebom (52 % proti 31 %,
p < 0,00001).
Stopnja odziva (%) in 95 % IZ Slika 1. Delež preiskovancev, ki so dosegli klinični odziv po paMS v indukcijski študiji INSPIRE skozi določeno časovno obdobje TedniPlacebo intravensko (N = 325)
Risankizumab 1200 mg intravensko (N = 650)Značilno večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo, ni imel bolečin v trebuhu (36 % proti 26 %, p < 0,01) oziroma nuje po praznjenju črevesja (44 % proti 28 %, , p < 0,00001) v 12. tednu.
Drugi simptomi UK
Število epizod fekalne inkontinence na teden je bilo v 12. tednu značilno bolj zmanjšano pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo (sprememba od izhodišča pri risankizumabu = -3,8; placebo = -2,2; p = 0,00003).
Delež preiskovancev brez nočnega praznjenja črevesa je bil v 12. tednu značilno večji pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo (67 % proti 43 %, p < 0,00001).
Delež preiskovancev brez tenezmov je bil v 12. tednu značilno večji pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo (49 % proti 30 %, p < 0,00001).
Število dni s prekinitvami spanja zaradi simptomov UK na teden se je v 12. tednu značilno bolj zmanjšalo pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo (sprememba od izhodišča pri risankizumabu = -2,5, placebo = -1,5, p < 0,00001).
Hospitalizacije, povezane z UK
Pogostnost hospitalizacij, povezanih z UK, do konca 12. tedna, je bila značilno manjša pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo (1 % proti 6 %, p < 0,00001).
Podaljšano zdravljenje bolnikov, neodzivnih v 12. tednu
Skupno 141 preiskovancev, ki v 12. tednu indukcije z risankizumabom v študiji INSPIRE niso pokazali kliničnega odziva, je prejelo subkutan odmerek 180 mg ali 360 mg risankizumaba v 12. in
20. tednu. Od 71 preiskovancev, ki so prejeli risankizumab 180 mg subkutano, in 70 preiskovancev, ki so prejeli risankizumab 360 mg subkutano, jih je 56 % oziroma 57 % doseglo klinični odziv v
24. tednu.
Študija COMMAND
V vzdrževalni študiji COMMAND so ovrednotili 548 preiskovancev s kliničnim odzivom po
12 tednih indukcijskega zdravljenja z risankizumabom intravensko v študiji INSPIRE. Preiskovanci so bili randomizirani na prejemanje vzdrževalne sheme risankizumaba 180 mg subkutano ali 360 mg subkutano vsakih 8 tednov, ali na odtegnitev iz indukcije z risankizumabom in prejemanje placeba subkutano vsakih 8 tednov za do 52 tednov.
V študiji COMMAND je bila pri 75 % (411/548) preiskovancev neuspešna (nezadosten odziv ali neprenašanje) ena ali več bioloških terapij, zaviralcev JAK in/ali modulatorjev receptorjev S1P pred izhodiščem indukcije. Od teh 411 preiskovancev so bila pri 407 (99 %) neuspešna biološka zdravila, pri 78 (19 %) pa zaviralci JAK.
V študiji COMMAND je v 52. tednu značilno večji delež zgoraj omenjenih 548 preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom 180 mg subkutano ali 360 mg subkutano, dosegel primarni končni opazovani dogodek klinične remisije po aMS v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo (glejte preglednico 6). Rezultati primarnega končnega opazovanega dogodka in ključnih sekundarnih končnih opazovanih dogodkov so prikazani v preglednici 6.
Preglednica 6. Rezultati učinkovitosti v študiji COMMAND v 52. tednu (64 tednov od uvedbe indukcijskega odmerka)| Končni opazovani dogodek | Indukcija z risankizumab om intravensko/ placebo subkutano+ (N = 183) % | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 180 mg subkutano(N = 179) % | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 360 mg subkutano(N = 186) % | Razlika zaradi zdravljenja (95 IZ)++ | |
| Indukcija z risankizuma bom intravensko/ risankizuma b 180 mgsubkutano | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 360 mgsubkutano | ||||
| Aktivnost bolezni in simptomi UK | |||||
| Klinična remisijaab | 25 % | 40 % | 38 % | 16 %h[6 %, 27 %] | 14 %h[4 %, 24 %] |
| Končni opazovani dogodek | Indukcija z risankizumab om intravensko/ placebo subkutano+ (N = 183) % | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 180 mg subkutano(N = 179) % | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 360 mg subkutano(N = 186) % | Razlika zaradi zdravljenja (95 IZ)++ | |
| Indukcija z risankizuma bom intravensko/ risankizuma b 180 mgsubkutano | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 360 mgsubkutano | ||||
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje z zaviralciJAK | 23 % (N = 138) | 37 %(N = 134) | 29 % (N = 139) | 13 %[1 %, 26 %] | 6 %[-6 %, 18 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/ali zdravljenja zzaviralci JAK | 31 % (N = 45) | 51 % (N = 45) | 62 % (N = 47) | 20 %[-3 %, 43 %] | 31 %[8 %, 53 %] |
| Vzdrževanje klinične remisijec | 40 % (N = 53) | 70 % (N = 44) | 50 % (N = 40) | 29 %h[7 %, 51 %] | 13 %k[-11 %, 36 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje z zaviralciJAK | 37 % (N = 35) | 65 % (N = 26) | 44 % (N = 25) | 28 %[0 %, 56 %] | 7 %[-22 %, 36 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/ali zdravljenja zzaviralci JAK | 44 % (N = 18) | 77 % (N = 18) | 60 % (N = 15) | 33 %[-2 %, 67 %] | 16 %[-23 %, 54 %] |
| Klinična remisija brez kortikosteroidovd | 25 % | 40 % | 37 % | 16 % h[6 %, 26 %] | 14 % h[3 %, 24 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje z zaviralciJAK | 23 % (N = 138) | 36 %(N = 134) | 29 % (N = 139) | 13 %[0 %, 25 %] | 6 %[-6 %, 18 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/ali zdravljenja zzaviralci JAK | 31 % (N = 45) | 51 % (N = 45) | 60 % (N = 47) | 20 %[-3 %, 43 %] | 28 %[6 %, 51 %] |
| Klinični odzive | 52 % | 68 % | 62 % | 17 %i[6 %, 28 %] | 11 %j[0 %, 23 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje z zaviralciJAK | 46 % (N = 138) | 63 %(N = 134) | 57 % (N = 139) | 18 %[4 %, 31 %] | 11 %[-2 %, 25 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/ali zdravljenja zzaviralci JAK | 71 % (N = 45) | 82 % (N = 45) | 79 % (N = 47) | 11 %[-9 %, 31 %] | 8 %[-13 %, 28 %] |
| Endoskopska in histološka ocena | |||||
| Celjenje sluznicef | 32 % | 51 % | 48 % | 20 % h[9 %, 31 %] | 17 % h[7 %, 28 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali | 30 % (N = 138) | 48 %(N = 134) | 39 % (N = 139) | 17 %[4 %, 30 %] | 8 %[-4 %, 21 %] |
| Končni opazovani dogodek | Indukcija z risankizumab om intravensko/ placebo subkutano+ (N = 183) % | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 180 mg subkutano(N = 179) % | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 360 mg subkutano(N = 186) % | Razlika zaradi zdravljenja (95 IZ)++ | |
| Indukcija z risankizuma bom intravensko/ risankizuma b 180 mgsubkutano | Indukcija z risankizumab om intravensko/ risankizumab 360 mgsubkutano | ||||
| zdravljenje z zaviralciJAK | |||||
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/ali zdravljenja zzaviralci JAK | 36 % (N = 45) | 60 % (N = 45) | 76 % (N = 47) | 24 %[1 %, 47 %] | 41 %[19 %, 62 %] |
| Histološko-endoskopsko celjenje sluzniceg | 23 % | 43 % | 42 % | 20 %h[10 %, 31 %] | 20 % h[10 %, 30 %] |
| neuspešno biološko zdravljenje in/ali zdravljenje z zaviralciJAK | 22 % (N = 138) | 39 %(N = 134) | 33 % (N = 139) | 17 %[5 %, 29 %] | 11 %[-1 %, 23 %] |
| brez neuspešnega biološkega zdravljenja in/ali zdravljenja zzaviralci JAK | 29 % (N = 45) | 55 % (N = 45) | 69 % (N = 47) | 26 %[3 %, 49 %] | 40 %[19 %, 62 %] |
| + Skupino samo z indukcijo so sestavljali preiskovanci, ki so dosegli klinični odziv na indukcijsko zdravljenje z risankizumabom. Randomizirali so jih na prejemanje placeba v vzdrževalni študiji (COMMAND).++ Prilagojena razlika za celotno razliko zaradi zdravljenja.a primarni opazovani končni dogodekb Klinična remisija po aMS: SFS ≤ 1 in ne večja od izhodišča, RBS = 0 in ES ≤ 1 brez znakov krhkostic Klinična remisija po aMS v 52. tednu pri preiskovancih, ki so dosegli klinično remisijo na koncu indukcijskega zdravljenjad Klinična remisija po aMS v 52. tednu in brez kortikosteroidov za ≥ 90 dnie Klinični odziv po aMS: zmanjšanje od izhodišča za ≥ 2 in ≥ 30 %, in zmanjšanje RBS ≥ 1 ali absolutna RBS ≤ 1f ES ≤ 1 brez znakov krhkostig ES ≤ 1 brez znakov krhkosti in rezultat po Geboesu ≤ 3,1 (ki pomeni infiltracijo nevtrofilcev v < 5 % kript, odsotnost destrukcije kript in erozij ter ulceracij ali granulacijskega tkiva)h statistično značilno pod kontrolo večkratnosti za primerjavo risankizumaba proti placebu (p ≤ 0,01)i nominalna p ≤ 0,01 primerjava risankizumaba proti placebuj nominalna p ≤ 0,05 primerjava risankizumaba proti placebuk p = 0,2234 | |||||
Aktivnost in simptomi klinične bolezni
Značilno večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 180 mg subkutano, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo, ni imel bolečin v trebuhu (47 % proti 30 %, p < 0,001) in nuje po praznjenju črevesa (54 % proti 31 %,
p < 0,00001) v 52. tednu. Večji delež bolnikov, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 360 mg subkutano, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo, ni imel nuje po praznjenju črevesa (49 % proti 31 %, p < 0,001) v 52. tednu in
številčno večji delež preiskovancev ni imel bolečin v trebuhu v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo (38 % proti 30 %, p = 0,0895) v 52. tednu.
Drugi simptomi UK
Delež preiskovancev brez nočnega praznjenja črevesa je bil večji pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 180 mg subkutano in risankizumabom intravensko/risankizumabom 360 mg subkutano, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo v 52. tednu (42 % oziroma 43 % proti 30 %, p < 0,01 oziroma p < 0,001).
Delež preiskovancev brez tenezmov je bil večji pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 180 mg subkutano in risankizumabom intravensko/risankizumabom 360 mg subkutano, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo v
52. tednu (37 % oziroma 37 % proti 23 %, p < 0,01).
Hospitalizacije, povezane z UK
Hospitalizacij, povezanih z UK, je bilo do konca 52. tedna številčno manj pri preiskovancih, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 180 mg subkutano in risankizumabom intravensko/risankizumabom 360 mg subkutano, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo (0,6 na 100 let izpostavljenosti preiskovancev oziroma 1,2 na 100 let izpostavljenosti preiskovancev proti 3,1 na 100 let izpostavljenosti preiskovancev, p = 0,0949 oziroma p = 0,2531).
Endoskopska in histološka ocena
Endoskopska remisija (normalizacija endoskopskega videza sluznice) je bila opredeljena kot ES 0. V
12. tednu študije INSPIRE je značilno večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo, dosegel endoskopsko remisijo (11 % proti 3 %,
p < 0,00001). V 52. tednu študije COMMAND je značilno večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 180 mg subkutano in risankizumabom intravensko/risankizumabom 360 mg subkutano v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo, dosegel endoskopsko remisijo (23 % in 24 % proti 15 %, p < 0,05).
Globoko celjenje sluznice je bilo opredeljeno kot ES 0 in rezultat po Geboesu < 2,0 (ki pomeni odsotnost nevtrofilcev v kriptah ali lamini propriji, odsotnost zvečanja eozinofilcev in odsotnost destrukcije kript, erozij, ulceracij ali granulacijskega tkiva). V 12. tednu študije INSPIRE je značilno večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo, dosegel globoko celjenje sluznice (6 % proti 1 %, p < 0,00001). V 52. tednu študije COMMAND je številčno večji delež preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 180 mg subkutano in risankizumabom intravensko/risankizumabom 360 mg subkutano v primerjavi s tistimi, ki so prejemali risankizumab intravensko/placebo, dosegel globoko celjenje sluznice (13 % in 16 % proti 10 %, p = 0,2062 oziroma p = 0,0618).
V študiji COMMAND so ugotovili ohranjanje celjenja sluznice v 52. tednu (ES ≤ 1 brez krhkosti) pri večjem deležu preiskovancev, zdravljenih z risankizumabom intravensko/risankizumabom 180 mg subkutano in risankizumabom intravensko/risankizumabom 360 mg subkutano v primerjavi z risankizumabom intravensko/placebom med preiskovanci, ki so dosegli celjenje sluznice na koncu indukcije (74 % in 54 % proti 47 %, p < 0,01 oziroma p = 0,5629).
Rešilno zdravljenje
Med študijo COMMAND so preiskovanci, ki so izgubili odziv na zdravljenje z risankizumabom subkutano, prejeli rešilno zdravljenje z risankizumabom (enkraten intravensko indukcijski odmerek, nato 360 mg subkutano vsakih 8 tednov). Od teh preiskovancev je v skupini, zdravljeni z risankizumabom 180 mg subkutano in risankizumabom 360 mg subkutano, 85 % (17/20) oziroma 74 % (26/35) doseglo klinični odziv v 52. tednu. Poleg tega je 24 % (6/25) oziroma 35 % (13/37)
preiskovancev doseglo klinično remisijo po aMS, 38 % (10/26) oziroma 45 % (17/38) preiskovancev pa je doseglo endoskopsko izboljšanje v 52. tednu v skupinah, zdravljenih z risankizumabom 180 mg subkutano oziroma risankizumabom 360 mg subkutano.
Bolniki, ki so se odzvali na zdravljenje v 24. tednu
V študiji COMMAND je skupno 100 preiskovancev, ki niso kazali kliničnega odziva po 12. tednih indukcijskega zdravljenja, prejelo subkutani odmerek bodisi 180 mg (N = 56) ali 360 mg (N = 44) risankizumaba v 12. tednu in 20. tednu, v 24. tednu so pokazali klinični odziv in še naprej prejemali risankizumab 180 mg ali 360 mg subkutano vsakih 8 tednov do 52 tednov. Med temi preiskovanci je 46 % in 45 % doseglo klinični odziv po aMS v 52. tednu, 18 % in 23 % pa je doseglo klinično remisijo po aMS v 52. tednu z risankizumabom 180 mg oziroma 360 mg subkutano.
Izidi, povezani z zdravjem in s kvaliteto življenja
Preiskovanci, zdravljeni z risankizumabom, so dosegli klinično pomembna izboljšanja od izhodišča glede na vprašalnik za vnetne črevesne bolezni (IBDQ - Inflammatory Bowel Disease Questionnaire) (črevesni simptomi, sistemske funkcije, čustvene funkcije in socialne funkcije) v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo. Spremembi od izhodišča v skupni oceni IBDQ v 12. tednu z risankizumabom v primerjavi s placebom sta bili 42,6 oziroma 24,3. Spremembe od izhodišča v skupni oceni IBDQ v
52. tednu so bile 52,6, 50,3 in 35,0 pri preiskovancih, ki so prejemali risankizumab intravensko/risankizumab 180 mg subkutano, risankizumab intravensko/risankizumab 360 mg subkutano oziroma risankizumab intravensko/placebo.
Preiskovanci, ki so prejemali risankizumab, so imeli v 12. tednu značilno večje izboljšanje utrujenosti od izhodišča, merjeno z oceno FACIT-F v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo. Spremembi ocene FACIT-F od izhodišča v 12. tednu z risankizumabom v primerjavi s placebom sta bili 7,9 oziroma 3,3. Spremembe ocene FACIT-F od izhodišča v 52. tednu so bile 10,9, 10,3 in 7,0 pri preiskovancih, ki so prejemali risankizumab intravensko/risankizumab 180 mg subkutano, risankizumab intravensko/risankizumab 360 mg subkutano oziroma risankizumab intravensko/placebo.
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Skyrizi za eno ali več podskupin pediatrične populacije za zdravljenje Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Farmakokinetika risankizumaba je bila podobna pri psoriazi v plakih v primerjavi s psoriatičnim artritisom in pri Crohnovi bolezni v primerjavi z ulceroznim kolitisom.
Absorpcija
Risankizumab je imel linearno farmakokinetiko z odmerku sorazmernim povečanjem izpostavljenosti v razponu odmerkov od 18 do 360 mg in od 0,25 do 1 mg/kg subkutano ter od 200 do 1800 mg in od 0,01 do 5 mg/kg intravensko.
Po subkutani uporabi risankizumaba je bila največja koncentracija v plazmi dosežena od 3-14 dni po uporabi ter z ocenjeno absolutno biološko uporabnostjo od 74 do 89 %. Med uporabo 150 mg 0. teden,
4. teden in nato vsakih 12 tednov sta bili ocenjena največja in najmanjša koncentracija v plazmi v stanju dinamičnega ravnovesja 12 µg/ml (največja) in 2 µg/ml (najmanjša).
Pri preiskovancih s Crohnovo boleznijo, zdravljenih z indukcijskim odmerkom 600 mg intravensko v 0., 4. in 8. tednu, nato pa z vzdrževalnim odmerkom 360 mg subkutano v 12. tednu, nato pa vsakih
8 tednov, so ocenili, da sta maksimalni mediani najvišje in najnižje koncentracije med indukcijskim
obdobjem (8.-12. teden) 156 oziroma 38,8 µg/ml, mediani najvišje in najnižje koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja med vzdrževalnim obdobjem (40.-48. teden) pa 28,0 oziroma 8,13 µg/ml.
Pri preiskovancih z ulceroznim kolitisom, zdravljenih z intravenskim indukcijskim odmerkom 1200 mg v 0., 4. in 8. tednu, ki mu je sledil subkutani vzdrževalni odmerek 180 mg ali 360 mg v
12. tednu in nato vsakih 8 tednov, so ocenili, da sta maksimalni mediani najvišje in najnižje koncentracije med indukcijskem obdobjem (8.-12. teden) 350 oziroma 87,7 µg/ml, mediani najvišje in najnižje koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja med vzdrževalnim obdobjem (40.-48. teden) pa 19,6 oziroma 4,64 µg/ml pri odmerku 180 mg subkutano in 39,2 oziroma 9,29 µg/ml pri odmerku 360 mg subkutano.
Porazdelitev
V študijah 3. faze je bil povprečni (± standardni odklon) volumen porazdelitve risankizumaba v stanju dinamičnega ravnovesja (Vss) pri preiskovancih s psoriazo 11,4 (± 2,7) l; to kaže, da je porazdelitev risankizumaba v prvi vrsti omejena na žilni in intersticijski prostor. Pri tipičnem 70-kilogramskem preiskovancu s Crohnovo boleznijo je bil Vss 7,68 l.
Biotransformacija
Terapevtska monoklonska protitelesa IgG se tipično po kataboličnih poteh razgradijo v majhne peptide in aminokisline, enako kot endogeni IgG. Ni pričakovati, da bi se risankizumab presnavljal z encimi citokroma P450.
Izločanje
Povprečni (± standardni odklon) sistemski očistek (CL) risankizumaba je bil v študijah 3. faze pri preiskovancih s psoriazo 0,3 (± 0,1) l/dan. Povprečni terminalni eliminacijski razpolovni čas risankizumaba je v študijah 3. faze pri preiskovancih s psoriazo segal od 28 do 29 dni. Pri tipičnem 70-kilogramskem preiskovancu s Crohnovo boleznijo je bil CL 0,30 l/dan, terminalni razpolovni čas izločanja pa 21 dni.
Risankizumab je monoklonsko protitelo IgG1, zato ni pričakovati, da bi se v ledvicah filtriral z glomerulno filtracijo ali da bi se izločal v urinu kot intaktna molekula.
Linearnost/nelinearnost
Pri zdravih preiskovancih, preiskovancih s psoriazo, Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom je imel risankizumab linearno farmakokinetiko s približno odmerku sorazmernim povečanjem sistemske izpostavljenosti (Cmax in AUC) v ocenjenem razponu odmerkov od 18 do 360 mg ali od 0,25 do
1 mg/kg subkutano in od 200 do 1800 mg in od 0,01 do 5 mg/kg intravensko. Medsebojno delovanje
Pri preiskovancih s psoriazo v plakih, Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom so izvedli študije medsebojnega delovanja za oceno vpliva ponavljajoče se uporabe risankizumaba na farmakokinetiko testnih substratov, občutljivih za citokrom P450 (CYP). Izpostavljenost kofeinu (substratu CYP1A2), varfarinu (substratu CYP2C9), omeprazolu (substratu CYP2C19), metoprololu (substratu CYP2D6) in midazolamu (substratu CYP3A) po zdravljenju z risankizumabom je bila primerljiva z izpostavljenostjo pred zdravljenjem z risankizumabom; to kaže, da ni klinično pomembnih medsebojnih delovanj preko teh encimov.
Populacijske farmakokinetične analize so pokazale, da na izpostavljenost risankizumabu niso vplivala sočasna zdravila, ki so jih v kliničnih študijah uporabljali nekateri preiskovanci s psoriazo v plakih.
Podobno odsotnost vpliva sočasnih zdravil so ugotovili na podlagi populacijskih farmakokinetičnih analiz pri Crohnovi bolezni ali ulceroznem kolitisu.
Posebne populacije
Pediatrična populacija
Farmakokinetika risankizumaba pri pediatričnih preiskovancih, mlajših od 16 let, ni bila ugotovljena. Od 1574 preiskovancev s Crohnovo boleznijo, ki so bili izpostavljeni risankizumabu, je bilo
12 preiskovancev starih od 16 do 17 let. Izpostavljenost risankizumabu pri 16 do 17 let starih preiskovancih s Crohnovo boleznijo je bila podobna kot pri odraslih. Na podlagi populacijskih farmakokinetičnih analiz niso ugotovili, da bi imela starost pomemben vpliv na izpostavljenost risankizumabu.
Starejši bolniki
Od 2234 preiskovancev s psoriazo v plakih, izpostavljenih risankizumabu, je bilo 243 starih 65 let ali več in 24 starih 75 let ali več. Od 1574 preiskovancev s Crohnovo boleznijo, izpostavljenih risankizumabu, je bilo 72 starih 65 let ali več in 5 starih 75 let ali več. Od 1512 preiskovancev z ulceroznim kolitisom, izpostavljenih risankizumabu, je bilo 103 starih 65 let ali več in 8 starih 75 let ali več. Med starejšimi in mlajšimi preiskovanci, ki so prejemali risankizumab, na splošno niso opazili razlik v izpostavljenosti risankizumabu.
Bolniki z okvaro ledvic ali jeter
Specifičnih študij za ugotavljanje vpliva okvare ledvic ali jeter na farmakokinetiko risankizumaba niso izvedli. Na podlagi populacijskih farmakokinetičnih analiz koncentracija kreatinina v serumu, očistek kreatinina ali označevalci jetrne funkcije (ALT/AST/bilirubin) pri preiskovancih s psoriazo, Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom niso pomembno vplivali na očistek risankizumaba.
Risankizumab je monoklonsko protitelo IgG1 in se v glavnem odstrani z znotrajcelično razgradnjo ter ni pričakovati, da bi bil podvržen presnovi z jetrnimi encimi s citokromom P450 ali izločanju skozi ledvice.
Telesna masa
Očistek in volumen porazdelitve risankizumaba se povečujeta s povečevanjem telesne mase, kar ima lahko za posledico zmanjšano učinkovitost pri osebah z visoko telesno maso (>130 kg). Vendar to opažanje temelji na omejenem številu preiskovancev s psoriazo v plakih. Telesna masa ni klinično pomembno vplivala na izpostavljenost risankizumabu ali njegovo učinkovitost pri psoriatičnem artritisu, Crohnovi bolezni ali ulceroznem kolitisu. Prilagoditev odmerka glede na telesno maso trenutno ni priporočljiva.
Spol ali rasa
Spol in rasa odraslih preiskovancev s psoriazo v plakih, Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom nista pomembno vplivala na očistek risankizumaba. V kliničnih študijah farmakokinetike niso ugotovili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti risankizumabu pri kitajskih ali japonskih preiskovancih v primerjavi z belci.
Farmacevtski podatki - Skyrizi 600 mg
natrijev acetat trihidrat ocetna kislina trehaloza dihidrat polisorbat 20
voda za injekcije
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
2 leti
Razredčena raztopina za intravensko infuzijo
Kemijsko in fizikalno stabilnost med uporabo so dokazali za 20 ur pri 2 °C do 8 °C (zaščiteno pred svetlobo) ali do 8 ur pri sobni temperaturi (zaščiteno pred svetlobo). Čas shranjevanja pri sobni temperaturi začne teči, ko je razredčena raztopina pripravljena. Infundiranje je treba zaključiti v 8 urah po razredčitvi v infuzijski vreči. Izpostavljenost notranji svetlobi je sprejemljiva med shranjevanjem in dajanjem pri sobni temperaturi.
Z mikrobiološkega stališča je treba pripravljeno infuzijo uporabiti takoj. Če je ne uporabimo takoj, je za čas shranjevanja med uporabo in razmere pred uporabo odgovoren uporabnik in ne sme presegati 20 ur pri 2 °C do 8 °C.
Ne zamrzujte.
Shranjujte v hladilniku (2 °C-8 °C). Ne zamrzujte.
Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Za pogoje shranjevanja po redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
10,0 ml koncentrata za raztopino za infundiranje v stekleni viali, zaprti s prevlečenim bromutilnim gumijastim zamaškom.
Zdravilo Skyrizi je na voljo v pakiranjih, ki vsebujejo po 1 vialo.
Pred uporabo je treba raztopine vizualno pregledati glede prisotnosti delcev in obarvanosti. Raztopina mora biti brezbarvna do rahlo rumenkasta in bistra do rahlo opalescentna. Tekočina lahko vsebuje drobne bele ali prozorne delce. Zdravilo in njegove razredčitve se ne smejo uporabiti, če je raztopina spremenjene barve ali motna ali vsebuje tuje delce.
Navodila za redčenje
To zdravilo mora pripraviti zdravstveni delavec z aseptično tehniko. Pred uporabo ga je treba razredčiti.
Raztopina za infundiranje se pripravi z razredčenjem koncentrata v vreči za intravensko infuzijo ali steklenici, ki vsebuje 5-odstotno dekstrozo v vodi (D5W) ali 9 mg/ml (0,9 %) raztopino natrijevega klorida za infundiranje do končne koncentracije približno 1,2 mg/ml do 6 mg/ml. Za navodila za redčenje na podlagi bolnikove indikacije glejte preglednico v nadaljevanju.
| Indikacija | Intravenski odmerek za indukcijo | Število vial 600 mg/10 ml | Skupni volumen injekcije 5 % dekstroze ali9 mg/ml (0,9 %) raztopine natrijevega kloridaza infundiranje |
| Crohnova bolezen | 600 mg | 1 | 100 ml ali 250 ml ali500 ml |
| Ulcerozni kolitis | 1200 mg | 2 | 250 ml ali 500 ml |
Pred začetkom intravenske infuzije mora biti vsebina vreče ali steklenice z intravensko infuzijo na sobni temperaturi.
Razredčeno raztopino infundirajte v času najmanj ene ure, če je odmerek 600 mg, in v času najmanj dveh ur, če je odmerek 1200 mg.
Raztopine v viali in razredčenih raztopin ni dovoljeno stresati. Ena viala je samo za enkratno uporabo.
Neporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.