Granisetron Teva 3 mg/3 ml koncentrat za raztopino za infundiranje ali injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Granisetron 3 mg/3 ml
Zdravilo Granisetron Teva se uporablja, pri odraslih za preprečevanje in zdravljenje
-
akutne slabosti in bruhanja, ki sta posledica kemoterapije ali radioterapije,
-
postoperativne slabosti in bruhanja
Zdravilo Granisetron Teva se uporablja za preprečavanje zapoznele slabosti in bruhanja, ki sta posledica kemoterapije in radioterapije.
Zdravilo Granisetron Teva se uporablja, pri otrocih starih 2 leti in več, za preprečavanje slabosti in bruhanja, ki sta posledica kemoterapije.
Odmerjanje
Slabost in bruhanje, ki sta posledica kemoterapije in obsevanja Preprečevanje (akutna in zapoznela slabost)
Odmerek 1-3 mg (10 - 40 µg/kg) koncentrata granisetrona za raztopino za infundiranje ali injiciranje je treba aplicirati kot počasno intravensko injekcijo ali kot razredčeno raztopino za infundiranje vsaj 5 minut pred začetkom kemoterapije. Raztopino je treba razredčiti na 5 ml za vsak mg.
Zdravljenje (akutna slabost)
Odmerek 1-3 mg (10 - 40 µg/kg) koncentrata granisetrona za raztopino za infundiranje ali injiciranjeje treba aplicirati kot počasno intravensko injekcijo ali kot razredčeno raztopino za infundiranje vsaj
5 minut. Raztopino je treba razredčiti na količino 5 ml za vsak mg. Nadaljnje odmerke koncentrata
granisetrona za raztopino za infuniranje ali injiciranje je potrebno dati v najmanj 10-minutnih presledkih. Največji odmerek, ki se ga lahko da v času 24 ur, ne sme preseči 9 mg.
Kombinacija s kortikosteroidi
Učinkovitost parenteralnega granisetrona lahko povečamo z intravenskim dodatkom kortikosteroida. Tako lahko na primer damo, 8 do 20 mg deksametazona pred začetkom zdravljenja zdravljenja s citostatiki ali pa 250 mg metilprednizolona pred začetkom zdravljenja in ponovno kmalu po koncu kemoterapije.
Pediatrična populacija
Temeljito je dokazano, da je uporaba koncentrata granisetrona za raztopino za infundiranje ali injiciranje varna in učinkovita pri otrocih, starih 2 leti ali starejših, za preprečevanje in zdravljenje (obvladovanje) akutne slabosti in bruhanja, povezanih s kemoterapijo, ter za preprečevanje zapoznele slabosti in bruhanja, povezanih s kemoterapijo. Odmerek 10–40 μg/kg telesne mase (največ 3 mg) je treba aplicirati v obliki intravenske infuzije, razredčen z 10–30 ml infuzijske tekočine. Bolnik naj dobi 5-minutno infuzijo pred začetkom kemoterapije. V obdobju 24 ur je dovoljen še en dodaten odmerek, če je to potrebno. Med začetno infuzijo in tem dodatnim odmerkom mora preteči vsaj 10 minut.
Postoperativna slabost in bruhanje
Odmerek 1 mg (10 µg/kg) koncentrata granisetrona za raztopino za infundiranje je treba razredčiti na količino 5 ml in aplicirati s počasno intravensko injekcijo. Največji odmerek granisetrona, ki ga bolnik dobi v obdobju 24 ur, ne sme preseči 3 mg.
Pri preprečevanju postoperativne slabosti in bruhanja je treba odmerjanje granisetrona končati pred indukcijo anestezije.
Pediatrična populacija
Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.1, vendar ni mogoče podati priporočil za odmerjanje. Kliničnih dokazov ni dovolj, da bi bilo uporabo koncentrata za raztopino za infundiranje ali injiciranje mogoče priporočiti za preprečevanje in zdravljenje pooperacijske slabosti in bruhanja pri otrocih.
Posebne skupine bolnikov Starejši in bolniki z okvaro ledvic
Za uporabo pri starejših in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter niso potrebni posebni previdnostni ukrepi.
Okvara jeter
Do zdaj ni dokazov, da bi bila pri bolnikih z motnjami delovanja jeter večja pojavnost neželenih učinkov. Na podlagi kinetike granisetrona je treba pri tej skupini bolnikov to zdravilo uporabljati nekoliko previdneje, vendar prilagajanje odmerkov ni potrebno (glejte poglavje 5.2).
Način uporabe
Zdravilo se lahko aplicira kot počasna, 30-sekundna intravenska injekcija ali kot 5-minutna intravenska infuzija, za katero se odmerek razredči z 20 do 50 ml infuzijske tekočine.
Preobčutljivost za zdravilno učinkovino (granisetron) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Ker lahko granisetron zmanjša motilnost spodnjega dela črevesja, je potrebno spremljati bolnike, ki po uporabi zdravila kažejo znake subakutne črevesne obstrukcije.
Kakor pri drugih antagonistih 5-HT3 so pri uporabi granisetrona poročali o spremembah EKG, vključno z podaljšanjem QT intervala. Pri bolnikih z že obstoječimi aritmijami ali motnjami srčnega prevajanja lahko to privede do kliničnih posledic. Zato je potrebna previdnost pri bolnikih s sočasnimi srčnimi boleznimi ali anomalijami ravni elektrolitov in pri tistih, ki se zdravijo s kardiotoksično kemoterapijo (glejte poglavje 4.5).
Poročali so o navzkrižni preobčutljivosti med antagonisti 5-HT3 (npr. dolasetron, ondansetron). Serotoninski sindrom
Pri uporabi antagonistov 5-HT3 so poročali o serotoninskem sindromu. Ta se je pojavil pri njihovi samostojni uporabi, predvsem pa v kombinaciji z drugimi serotoninergičnimi zdravili (vključno s selektivnimi zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) in zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI)). Zaradi možnega pojava simptomov, podobnih serotoninskemu sindromu, se svetuje ustrezno opazovanje bolnikov.
Kakor pri drugih antagonistih 5-HT3 so pri uporabi granisetrona poročali o primerih sprememb EKG, vključno s podaljšanjem intervala Q-T. Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval Q-T, oziroma ki so antiaritmiki, lahko to privede do kliničnih posledic (glejte poglavje 4.4).
V študijah, v katerih so sodelovale zdrave osebe, niso našli dokazov o medsebojnem delovanju med granisetronom in benzodiazepini (lorazepam), nevroleptiki (haloperidol) ali protiulkusnimi zdravili (cimetidin). Poleg tega niso odkrili očitnega medsebojnega delovanja med granisetronom in emetogenimi kemoterapijami.
Specifičnih študij o medsebojnem delovanju z drugimi zdravili niso opravili na anesteziranih bolnikih.
Indukcija jetrnih encimov s fenobarbitalom je pri ljudeh povzročila povečanje celotnega plazemskega očistka (za približno 25 %) Po intravenski uporabi granisetrona.
Študije in vitro so pokazale, da lahko ketokonazol vpliva na presnovo granisetrona preko družine izoencimov citokroma P450 3A. Klinični pomen te interakcije ni znan.
Serotoninergična zdravila (npr. SSRI in SNRI)
Pri sočasni uporabi antagonistov 5-HT3 in drugih serotoninergičnih zdravil (vključno s SSRI in SNRI) so poročali o serotoninskem sindromu (glejte poglavje 4.4).
Nose čnost
Na voljo je omejena količina podatkov o uporabi granisetrona pri nosečnicah. Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive učinke na nosečnost in niso pokazale teratogenih učinkov (glejte poglavje 5.3). Iz varnostnih razlogov se je treba izogibati predpisovanju granisetrona nosečnicam.
Dojenje
Ni znano, ali se granisetron in njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Vendar je iz varnostnih razlogov bolje, da se med uporabo zdravila Granisetron Teva dojenje odsvetuje.
Plodnost
Pri podganah, uporaba ganisetrona, ni pokazala škodljivih vplivov na sposobnost razmnoževanja in plodnost.
Zdravilo Granisetron Teva nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost upravljanja vozil ali strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najbolj pogosta neželena učineka sta glavobol in zaprtje, ki sta lahko prehodna. Pri uporabi granisetrona so poročali o EKG spremembah, vključno z podaljšanjem QT intervala (glejte poglavji 4.5).
Povzetek neželenih učinkov v tabeli.
V preglednici so neželeni učinki povezani z ganisetronom in drugimi antagonisti 5-HT3 pridobljeni v kliničnih študijah in iz post-marketinških podatkov.
Neželeni učinki so opredeljeni glede na sledeče stopnje pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10)
pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) zelo redki (< 1/10.000)
| Bolezni imunskega sistema | |
| Občasni | preobčutljivostne reakcije (npr.: anafilaksa), urtikarija |
| Psihiatrične motnje | |
| Pogosti | insomnija |
| Bolezni živčevja | |
| Zelo pogosti | glavobol |
| Občasni | ekstrapiramidne reakcije, serotoninski sindrom |
| Srčne bolezni | |
| Občasni | podaljšanje QT intervala |
| Bolezni prebavil | |
| Zelo pogosti | zaprtje |
| Pogosti | diareja |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| Pogosti | povišane vrednosti transaminaz* |
| Bolezni kože in podkožja | |
| Občasni | izpuščaji |
*podobna pogostnost pri bolnikih, ki so prejemali primerjalno terapijo
Opis i zbranih neželenih učinkov
Kot pri drugih antagosnistih 5-HT3, so tudi pri uporabi granisetrona poročali o spremembah EKG diagrama vključno z podaljšanjem QT intervala (glejte poglavji 4.5).
Poročanj e o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, SI-1000 Ljubljana, faks: + 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.
Farmakološke lastnosti - Granisetron 3 mg/3 ml
Farmakoterapevtska skupina: antiemetiki in zdravila proti slabosti; antagonisti serotonina (5-hidroksitriptamina).
Oznaka ATC: A04AA02.
Nevrološki mehanizmi, sl abost in bruhanje zaradi posredovanj a seroto nina
Serotonin je glavni nevrotransmiter, ki je odgovoren za emezo po kemoterapiji ali obsevanju. Receptorji za 5-HT3 so na treh mestih: v vagusnih živčnih končičih v prebavilih ter v kemoreceptorskih sprožilnih conah, ki se nahajajo na območjih area postrema in nucleus tractus solidarius centra za bruhanje v možganskem deblu. Kemoreceptorske sprožilne cone so v kavdalnem delu četrtega možganskega prekata (area postrema). Ta struktura nima učinkovite krvno-možganske pregrade, zato zazna emetične učinkovine v sistemskem krvnem obtoku in cerebrospinalnem likvorju. Center za bruhanje se nahaja v medularnih strukturah možganskega debla. Večino impulzov dobiva iz kemoreceptorskih sprožilnih con, poleg impulzov iz črevesa, ki se prenašajo po vagusnih in simpatičnih živčnih vlaknih.
Po izpostavljenosti obsevanju ali citotoksičnim učinkovinam se iz enterokromafinih celic sluznice tankega črevesa v bližini dovodnih vagusnih nevronov, na katerih so receptorji za 5-HT3, sprosti serotonin (5-HT). Sproščeni serotonin aktivira vagusne nevrone prek receptorjev za 5-HT3, kar po posredovanju kemoreceptorske sprožilne cone na območju area postrema privede do močnega emetičnega odziva.
Mehanizem delovanja
Granisetron je močan antiemetik in zelo selektiven antagonist receptorjev za 5-hidroksitriptamin
(5-HT3). Študije vezave z radioligandi so pokazale, da ima granisetron zanemarljivo afiniteto za druge vrste receptorjev, vključno s tistimi za 5-HT, in za dopaminska vezavna mesta D2.
Slabost in bruhanje, ki sta posledica kemoterapije in obsevanja
Dokazano je, da intravensko uporabljeni granisetron preprečuje slabost in bruhanje, povezana s kemoterapijo proti raku, pri odraslih in pri otrocih, starih od 2 do 16 let.
Postoperativna slabost in bruhanje
Dokazano je, da intravensko uporabljeni granisetron učinkovito preprečuje in zdravi pooperacijsko slabost in bruhanje pri odraslih.
Farmakološke lastnosti granisetrona
Poročali so o medsebojnem delovanju z nevrotropnimi snovmi in drugimi zdravilnimi učinkovinami, ki poteka prek delovanja granisetrona na citokrom P450 (glejte poglavje 4.5).
Študije in vitro so pokazale, da granisetron ne spreminja encimov poddružine 3A4 citokroma P450 (ki sodelujejo v presnovi nekaterih glavnih narkotikov). Čeprav so študije in vitro pokazale, da ketokonazol zavira oksidacijo obroča granisetrona, to odkritje ne velja za klinično pomembno.
Čeprav so pri uporabi antagonistov receptorjev 5-HT3 odkrili podaljšanje intervala Q-T (glejte poglavje 4.5).
Pediatrična uporaba
O klinični uporabi granisetrona so poročali Candiotti idr. V prospektivni, večcentrični, randomizirani, dvojno slepi študiji z vzporednimi skupinami so ocenili 157 otrok, starih od 2 do 16 let, ki so prestali izbirni kirurški poseg. Pri večini bolnikov so ugotovili popolno obvladanje postoperativne slabosti in bruhanja v prvih dveh urah po kirurškem posegu.
Farmakokinetika je pri peroralni uporabi linearna do 2,5-kratnega priporočenega odmerka za odrasle. Iz obsežnega programa določanja odmerkov je razvidno, da antiemetična učinkovitost ni neposredno povezana niti z uporabljenimi odmerki niti s koncentracijami granisetrona v plazmi.
Ko so začetni profilaktični odmerek granisetrona za štirikrat povečali, to ni vplivalo niti na delež bolnikov, ki so se odzvali na zdravljenje, niti na trajanje obvladovanja simptomov.
Porazdelitev
Granisetron se obsežno porazdeli; povprečni volumen porazdelitve je približno 3 l/kg. Vezava na beljakovine v plazmi je približno 65-odstotna.
Biotransformacija
Granisetron se presnavlja predvsem v jetrih z oksidacijo, ki ji sledi konjugacija. Glavne spojine so
7-OH-granisetron ter njegovi sulfatni in glukuronidni konjugati. Čeprav so pri 7-OH-granisetronu in indazolin-N-demetilgranisetronu opazili antiemetične lastnosti, ni verjetno, da bi ti dve spojini znatno prispevali k farmakološkemu delovanju granisetrona pri ljudeh.
Študije jetrnih mikrosomov in vitro so razkrile, da ketokonazol zavira glavno presnovno pot granisetrona, kar nakazuje, da pri presnovi sodeluje poddružina 3A citokroma P-450 (glejte poglavje 4.5).
Izločanj e
Najpomembnejša pot izločanja je presnova v jetrih. Z urinom se v nespremenjeni obliki izloči povprečno 12 % odmerka granisetrona, v obliki metabolitov pa se izloči približno 47 % odmerka. Preostanek se izloči z blatom v obliki metabolitov. Povprečni razpolovni čas v plazmi bolnikov, ki so zdravilo dobili peroralno ali intravensko, je približno 9 ur, vendar so med posamezniki velike razlike.
Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov
Popuščanje ledvic
Iz podatkov je razvidno, da so pri bolnikih s hudim popuščanjem ledvic farmakokinetični parametri po posameznem intravenskem odmerku na splošno podobni tistim pri zdravih posameznikih.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter zaradi neoplazije, ki vključuje jetra, je skupni plazemski očistek intravenskega odmerka za približno pol manjši v primerjavi z bolniki, pri katerih jetra niso prizadeta. Prilagajanje odmerkov kljub tem spremembam ni potrebno (glejte poglavje 4.2).
Starejši
Pri starejših osebah, ki so dobile posamezen intravenski odmerek, so farmakokinetični parametri v razponu tistih, ki so jih izmerili pri mlajših.
Pediatrična populacija
Pri otrocih, ki so dobili posamezen intravenski odmerek, je farmakokinetika podobna tisti pri odraslih, ko so ustrezni parametri (volumen porazdelitve, skupni plazemski očistek) normalizirani glede na telesno maso.
