Galantamin Teva 24 mg trde kapsule s podaljšanim sproščanjem

Galantamin je indiciran pri odraslih za simptomatsko zdravljenje blage do zmerno hude demence Alzheimerjevega tipa.

Odmerjanje

Odrasli in starejše osebe

Pred začetkom zdravljenja

Diagnoza verjetne demence Alzheimerjevega tipa mora biti ustrezno potrjena skladno s trenutno veljavnimi kliničnimi smernicami (glejte poglavje 4.4).

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek je 8 mg na dan; 4 tedne.

Vzdrževalni odmerek

Prenašanje in odmerjanje galantamina je treba redno preverjati, najbolje v prvih treh mesecih po začetku zdravljenja. Pozneje je treba klinično korist galantamina in bolnikovo prenašanje zdravila ponovno preverjati v rednih časovnih razmikih, skladno z veljavnimi kliničnimi smernicami. Vzdrževalno zdravljenje se lahko nadaljuje tako dolgo, dokler je zdravilni učinek ugoden in dokler bolnik zdravljenje prenaša. O prenehanju zdravljenja z galantaminom je treba razmisliti, ko dokazov o zdravilnem učinku ni več, ali v primeru, če bolnik zdravljenja ne prenaša.

Začetni vzdrževalni odmerek je 16 mg/dan in bolnikom je treba odmerek 16 mg/dan dajati najmanj 4 tedne.

Po ustreznem preverjanju, ki vključuje oceno kliničnega izboljšanja in prenašanja zdravila, lahko pri posameznih bolnikih pride v poštev povečanje vzdrževalnega odmerka na 24 mg/dan.

Če posamezni bolniki odmerka 24 mg/dan ne prenašajo dobro ali če se nanj ne odzivajo bolje, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka na 16 mg/dan.

Po nenadni prekinitvi zdravljenja (npr. pri pripravah na kirurški poseg) ni povratnega učinka.

Prehod s tablet ali peroralne raztopine galantamina na kapsule s podaljšanim sproščanjem Priporočeno je, da bolniki dobivajo enak skupni dnevni odmerek galantamina. Bolniki naj ob prehodu na odmerjanje enkrat na dan vzamejo zadnji odmerek tablet ali peroralne raztopine galantamina zvečer, nato pa naslednje jutro začnejo jemati kapsule s podaljšanim sproščanjem enkrat na dan.

Pediatrična populacija

Galantamin ni primeren za uporabo pri pediatrični populaciji.

Bolniki z okvaro jeter in ledvic

Koncentracije galantamina v plazmi so lahko povečane pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter ali ledvic.

Pri bolnikih z zmerno okvarjeno funkcijo jeter se na podlagi farmakokinetičnega modeliranja priporoča, da odmerjanje začnemo z 8 mg kapsulo s podaljšanim sproščanjem enkrat vsak drugi dan, najbolje zjutraj, za en teden. Zdravljenje nadaljujemo 4 tedne z 8 mg kapsulo enkrat na dan. Pri teh bolnikih dnevni odmerek ne sme preseči 16 mg.

Pri bolnikih s hudo okvaro jeter (ocena po Child-Pughovi lestvici večja od 9) je uporaba galantamina kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih z blago okvaro jeter ni potrebno prilagajati odmerkov.

Pri bolnikih z očistkom kreatinina, večjim od 9 ml/min, odmerkov ni potrebno prilagoditi. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina, manjši od 9 ml/min), je uporaba galantamina kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Sočasno zdravljenje

Odmerki za bolnike, ki jemljejo močne zaviralce CYP2D6 ali CYP3A4, se lahko po potrebi zmanjšajo (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Zdravilo Galantamin Teva je treba jemati enkrat na dan zjutraj, najbolje s hrano. Bolnik naj kapsulo pogoltne celo z nekaj tekočine. Kapsule se ne smejo žvečiti ali zdrobiti.

Med zdravljenjem je treba zagotoviti zadosten vnos tekočine (glejte poglavje 4.8).

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Ker ni podatkov o uporabi galantamina pri bolnikih s hudo okvaro jeter (ocena po Child-Pughovi lestvici večja od 9) in hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina, manjši kot 9 ml/min), je zdravilo pri teh skupinah bolnikov kontraindicirano. Uporaba galantamina je kontraindicirana tudi pri bolnikih, ki imajo hkrati izrazito disfunkcijo ledvic in jeter.

Uporaba galantamina je indicirana za bolnike z blago do zmerno hudo demenco Alzheimerjevega tipa. Pri bolnikih z drugimi vrstami demence ali drugimi vrstami motenj spomina koristen učinek galantamina ni dokazan. V dveh dveletnih kliničnih preskušanjih pri posameznikih s tako imenovano blago kognitivno okvaro (blage oblike motenj spomina, ki ne izpolnjujejo meril Alzheimerjeve demence) zdravljenje z galantaminom ni upočasnilo upada kognitivnih sposobnosti ali zmanjšalo prehoda v demenco. V skupini, ki je dobivala galantamin, je bila smrtnost statistično značilno višja kot v skupini, ki je dobivala placebo, in sicer 14/1026 (1,4 %) pri bolnikih, ki so dobivali galantamin, in 3/1022 (0,3 %) pri tistih, ki so dobivali placebo. Vzroki smrti so bili različni. Pri bolnikih, ki so dobivali galantamin, je bila približno polovica smrti posledica različnih žilnih vzrokov (miokardni infarkt, možganska kap in nenadna smrt). Pomen teh odkritij za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo demenco ni znan. Pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco so opravili študije s placebom, ki so trajale samo 6 mesecev. V teh študijah v skupini, ki je dobivala galantamin, niso opazili povečane smrtnosti.

Diagnozo Alzheimerjeve demence mora postaviti izkušen zdravnik skladno z veljavnimi smernicami. Zdravljenje z galantaminom mora potekati pod zdravniškim nadzorom in se sme izvajati samo, če ima bolnik na voljo negovalca, ki bo redno nadziral jemanje zdravila.

Bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo se lahko zmanjša telesna masa. Zdravljenje z zaviralci holinesteraze, vključno z galantaminom, je bilo pri teh bolnikih povezano z zmanjšanjem telesne mase, zato je treba med zdravljenjem nadzorovati njihovo telesno maso.

Tako kot ostale holinomimetike, je treba galantamin predpisovati previdno v naslednjih primerih:

Bolezni srca

Zaradi svojega farmakološkega delovanja imajo holinomimetiki lahko vagotonično delovanje na srčno frekvenco (na primer bradikardija). Možnost tovrstnega delovanja je lahko še posebej pomembna pri bolnikih s sindromom bolezni sinusnega vozla ali z drugimi supraventrikularnimi motnjami prevajanja

oziroma pri tistih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki močno zmanjšajo srčno frekvenco, kot so digoksin in zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, ter pri bolnikih s porušenim ravnovesjem elektrolitov (npr. hiperkaliemijo, hipokaliemijo).

Pri predpisovanju galantamina bolnikom s srčnožilnimi boleznimi, npr. v obdobju takoj po miokardnem infarktu, pri novo odkriti atrijski fibrilaciji, srčnem bloku druge ali višje stopnje, nestabilni angini pektoris ali kongestivnem srčnem popuščanju, še posebej pri skupinah III–IV po klasifikaciji NYHA, je potrebna previdnost.

V analizi združenih podatkov, zbranih v s placebom nadzorovanih študijah pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, so ugotovili povečano pojavljanje določenih neželenih srčnožilnih dogodkov (glejte poglavje 4.8).

Bolezni prebavil

Bolnike, pri katerih obstaja povečano tveganje za nastanek peptičnih razjed, npr. bolnike z ulkusno boleznijo v anamnezi ali bolnike, ki so nagnjeni k tem boleznim, vključno s tistimi, ki sočasno jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), je treba nadzorovati in biti pozorni na pojavljanje simptomov. Uporaba galantamina se ne priporoča pri bolnikih z obstrukcijo prebavil ali pri tistih, ki okrevajo po kirurškem posegu na prebavilih.

Bolezni živčevja

Domnevajo, da holinomimetiki lahko povzročijo epileptične napade, krči pa so lahko tudi posledica Alzheimerjeve bolezni. V redkih primerih lahko povečanje holinergičnega tonusa poslabša simptome Parkinsonove bolezni.

Pri analizi združenih podatkov s placebom nadzorovanih študij pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, so občasno opazili pojav možganskožilnih dogodkov (glejte poglavje 4.8). To je treba upoštevati pri predpisovanju galantamina bolnikom z možganskožilnimi boleznimi.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Holinomimetike je treba predpisovati previdno pri bolnikih, ki imajo v anamnezi hudo astmo, obstruktivno bolezen pljuč ali aktivne okužbe pljuč (npr. pljučnico).

Bolezni sečil

Uporaba galantamina se ne priporoča pri bolnikih z obstrukcijo pretoka urina, ali pri tistih, ki okrevajo po kirurškem posegu na sečnem mehurju.

Kirurški in medicinski posegi

Galantamin lahko kot holinomimetik znatno okrepi s sukcinilholinom povzročeno mišično relaksacijo med anestezijo, še posebej v primeru pomanjkanja psevdoholinesteraze.

Pomožna snov

Zdravilo Galantamin Teva vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Farmakodinamične interakcije

Zaradi njegovega mehanizma delovanja galantamina ne smemo dajati sočasno z drugimi holinomimetiki (npr. ambenonijem, donepezilom, neostigminom, piridostigminom, rivastigminom ali sistemsko uporabljenim pilokarpinom). Galantamin lahko zavira delovanje antiholinergičnih zdravil. Ob nenadni prekinitvi zdravljenja z antiholinergičnimi zdravili, npr. atropinom, obstaja tveganje za povečanje učinka galantamina. Možna je farmakodinamična interakcija z zdravili, ki značilno zmanjšajo srčno frekvenco, na primer z digoksinom, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, nekaterimi zaviralci kalcijevih kanalčkov in amiodaronom. Previdnost je potrebna pri zdravilih, ki lahko povzročijo torsades de pointes. V takih primerih je potrebno razmisliti o EKG-ju.

Galantamin lahko kot holinomimetik znatno okrepi s sukcinilholinom povzročeno mišično relaksacijo med anestezijo, še posebej v primeru pomanjkanja psevdoholinesteraze.

Farmakokinetične interakcije

Galantamin se presnavlja po različnih presnovnih poteh, izloča pa se skozi ledvice. Verjetnost pojava klinično pomembnih interakcij je majhna, kljub temu pa se te lahko pojavijo v posameznih primerih.

Sočasno jemanje s hrano upočasni hitrost absorpcije galantamina, vendar ne vpliva na njen obseg. Priporočamo, da bolniki jemljejo galantamin s hrano, da bi zmanjšali holinergične neželene učinke.

Druga zdravila, ki vplivajo na presnovo galantamina

Študije medsebojnega učinkovanja zdravil so pokazale povečanje biološke uporabnosti galantamina za približno 40 % med sočasnim zdravljenjem s paroksetinom (močnim zaviralcem izoencima CYP2D6), za 30 % med sočasnim zdravljenjem s ketokonazolom in za 12 % med sočasnim zdravljenjem z eritromicinom (oba sta zaviralca izoencima CYP3A4). Zato so lahko pri bolnikih ob uvedbi zdravljenja z močnimi zaviralci CYP2D6 (npr. kinidinom, paroksetinom ali fluoksetinom) ali CYP3A4 (npr. ketokonazolom ali ritonavirom) pogostejši holinergični neželeni učinki, zlasti navzea in bruhanje. V takih primerih lahko bolniku po potrebi zmanjšamo vzdrževalni odmerek galantamina, odvisno od tega, kako ga prenaša (glejte poglavje 4.2).

Memantin, ki je antagonist receptorjev za N-metil-D-aspartat (NMDA), pri odmerjanju 10 mg enkrat na dan, ki je trajalo dva dni, temu pa je sledilo odmerjanje 10 mg dvakrat na dan, ki je trajalo 12 dni, ni imel učinka na farmakokinetiko galantamina (v obliki 16 mg kapsul galantamina s podaljšanim sproščanjem enkrat na dan) v stanju dinamičnega ravnovesja.

Vpliv galantamina na presnovo drugih zdravil

Galantamin v terapevtskih odmerkih 24 mg/dan ni vplival na kinetiko digoksina, čeprav so posamezne farmakodinamične interakcije možne (glejte tudi poglavje Farmakodinamične interakcije).

Galantamin v terapevtskih odmerkih 24 mg/dan ni vplival na kinetiko in protrombinski čas varfarina. Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Nosečnost

Za galantamin ni na voljo kliničnih podatkov o nosečnicah, ki so bile izpostavljene zdravilu. Študije na živalih so pokazale škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.

Dojenje

Ni znano, ali se galantamin izloča v materino mleko tudi pri ljudeh; študij pri doječih ženskah niso opravili. Galantamina se med dojenjem ne sme uporabljati.

Galantamin ima majhen do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Med simptomi sta omotica in zaspanost, zlasti v prvih tednih po začetku zdravljenja.

Povzetek varnostnega profila

Spodnja preglednica prikazuje podatke zbrane za galantamin v sedmih placebo kontroliranih, dvojno slepih kliničnih študijah (N=4457), v petih kliničnih študijah (N=1454) in spontanih poročilih po prihodu zdravila na trg. Najpogosteje opisana neželena učinka na zdravilo sta bila navzea (25 %) in bruhanje (13 %), ki sta se v glavnem pojavila v obdobju titracije odmerka, v večini primerov sta trajala manj kot teden dni in pri večini bolnikov sta se pojavila samo enkrat. V teh primerih lahko bolnikom pomagajo antiemetiki in zadosten vnos tekočine.

V randomiziranem, dvojno slepem in s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju so bili neželeni učinki, ki so se pojavljali pri jemanju kapsul galantamina s podaljšanim sproščanjem enkrat na dan, po pogostosti in vrsti podobni neželenim učinkom, ki so jih opazili pri jemanju tablet galantamina.

Tabelarični pregled neželenih učinkov

Neželeni učinki so razvrščeni po pogostnosti kot sledi: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* Učinki skupine zdravil, poročani pri jemanju zaviralcev acetilholinesteraze, zdravil za zdravljenje demence, vključujejo konvulzije/epileptične napade (glejte poglavje 4.4 Bolezni živčevja).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Faks: + 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.

Simptomi

Znaki in simptomi prevelikega odmerjanja galantamina so predvidoma podobni simptomom prevelikega odmerjanja drugih holinomimetikov. Ti učinki se navadno nanašajo na osrednje živčevje, parasimpatični živčni sistem in živčnomišični stik. Poleg mišične šibkosti ali fascikulacij se lahko pojavijo nekateri ali vsi znaki holinergične krize: huda navzea, bruhanje, gastrointestinalni krči, slinjenje, solzenje, uhajanje urina in blata, potenje, bradikardija, hipotenzija, kolaps in konvulzije.

Naraščajoča mišična šibkost skupaj s povečano trahealno sekrecijo in bronhospazmom lahko vodi do obstrukcije vitalnih dihalnih poti.

V poročilu v obdobju trženja so v povezavi z nenamernim prevelikim odmerjanjem galantamina poročali o Torsade de pointes, podaljšanju intervala Q-T, bradikardiji, ventrikularni tahikardiji in kratkotrajni izgubi zavesti. V enem primeru, kjer je znana velikost odmerka, je bolnik v enem dnevu zaužil osem 4 mg tablet galantamina (skupaj 32 mg).

Dva dodatna primera nenamernega zaužitja 32 mg galantamina (navzea, bruhanje in suha usta; navzea, bruhanje in substernalne bolečine v prsnem košu) in en primer zaužitja 40 mg zdravila (bruhanje), so vodili do kratke hospitalizacije z namenom opazovanja bolnikov, ki so potem popolnoma okrevali. Pri bolniku, ki je imel predpisan odmerek 24 mg/dan in je v preteklih dveh letih že imel halucinacije, in je pomotoma 34 dni dobival odmerek 24 mg dvakrat na dan, so se pojavile halucinacije, zaradi katerih je bil sprejet v bolnišnico. Pri drugem bolniku, ki je imel predpisan odmerek 16 mg/dan peroralne raztopine, in je nenamerno zaužil 160 mg (40 ml) zdravila, so eno uro pozneje poročali o potenju, bruhanju, bradikardiji in sinkopi, zaradi česar se je moral zdraviti v bolnišnici. Simptomi so izginili v 24 urah.

Zdravljenje

Kot pri vsakem prevelikem odmerjanju je treba uporabiti splošne podporne ukrepe. V hudih primerih je kot splošen antidot za holinomimetike mogoče uporabiti antiholinergična zdravila, npr. atropin.

Priporoča se začetni odmerek 0,5 do 1,0 mg intravensko, poznejši odmerki pa so odvisni od bolnikovega kliničnega odziva.

Ker se strategije za zdravljenje prevelikega odmerjanja nenehno izpopolnjujejo, svetujemo, da se obrnete na center za zastrupitve, da dobite najnovejša priporočila za zdravljenje prevelikega odmerjanja.