Voraxaze 1.000 enot prašek za raztopino za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Voraxaze 1.000 enot
Zdravilo Voraxaze je indicirano za zniževanje toksičnih koncentracij metotreksata v plazmi pri odraslih in otrocih (starih 28 dni in več), pri katerih je prisotno zapoznelo izločanje metotreksata ali pri katerih obstaja tveganje za toksičnost metotreksata.
Glukarpidaza je indicirana za uporabo pod zdravniškim nadzorom.
Da bi upoštevali vse odmerke metotreksata (MTX – methotrexate) in trajanja infuzije, ki jih je mogoče uporabiti pri bolniku, je priporočljivo, da se uporabijo lokalni protokoli ali smernice za zdravljenje, če so na voljo, da bi ugotovili, kdaj je treba uporabiti glukarpidazo.
Priporočila za intervencijsko zdravljenje z glukarpidazo je treba upoštevati, kadar so ravni MTX v plazmi večje od 2 standardnih odklonov od krivulje povprečnega pričakovanega izločanja MTX. Poleg tega je optimalni čas za aplikacijo glukarpidaze v 60 urah po začetku infuzije velikega odmerka MTX, saj po izteku tega časa morda ne bo mogoče več preprečiti življenjsko ogrožajočih toksičnih učinkov. Klinični podatki sicer kažejo, da je glukarpidaza učinkovita tudi po tem časovnem obdobju.
Priporočila za intervencijsko zdravljenje z glukarpidazo so prikazana spodaj:
| Odmerek MTX: | ≤ 1 g/m2 | 1–8 g/m2 | 8–12 g/m2 |
| Trajanje infuzije: | 36–42 ur | 24 ur | ≤ 6 ur |
| Število ur po začetku infuzije MTX | Mejna koncentracija MTX v plazmi (µM) | ||
| 24 ur | – | –* | ≥ 50 |
| 36 ur | – | ≥ 30 | ≥ 30 |
| 42 ur | – | ≥ 10 | ≥ 10 |
| 48 ur | ≥ 5 | ≥ 5 | ≥ 5 |
* Podporno oskrbo uvedite pri vrednosti ≥ 120 µM.
Pri bolnikih, ki prejemajo režime zdravljenja s kratkotrajnimi infuzijami MTX, lahko upoštevate dodatne smernice za aplikacijo glukarpidaze, ki so prikazane spodaj:
| Odmerek MTX: | 3–3,5 g/m2 | 5 g/m2 |
| Število ur po začetku infuzije MTX | Mejna koncentracija MTX v plazmi (µM) | |
| 24 ur | ≥ 20 | – |
| 36 ur | – | ≥ 10 |
| 48 ur | ≥ 5 | ≥ 6 |
Odmerjanje
Priporočeni odmerek je enkratni odmerek 50 enot na kilogram (kg), ki ga je treba aplicirati z bolusno intravensko (i.v.) injekcijo v obdobju 5 minut.
Ko je potrjena diagnoza zapoznelega izločanja metotreksata (MTX) ali tveganje za toksičnost MTX, je treba glukarpidazo aplicirati takoj. Pri bolnikih z zapoznelim izločanjem MTX je optimalni čas za apliciranje od 48 do 60 ur po začetku infuzije velikega odmerka MTX. Folinska kislina, poznana tudi pod imenom levkovorin, je kompetitivni substrat glukarpidaze, ki lahko tekmuje za vezavna mesta za MTX (glejte tudi poglavje 4.5). Zato se za zmanjšanje morebitnega medsebojnega delovanja priporoča, da se folinska kislina ne aplicira v 2 urah pred ali 2 urah po aplikaciji glukarpidaze.
Po aplikaciji glukarpidaze bo znotrajcelični MTX še naprej zaviral redukcijo folata v njegovo aktivno obliko, zato bo folinsko kislino še vedno treba aplicirati najmanj 2 uri po aplikaciji glukarpidaze, da se obnovi znotrajcelični vir biološko aktivnega folata (glejte tudi poglavje 4.4).
Posebne populacije
Bolniki z ledvično okvaro
Študija farmakokinetike glukarpidaze brez prisotnosti MTX pri 4 preiskovancih s hudo ledvično okvaro (ClCr < 30 ml/min) je pokazala, da so bile povprečne vrednosti farmakokinetičnih parametrov podobne tistim, ki so jih opažali pri zdravih preiskovancih.
Iz tega sledi, da se pri bolnikih z ledvično okvaro ne priporoča prilagoditev odmerka glukarpidaze.
Pediatrična populacija
Prilagajanje odmerka pri pediatrični populaciji ni potrebno. Glejte poglavje 4.4.
Način uporabe
Vsako vialo zdravila Voraxaze 1.000 enot pred uporabo rekonstituirajte z 1 ml sterilne raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9%) . Rekonstitucijo je treba opraviti tik pred uporabo (nadaljnje redčenje ni dovoljeno). Zdravilo je treba aplicirati intravensko z bolusno intravensko injekcijo v obdobju 5 minut.
Po rekonstituciji z 1 ml sterilne raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9%) 1 ml vsebuje nominalno
1.000 enot glukarpidaze.
Za odvzem raztopine iz vial je treba uporabiti brizgo, primerno za odvzem majhnih volumnov. Morda iz viale ne bo vedno mogoče odvzeti celotnega 1 ml, vendar boste z odvzemom vsaj 0,90 ml zagotovili ustrezno količino glukarpidaze za odmerjanje.
Intravenski kateter izperite pred in po apliciranju.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Pediatrična populacija
Vpliva starosti na farmakokinetiko glukarpidaze niso formalno ovrednotili. Podatkov pri otrocih, mlajših od 28 dni, ni na voljo.
Pomembno je izmeriti plazemske koncentracije MTX in ledvično funkcijo v izhodišču ter te vrednosti
še naprej spremljati ves čas zdravljenja z velikimi odmerki MTX, kot je opisano spodaj.
Za merjenje koncentracij MTX po aplikaciji glukarpidaze se priporoča visokoločljivostna tekočinska kromatografija (HPLC – high performance chromatography). Trenutni imunološki testi niso zanesljivi za uporabo na vzorcih, odvzetih po aplikaciji glukarpidaze. Razlog za to je 4-deoksi-4-amino-N10-metilpterojska kislina (DAMPA – 4-deoxy-4-amino-N10-methylpteroic acid), neaktivni presnovek MTX, ki se tvori po aplikaciji glukarpidaze in vpliva na meritve koncentracije MTX. To medsebojno delovanje vodi v precenitev koncentracije MTX. Učinek vpliva DAMPA se sčasoma zmanjša ob izločanju DAMPA.
Povprečni razpolovni čas koncentracij DAMPA pri bolnikih, ki prejemajo glukarpidazo, je 8,6 ure. Pri večini bolnikov so koncentracije DAMPA v 48 urah po aplikaciji glukarpidaze padle pod 1 µmol/l. V kliničnih študijah so koncentracije DAMPA, višje od 1 µmol/l, po več kot 3 dneh opazili le pri majhnem deležu (≤ 3 %) bolnikov.
Če ni na voljo bolj specifične preiskave HPLC, se priporoča, da odmerek folinske kisline, ki se uporabi v 48 urah po aplikaciji glukarpidaze, temelji na koncentraciji MTX v vzorcu, odvzetem pred aplikacijo glukarpidaze. V 48 urah po aplikaciji glukarpidaze koncentracij MTX, določenih z imunološkim testom, morda ne bo mogoče zanesljivo uporabiti za spremljanje povratnega učinka, zato je treba razmisliti o uporabi potrditvenih podatkov HPLC.
Po 48 urah po aplikaciji glukarpidaze bodo rezultati imunološkega testa zanesljivi pri večini bolnikov, zato se lahko uporabijo za prilagoditev odmerka folinske kisline ali spremljanje povratnega učinka. V kliničnih študijah so bile pri ~9 % bolnikov s koncentracijo MTX ≥ 50 µmol/l v izhodišču prisotne ravni DAMPA, ki so vztrajale nad 1 µmol/l še po 4 dneh.
Z rutinskim spremljanjem koncentracij MTX v plazmi je treba nadaljevati v skladu z lokalnimi smernicami.
Glukarpidaza ne ozdravi obstoječe poškodbe ledvic ali ledvične okvare, ki nastane kot posledica aplikacije MTX, temveč odstrani MTX, da zmanjša tveganje za dodatno toksičnost za ledvice. Zato je treba ob začetku apliciranja MTX uvesti in nadaljevati podporno oskrbo, vključno s hidracijo in alkalizacijo urina, v skladu z lokalnimi smernicami za zdravljenje.
Po aplikaciji glukarpidaze so možne preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa; glejte poglavje 4.8.
Če odmerjanje glukarpidaze ni skladno s priporočili, lahko glukarpidaza zniža koncentracijo folinske
kisline, kar lahko zmanjša rešilni učinek folinske kisline (glejte poglavje 4.2).
Glukarpidaza lahko zniža tudi koncentracije drugih analogov folata ali zaviralcev presnove analogov folata.
Nosečnost
Podatkov o uporabi glukarpidaze pri nosečnicah ni. Glukarpidaza se aplicira v kombinaciji z MTX, ki je kontraindiciran med nosečnostjo. Ker je uporaba MTX, genotoksične in teratogene učinkovine, pogoj za uporabo glukarpidaze, zdravilo predvidoma ne predstavlja dodatnega tveganja za bolnice, ki že prejemajo MTX. Študij na živalih o vplivu glukarpidaze na sposobnost razmnoževanja niso izvedli. Ni znano, ali ima glukarpidaza škodljive učinke na nosečnost in/ali zarodek/novorojenca ali če lahko vpliva na sposobnost razmnoževanja. Glukarpidaza se lahko daje nosečnicam le, če je to nedvomno potrebno.
Dojenje
Ni znano, ali se glukarpidaza/presnovki izločajo v materino mleko. Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ne moremo izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z glukarpidazo, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Podatkov o vplivu glukarpidaze na plodnost pri ljudeh ni oziroma so omejeni. Študij plodnosti pri živalih niso izvedli. Ni znano, ali glukarpidaza vpliva na plodnost.
Glukarpidaza nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši povezani neželeni učinki so bili pekoč občutek (< 1 %), glavobol (< 1 %), parestezija (2 %), zardevanje (2 %) in občutek vročine (< 1 %).
Povzetek neželenih učinkov v preglednici
V preglednici 1 so navedeni neželeni učinki, ki so jih opazili na podlagi združenih podatkov iz kliničnih študij (pri 489 bolnikih) in neželenih učinkov, o katerih so poročali v obdobju trženja zdravila. Neželeni učinki so razvrščeni po organskem sistemu in skupinah pogostnosti, ki so opredeljene po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000). Znotraj vsake skupine pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1 Neželeni učinki, o katerih so poročali pri uporabi glukarpidaze
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinki |
| Bolezni imunskega sistema | redki | preobčutljivost |
| zelo redki | anafilaktična reakcija | |
| Bolezni živčevja | občasni | pekoč občutek, glavobol, parestezija |
| redki | hipestezija, somnolenca, tremor | |
| Srčne bolezni | zelo redki | tahikardija |
| Žilne bolezni | občasni | zardevanje |
| redki | hipotenzija | |
| Bolezni dihal, prsnega košain mediastinalnega prostora | redki | plevralni izliv, stiskanje v grlu |
| Bolezni prebavil | redki | bolečine v zgornjem delu trebuha, diareja, navzea, bruhanje |
| Bolezni kože in podkožja | redki | pruritus, izpuščaj |
| zelo redki | medikamenti izpuščaj, kožna reakcija | |
| Bolezni sečil | zelo redki | kristalurija* |
| Splošne težave in spremembe na mestuaplikacije | občasni | občutek vročine |
| redki | pireksija, povratni učinek | |
| zelo redki | reakcija na mestu infundiranja |
* kristalurija je priporočeni izraz; neželeni učinek se nanaša na kristalurijo DAMPA
Opis izbranih neželenih učinkov
Kot pri vsakem beljakovinskem zdravilu za intravensko uporabo so tudi pri tem mogoče reakcije, povezane z infundiranjem, ali preobčutljivostne reakcije.
Priporoča se spremljanje bolnikov glede znakov in simptomov anafilaksije ter akutne alergijske
reakcije. Med apliciranjem glukarpidaze mora biti na voljo takojšnja zdravniška pomoč.
Kot pri vseh terapevtskih beljakovinah obstaja možnost za imunogenost. Pri 205 bolnikih, ki so prejeli en (n = 176), dva (n = 27) ali tri (n = 2) odmerke glukarpidaze, so ocenili prisotnost protiteles proti glukarpidazi. Pri triinštiridesetih od teh 205 bolnikov (21 %) so bile po aplikaciji prisotne zaznavne ravni protiteles proti glukarpidazi; 32 od teh bolnikov je prejelo 1 odmerek, 11 pa jih je prejelo 2 ali
3 odmerke glukarpidaze. Titre protiteles so določili s premostitvenim encimskim imunskim testom (ELISA – enzyme-linked immunosorbent assay) za protitelesa proti glukarpidazi. Nevtralizirajoča protitelesa so zaznali pri 22 od teh 43 bolnikov, pri katerih so bila prisotna vezalna protitelesa proti glukarpidazi.
Pediatrična populacija
Pojavnost neželenih učinkov, povezanih z glukarpidazo, se pri pediatričnih in odraslih bolnikih ni razlikovala.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Varnostni profil pri devetih bolnikih, ki so v kliničnih študijah prejeli največje odmerke zdravila Voraxaze (enkratni odmerek v razponu 90,9–188,7 e./kg in/ali kumulativni odmerek v razponu 150,0–201,8 e./kg), je bil podoben varnostnemu profilu pri vseh bolnikih.
V primeru prevelikega odmerjanja se priporoča prekinitev apliciranja glukarpidaze, bolnike pa je treba opazovati in jim nuditi ustrezno podporno oskrbo.
Farmakološke lastnosti - Voraxaze 1.000 enot
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zaščito organizma pri zdravljenju neoplazem, oznaka ATC: V03AF09.
Mehanizem delovanja in farmakodinamični učinki
Glukarpidaza je rekombinantni bakterijski encim, ki hidrolizira karboksilni terminalni glutamatni ostanek iz folne kisline in strukturno povezane molekule, kot je MTX. Glukarpidaza pretvori MTX v njegova neaktivna presnovka DAMPA in glutamat. Ker se tako DAMPA kot glutamat presnavljata v jetrih, glukarpidaza omogoča alternativno pot izločanja MTX pri bolnikih z ledvično disfunkcijo med zdravljenjem z velikimi odmerki MTX.
Glukarpidaza je velika molekula in zato ne prehaja skozi celično membrano ter ne zavira
znotrajceličnega antineoplastičnega učinka velikih odmerkov MTX.
Klinična učinkovitost
Učinkovitost glukarpidaze so ocenjevali v štirih odprtih multicentričnih študijah z enim krakom za sočutno uporabo pri bolnikih z zapoznelim izločanjem MTX zaradi ledvične disfunkcije. Primarni opazovani dogodek v kliničnih študijah so poimenovali klinično pomembno zmanjšanje
(CIR – clinically important reduction) koncentracije MTX in je temeljil na centralnih podatkih HPLC za MTX. Veljalo je, da je bolnik dosegel CIR, če so bile vse koncentracije MTX v plazmi pri centralni HPLC po prvem odmerku glukarpidaze ≤ 1 µmol/l.
V študiji 001 je populacija za oceno varnosti vključevala 44 bolnikov in bolnic (mediana starost 53,0; razpon starosti 10–78 let), ki so prejeli mediani odmerek 50 e./kg (razpon od 9,80 do 58,14 e./kg). Od 28 bolnikov s centralnimi podatki HPLC jih je 85,7 % (95-% IZ: od 68,5 % do 94,3 %) doseglo CIR.
V študiji 002 je populacija za oceno varnosti vključevala 214 bolnikov in bolnic (mediana starost 17,0; razpon starosti 0–82 let), ki so prejeli mediani odmerek 49,23 e./kg (razpon od 10,87 do 63,73 e./kg). Od 84 bolnikov s centralnimi podatki HPLC jih je 54,8 % (95-% IZ: od 44,2 % do 65,0 %) doseglo CIR.
V študiji 003 je populacija za oceno varnosti vključevala 69 bolnikov in bolnic (mediana starost 15,0; razpon starosti 0–71 let), ki so prejeli mediani odmerek 50 e./kg (razpon od 16,64 do 100 e./kg). Od 30 bolnikov s centralnimi podatki HPLC jih je 66,7 % (95-% IZ: od 48,8 % do 80,8 %) doseglo CIR.
V študiji 006 je populacija za oceno varnosti vključevala 149 bolnikov in bolnic (mediana starost 18,0; razpon starosti 10–78 let), ki so prejeli mediani odmerek 48,73 e./kg (razpon od 17,86 do 98,04 e./kg). Od 27 bolnikov s centralnimi podatki HPLC jih je 51,9 % (95-% IZ: od 34,0 % do 69,3 %) doseglo CIR.
Skupno 169 bolnikov je bilo vključenih v združeno centralno ocenjeno populacijo s HPLC za MTX in so prejeli mediani začetni odmerek 50 enot/kg (v razponu od 11 do 60 enot/kg). 61,5 % (95-% IZ: od 54,0 % do 68,5 %) bolnikov v centralno ocenjeni populaciji s HPLC za MTX je doseglo CIR, ki se je ohranil do 8 dni. V 15 minutah po aplikaciji glukarpidaze je prišlo do medianega zmanjšanja koncentracije MTX za > 98 %.
Povratni učinek (opredeljen kot povečanje koncentracije MTX za vsaj 1 μmol/l in za vsaj dvokratnik najnižje vrednosti po aplikaciji glukarpidaze) je bil prisoten pri 19,4 % bolnikov v centralno ocenjeni populaciji s HPLC za MTX. Pri skupno polovici bolnikov s povratnim učinkom se je pojavilo največje absolutno povečanje koncentracije MTX od 1 do 2 µmol/l, pri samo 1 bolniku pa se je pojavilo povečanje za > 10 µmol/l (pri tem bolniku je bila koncentracija MTX pred aplikacijo glukarpidaze 165,86 mol/l, prejel pa je odmerek glukarpidaze 10,53 e./kg). Pri 4 bolnikih, pri katerih se je po prvem odmerku glukarpidaze pojavil povratni učinek in ki so prejeli drugi odmerek glukarpidaze, je prišlo do medianega zmanjšanja koncentracije MTX za 84 %, 2 od teh bolnikov pa sta dosegla CIR.
Od 410 bolnikov v združeni populaciji, pri kateri so lahko ocenili ledvično funkcijo (bolniki z vsaj eno oceno ledvične funkcije po aplikaciji glukarpidaze), pri katerih se je v izhodišču pred aplikacijo glukarpidaze po splošnih merilih toksičnosti za serumski kreatinin (sCr – serum creatinine) pojavila toksičnost stopnje ≥2, jih je 262 (63,9 %) okrevalo do stopnje 0 ali 1. V populaciji, pri kateri so lahko ocenili ledvično funkcijo, je bilo prisotno 3,5-kratno povečanje povprečne koncentracije sCr od stanja pred aplikacijo MTX do stanja pred aplikacijo glukarpidaze v izhodišču (od 0,79 mg/dl do
2,79 mg/dl). Po aplikaciji glukarpidaze je vrednost sCr še naprej naraščala (povprečno povečanje za
0,24 mg/dl v treh dneh), nato pa je začela upadati. Povprečna vrednost sCr na 22. dan je bila
1,27 mg/dl. Pri 258 bolnikih, za katere je bilo mogoče izračunati dneve do okrevanja, je bila mediana časa do okrevanja 12,5 dneva (v razponu od 1 do 213 dni).
Pediatrična populacija
Združena zbirka podatkov o klinični varnosti za glukarpidazo vsebuje podatke 232 bolnikov, starih do 17 let. V centralno ocenjeni populaciji s HPLC za MTX je 0 % (0/1) bolnikov, starih od ≥ 28 dni do
< 2 leti (podskupina dojenčkov), 31,3 % (5/16) bolnikov, starih od ≥ 2 do < 12 let (podskupina otrok), in 49,1 % (27/55) bolnikov, starih od ≥ 12 do < 18 let, doseglo CIR. V 15 minutah po aplikaciji glukarpidaze je pri vseh podskupinah pediatričnih bolnikov prišlo do medianega zmanjšanja koncentracije MTX za > 95 %.
Zdravilo je pridobilo dovoljenje za promet v „izjemnih okoliščinah“. To pomeni, da zaradi redkosti bolezni in iz etičnih razlogov ni bilo mogoče pridobiti vseh podatkov o zdravilu. Evropska agencija za zdravila bo vsako leto pregledala vse nove podatke, ki bodo na voljo. Če bo potrebno, bo posodobljen tudi povzetek glavnih značilnosti zdravila.
Farmakokinetiko glukarpidaze brez prisotnosti MTX so preučevali pri 8 zdravih preiskovancih po aplikaciji glukarpidaze 50 enot/kg z intravensko injekcijo v obdobju 5 minut. Stopnje aktivnosti glukarpidaze v serumu so merili z encimskim testom, celokupne koncentracije glukarpidaze v serumu pa s premostitvenim encimskim imunskim testom (ELISA). Povprečna največja koncentracija v serumu (Cmax) je bila 3,3 μg/ml, povprečna površina pod krivuljo (AUC0-INF) pa 23,3 μg·h/ml.
Farmakokinetični parametri, izračunani na podlagi koncentracij celokupnih koncentracij glukarpidaze v serumu, so bili podobni parametrom, pridobljenim na podlagi stopenj aktivnosti glukarpidaze v serumu, razen razpolovnega časa izločanja, kot je opisano spodaj.
Klinično pomembnega kopičenja glukarpidaze po večkratnem injiciranju znotraj ciklusa zdravljenja z MTX niso opazili.
Porazdelitev
Povprečni volumen porazdelitve (Vd) je bil 3,55 l. Biotransformacija
Zdravilo je encim, torej beljakovina. Presnova takšnih zdravil vključuje razgradnjo na majhne peptide in posamezne aminokisline, zato so presnovne poti na splošno jasne. Običajne študije biotransformacije zato niso potrebne in jih niso izvedli.
Sposobnost glavnega presnovka, ki se tvori z delovanjem glukarpidaze na MTX (DAMPA), da inducira ali zavira presnovne izoencime CYP450, so preučevali in vitro, kar je razkrilo možnost za indukcijo encimov CYP1A2 in CYP2C9. Zmerno indukcijo je pričakovati le pri majhnem številu bolnikov z največjo izpostavljenostjo DAMPA.
Izločanje
Stopnje aktivnosti glukarpidaze v serumu so se zniževale s povprečnim razpolovnim časom izločanja
(t1/2) 5,6 ure, celokupna koncentracija glukarpidaze v serumu pa se je zmanjševala s povprečnim t1/2 9 ur. Povprečni sistemski očistek (Cl) je bil 7,5 ml/min.
Posebne populacije
Bolniki z ledvično okvaro
Študija farmakokinetike glukarpidaze brez prisotnosti MTX pri 4 preiskovancih s hudo ledvično okvaro (ClCr < 30 ml/min) je pokazala, da so bile povprečne vrednosti farmakokinetičnih parametrov podobne tistim, ki so jih opažali pri zdravih preiskovancih.
Iz tega sledi, da se pri bolnikih z ledvično okvaro ne priporoča prilagoditev odmerka glukarpidaze.
Pediatrična populacija
Vpliva starosti na farmakokinetiko glukarpidaze niso formalno ovrednotili.
Farmacevtski podatki - Voraxaze 1.000 enot
V odsotnosti študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili (glejte poglavje 6.6).
Neodprte viale: 5 leta.
Kemijska in fizikalna stabilnost zdravila med uporabo po rekonstituciji sta bili dokazani za 24 ur pri temperaturi 2–8 ºC. Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo Voraxaze uporabiti takoj po rekonstituciji. Če ga ne uporabite takoj, je za čas shranjevanja zdravila in pogoje pred uporabo odgovoren uporabnik, pri čemer naj običajno ne bi presegali 24 ur pri temperaturi od 2 do 8 °C, razen če je rekonstitucija potekala v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih.
Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C).>
Ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
3-ml viale iz stekla tipa 1 (Ph Eur) z zamaškom iz brombutilne gume in standardno snemljivo modro zaporko.
Velikost pakiranja 1 viala.
Posebna navodila za odstranjevanje
Vsako vialo je treba rekonstituirati z 1 ml sterilne raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9%). Rekonstitucijo je treba opraviti tik pred uporabo (nadaljnje redčenje ni dovoljeno). Zdravilo je treba aplicirati intravensko z bolusno intravensko injekcijo v obdobju 5 minut.
Po rekonstituciji z 1 ml sterilne raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9%) 1 ml vsebuje 1.000 enot glukarpidaze. Za odvzem raztopine iz vial je treba uporabiti brizgo, primerno za odvzem majhnih volumnov. Morda iz viale ne bo vedno mogoče odvzeti celotnega 1 ml, vendar boste z odvzemom vsaj 0,90 ml zagotovili ustrezno količino glukarpidaze za odmerjanje.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.