Ultravist 370 mg/ml raztopina za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Ultravist 370 mg/ml
Kontrastno sredstvo je samo za diagnostične namene.
Kontrastno sredstvo Ultravist 300 ali Ultravist 370: za intravaskularno uporabo in za uporabo v telesnih votlinah.
Povečanje kontrasta pri računalniški tomografiji (CT), arteriografiji in venografiji, intravenski/intraarterijski digitalni subtrakcijski angiografiji (DSA); pri intravenski urografiji, uporaba pri endoskopski retrogradni holangiopankreatografiji (ERCP), artrografiji in pri preiskavah drugih telesnih votlin.
Kontrastno sredstvo Ultravist 370 se uporablja tudi za angiokardiografijo.
Kontrastno sredstvo Ultravist 300 ali Ultravist 370: za kontrastno mamografijo (CEM) pri odraslih ženskah, za ocenjevanje in zaznavanje že znanih ali domnevnih lezij dojk, kot dodatek k mamografiji (z ultrazvokom ali brez) ali kot alternativa za magnetno resonančno slikanje (MRI), kadar je MRI kontraindicirano ali neizvedljivo.
Kontrastno sredstvo Ultravist 300 ali Ultravist 370 ni namenjeno za intratekalno uporabo!
Splošne informacije
Kontrastna sredstva, ki so pred vnosom ogreta na telesno temperaturo, bolniki bolje prenašajo in jih je zaradi manjše viskoznosti tudi lažje injicirati.
Za podrobnejše informacije glejte poglavje 6.6.
Režim odmerjanja
Odmerjanje za intravaskularno uporabo
Odmerek je treba prilagoditi bolnikovi starosti, telesni masi, kliničnim težavam in postopku preiskave. Spodaj so navedeni priporočeni odmerki, ki se običajno uporabljajo za povprečnega normalnega
odraslega, ki tehta 70 kg. Odmerki so navedeni za posamezno injekcijo ali kot odmerek na kilogram (kg) telesne mase (t.m.).
Bolniki na splošno dobro prenašajo odmerke do 1,5 g joda na kg telesne mase.
Priporočeni odmerki za posamezne injekcije
Konvencionalna angiografija
Angiografija aortnega loka 50–80 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300 Selektivna angiografija 6–15 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300
Torakalna aortografija 50–80 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300 ali Ultravist 370 Abdominalna aortografija 40–60 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300
Arteriografija
zgornjih udov 8–12 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300
spodnjih udov 20–30 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300
Angiokardiografija
srčnih prekatov 40–60 ml kontrastnega sredstva Ultravist 370
intrakoronarna 5–8 ml kontrastnega sredstva Ultravist 370
Venografija
zgornjih udov 15–30 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300
spodnjih udov 30–60 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300
Intravenska digitalna subtrakcijska angiografija (DSA)
Intravensko injiciranje 30 do 60 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300 ali Ultravist 370 v bolusu (hitrost pretoka 8 do 12 ml/s v kubitalno veno, 10 do 20 ml/s v veno cavo) je priporočljiva le za kontrastni prikaz velikih žil trupa. Količino kontrastnega sredstva, ki ostane v venah, je mogoče zmanjšati in takoj zatem diagnostično uporabiti kot bolus z izpiranjem z izotonično raztopino natrijevega klorida.
Odrasli 30–60 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300 ali Ultravist 370
Intraarterijska digitalna subtrakcijska angiografija (DSA)
Odmerke in koncentracije, ki se uporabljajo pri konvencionalni angiografiji, je mogoče za intraarterijsko DSA zmanjšati.
Računalniška tomografija (CT)
Kontrastno sredstvo Ultravist je najbolje injicirati kot intravenski bolus, po možnosti s tlačnim injektorjem. Le pri počasnih napravah za slikanje je treba približno polovico celotnega odmerka dati v bolusu in preostanek v 2 do 6 minutah, da bo zagotovljena razmeroma konstantna (čeprav ne največja) vrednost v krvi.
Spiralna CT pri postopkih z enim, zlasti pa z več snopi žarkov omogoča hitro pridobivanje veliko podatkov med enim samim zadržanim dihom. Da je učinek intravenskega bolusa (80–150 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300) v preiskovanem predelu (vrh, čas in trajanje povečanja) čim boljši se zelo priporoča uporaba avtomatskega tlačnega injektorja in spremljanje bolusa.
CT celotnega telesa
Potrebni odmerki kontrastnega sredstva in hitrost vnosa so pri računalniški tomografiji odvisni od preiskovanega organa, diagnostičnega problema in predvsem različnih časov za rekonstrukcijo slik uporabljenih slikovnih naprav.
Kranialni CT
Odrasli
Ultravist 300: 1,0–2,0 ml/kg t.m.
Ultravist 370: 1,0–1,5 ml/kg t.m.
Intravenska urografija
Zaradi fiziološko šibke zmožnosti koncentracije v še nezrelem nefronu otroških ledvic je treba uporabiti razmeroma velike odmerke kontrastnega sredstva.
| Priporočeni odmerki | ||
| Novorojenčki(< 1 mesec) | 1,2 g I/kg t.m. | = 4,0 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 300= 3,2 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 370 |
| Dojenčki(1 mesec do 2 leti) | 1,0 g I/kg t.m. | = 3,0 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 300= 2,7 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 370 |
| Otroci(2 do 11 let) | 0,5 g I/kg t.m. | = 1,5 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 300= 1,4 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 370 |
| Mladostniki in odrasli | 0,3 g I/kg t.m. | = 1,0 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 300= 0,8 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 370 |
Odraslim se lahko odmerek poveča, če je to potrebno pri določenih indikacijah.
Časi snemanja
Če se upošteva priporočene smernice za odmerjanje in aplicira kontrastno sredstvo Ultravist 300 ali Ultravist 370 v 1 do 2 minutah, je ledvični parenhim ponavadi močno opacificiran v 3 do 5 minutah, ledvični meh s sečili pa v 8 do 15 minutah po začetku aplikacije. Pri mlajših bolnikih je treba izbrati zgodnejši čas, pri starejših pa poznejšega.
Ponavadi je priporočljivo prvi posnetek narediti že 2 do 3 minute po aplikaciji kontrastnega sredstva. Pri novorojenčkih, dojenčkih in bolnikih z okvaro ledvic lahko kasnejši posnetki izboljšajo prikaz sečil.
Odmerjanje za uporabo v telesnih votlinah
Med artrografijo in endoskopsko retrogradno holangiopankreatografijo (ERCP) je treba injiciranje kontrastnega sredstva spremljati s fluoroskopijo.
Priporočeni odmerki pri posameznih preiskavah
Odmerek je odvisen od bolnikove starosti, telesne mase in splošnega stanja. Odvisen je tudi od kliničnega stanja, postopka preiskave in preiskovanega predela. Spodaj navedeni odmerki so samo priporočeni in pomenijo povprečen odmerek za normalnega odraslega.
Artrografija: 5–15 ml kontrastnega sredstva Ultravist 300 ali Ultravist 370
Endoskopska retrogradna holangiopankreatografija (ERCP): Na splošno je odmerjanje odvisno od kliničnih težav in velikosti slikane strukture.
Drugo: Na splošno je odmerjanje odvisno od kliničnih težav in velikosti slikane strukture.
Kontrastna mamografija (Contrast-enhanced mammography (CEM))
Kontrastno sredstvo Ultravist mora biti injicirano intravensko, če je možno, z uporabo avtomatskega injektorja. Slikanje se začne približno 2 minuti po aplikaciji kontrastnega sredstva.
Uporaba pri odraslih: 1,5 ml/kg t.m. kontrastnega sredstva Ultravist 300 ali Ultravist 370.
Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov
Novorojenčki in dojenčki
Majhni otroci (starost < 1 leto) in posebno novorojenčki so občutljivi za elektrolitsko neravnovesje in hemodinamske spremembe. Potrebna je previdnost glede uporabljenih odmerkov kontrastnega sredstva, tehničnega postopka radiološke preiskave in stanja bolnika.
Starejši bolniki (65 let in več)
V kliničnih preskušanjih, niso opazili nobenih razlik v farmakokinetiki jopromida med starejšimi (65 let in več) in mlajšimi bolniki. Poleg navodil opisanih v poglavju Režim odmerjanja ni nobenih posebnih priporočil za prilagajanje odmerkov pri starejših bolnikih.
Bolniki z okvaro jeter
Okvara jeter ne vpliva na izločanje jopromida, saj se samo 2 % odmerka izloča z blatom. Jopromid se
ne presnavlja. Pri bolnikih z motenim delovanjem jeter ni potrebno prilagajanje odmerkov.
Bolniki z okvaro ledvic
Ker se jopromid izloča predvsem v nespremenjeni obliki skozi ledvice, je izločanje jopromida podaljšano pri bolnikih z okvaro ledvic. Da se zmanjša tveganje za dodatno poškodbo ledvic zaradi uporabe kontrastnega sredstva, je treba pri bolnikih z okvaro ledvic uporabiti najmanjši možni odmerek (glejte tudi poglavje 4.4).
Za vse indikacije
Preobčutljivostne reakcije
Pri uporabi kontrastnega sredstva Ultravist se lahko pojavi anafilaktoidna/preobčutljivostna ali katera druga idiosinkratična reakcija, ki se kaže kot srčnožilne težave, motnje dihanja in kožne spremembe.
Možne so alergiji podobne blage ali hude reakcije, tudi šok (glejte tudi poglavje 4.8). Večina teh reakcij se pojavi v 30 minutah po uporabi kontrastnega sredstva Ultravist. Pojavijo se lahko tudi pozne reakcije (po več urah ali dneh).
Tveganje za preobčutljivostne reakcije je večje pri bolnikih, ki:
-
so že imeli reakcijo na kontrastna sredstva,
-
imajo bronhialno astmo ali kakšno drugo vrsto alergije v anamnezi.
Posebno pozorna presoja med tveganjem in koristjo je potrebna pri bolnikih z znano preobčutljivostjo na kontrastno sredstvo Ultravist in katero koli njegovo sestavino ali pri bolnikih, ki so že imeli preobčutljivostno reakcijo na jodirano kontrastno sredstvo, ker je pri teh bolnikih tveganje za preobčutljivostne reakcije večje (tudi hude reakcije).
Takšne preobčutljivostne reakcije so neobičajne in nepredvidljive.
Bolniki, ki so imeli take reakcije med zdravljenjem z blokatorji beta, so lahko odporni na zdravljenje
preobčutljivostnih reakcij z agonisti adrenergičnih receptorjev beta (glejte tudi poglavje 4.5).
V primeru hude preobčutljivostne reakcije so bolj ogroženi bolniki s srčnožilnimi boleznimi, pri
katerih lahko pride do resnih zapletov ali celo smrti.
Zaradi možnih resnih preobčutljivostnih reakcij je priporočljivo, da se po vnosu kontrastnega sredstva
Ultravist bolnike opazuje.
Za takojšnje ukrepanje v nujnih primerih je pomembno, da so pri vseh bolnikih pripravljena zdravila in oprema za nujno medicinsko pomoč.
Pri bolnikih s povečanim tveganjem za akutni alergiji podobne reakcije, pri bolnikih, ki so že imeli zmerno ali hudo akutno reakcijo, astmo ali alergijo, kjer je bila potrebna nujna medicinska pomoč, je treba razmisliti tudi o premedikaciji s kortikosteroidi.
Hudi kožni neželeni učinki (SCAR – Severe Cutaneous Adverse Reaction)
V povezavi z uporabo jopromida so z neznano pogostnostjo poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS – Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms) ter akutno generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP – Acute Generalised Exanthematous Pustulosis), ki so lahko življenjsko ogrožajoči ali smrtni.
Bolnike je treba opozoriti na znake in simptome ter jih skrbno spremljati glede kožnih reakcij.
Pri otrocih lahko prvi pojav izpuščaja zamenjamo za okužbo, zato morajo zdravniki pri otrocih, pri katerih se pojavijo izpuščaj in zvišana telesna temperatura, upoštevati možnost reakcije na jopromid.
Večina teh reakcij se je pojavila v 8 tednih (AGEP v 1–12 dneh, DRESS v 2–8 tednih, SJS/TEN v 5 dneh do 8 tednih).
Če se je pri uporabi jopromida pri bolniku pojavila resna reakcija, kot je SJS, TEN, AGEP ali DRESS, se jopromida pri tem bolniku ne sme nikoli več uporabiti.
Moteno delovanje ščitnice
Jodirana kontrastna sredstva lahko pri bolnikih s hipertiroidizmom ali golšo povzročijo hipertiroidizem in tirotoksično krizo. Pred uporabo kontrastnega sredstva Ultravist je treba pri bolnikih s sumom na hipertiroidizem razmisliti o preiskavah delovanja ščitnice in/ali preventivnem tirostatičnem zdravilu.
Pri odraslih in pediatričnih bolnikih so po uporabi jodiranega kontrastnega sredstva poročali o preiskavah delovanja ščitnice, ki so kazale na hipotiroidizem ali prehodno supresijo ščitnice. Pred uporabo jodiranih kontrastnih sredstev je treba oceniti možno tveganje za hipotiroidizem pri bolnikih z znanimi boleznimi ščitnice ali sumom nanje.
Pediatrična populacija
Pri pediatričnih bolnikih, mlajših od 3 let, so po enkratni in večkratni izpostavljenosti jodiranim kontrastnim sredstvom poročali o motnjah delovanja ščitnice, za katere je značilen hipotiroidizem ali prehodna supresija ščitnice. Incidenca hipotiroidizma, o kateri so poročali, je bila med 1 % in 15 %, odvisno od starosti preiskovancev in odmerka jodiranega kontrastnega sredstva, in se pogosteje pojavlja pri novorojenčkih in nedonošenčkih. Novorojenčki so lahko izpostavljeni tudi preko matere med nosečnostjo.
Dejavniki, kot so mlajši bolniki, zelo nizka porodna masa, nedonošenost, prisotnost drugih bolezni, ki vplivajo na delovanje ščitnice, sprejem v intenzivne enote za novorojenčke ali pediatrično populacijo in prirojene srčne bolezni, so povezani s povečanim tveganjem za hipotiroidizem, če so bolniki izpostavljeni jodiranim kontrastnim sredstvom. Pediatrični bolniki s prirojenimi srčnimi boleznimi so morda najbolj ogroženi, saj med invazivnimi srčnimi posegi pogosto potrebujejo velike odmerke kontrastnega sredstva.
Nezadostno delovanje ščitnice v zgodnjem obdobju življenja je lahko škodljivo za kognitivni in nevrološki razvoj in je lahko potrebno nadomestno zdravljenje s ščitničnim hormonom.
Po izpostavljenosti jodiranim kontrastnim sredstvom spremljanje delovanja ščitnice prilagodite posameznemu bolniku glede na osnovne dejavnike tveganja, zlasti pri donošenih novorojenčkih in nedonošenčkih.
Bolezni osrednjega živčevja
Pri bolnikih z boleznimi osrednjega živčevja lahko po uporabi jopromida pride do povečanega tveganja za nevrološke zaplete. Nevrološki zapleti so pogostejši po cerebralni angiografiji in podobnih postopkih.
Pri uporabi jopromida so poročali o encefalopatiji (glejte poglavje 4.8). S kontrastnim sredstvom povzročena encefalopatija se lahko kaže s simptomi in znaki nevrološke disfunkcije, kot so glavobol, motnje vida, kortikalna slepota, zmedenost, konvulzije, izguba koordinacije, hemipareza, afazija, nezavest, koma in edem možganov. Simptomi se običajno pojavijo v nekaj minutah do nekaj urah po dajanju jopromida in se večinoma izboljšajo v nekaj dneh.
Dejavniki, ki povečajo prepustnost krvno-možganske pregrade, pospešijo prehajanje kontrastnega sredstva v možgansko tkivo, kar lahko privede do reakcij osrednjega živčevja, na primer encefalopatije.
Ob sumu na s kontrastnim sredstvom povzročeno encefalopatijo je treba začeti ustrezno zdravljenje, jopromida pa se ne sme več uporabiti.
Previdnost je potrebna v primerih, ko je prag za krče znižan, npr. krči v anamnezi in sočasna uporaba določenih zdravil.
Hidracija
Pred in po intravaskularni uporabi kontrastnega sredstva Ultravist je treba pri vseh bolnikih zagotoviti ustrezno hidracijo (glejte tudi podpoglavje Akutna poškodba ledvic). To velja predvsem za bolnike z multiplim mielomom, sladkorno boleznijo, poliurijo, oligurijo in hiperurikemijo ter za novorojenčke, dojenčke, majhne otroke in starejše bolnike.
Odločitev o tem kateri bolniki naj bi prejemali profilaktično intravensko hidracijo naj temelji na priporočilih iz najnovejših kliničnih smernic. Pri tem je treba upoštevati velikost odmerka in način aplikacije kontrastnega sredstva ter bolnikovo delovanje ledvic. Potrebno je upoštevati tudi prisotnost morebitnih drugih bolezni. V primeru sočasnih bolezni srca profilaktična intravenska hidracija lahko privede do resnih zapletov na srcu. Glejte podpoglavji Akutna poškodba ledvic ter Bolezni srca in ožilja in poglavje 4.8 - Seznam neželenih učinkov.
Anksioznost
Izrazito razburjenje, tesnoba ali bolečine lahko povečajo tveganje za neželene učinke ali pa so reakcije, povezane z uporabo kontrastnih sredstev, bolj izražene. Pri teh bolnikih je potrebna pozornost, da se stanje anksioznosti zmanjša na najmanjšo možno mero.
Predhodno testiranje
Testi preobčutljivosti z uporabo majhnih testnih odmerkov kontrastnega sredstva se ne priporočajo, ker nimajo nobene napovedne vrednosti. Poleg tega ti testi preočutljivosti včasih povzročijo hude in celo usodne preobčutljivostne reakcije.
Intravaskularna uporaba
Akutna poškodba ledvic
Akutna poškodba ledvic po uporabi kontrastnega sredstva, ki se kaže kot prehodna motnja v delovanju ledvic, se lahko pojavi po intravaskularni uporabi kontrastnega sredstva Ultravist. Redko se lahko pojavi akutna odpoved ledvic.
Dejavniki tveganja so:
-
predhodna okvara ledvic (glejte podpoglavje Bolniki z okvaro ledvic v poglavju 4.2),
-
dehidracija (glejte podpoglavje Hidracija),
-
sladkorna bolezen,
-
multipli mielom/paraproteinemija,
-
večkratni in/ali veliki odmerki kontrastnega sredstva Ultravist.
Pri bolnikih z zmerno (eGFR 44–30 ml/min/1,73 m2) ali hudo okvaro ledvic
(eGFR < 30 ml/min/1,73 m2) obstaja povečano tveganje za akutno poškodbo ledvic zaradi uporabe kontrastnega sredstva (Post-Contrast Acute Kidney Injury - PC-AKI) pri intraarterijski uporabi kontrastnega sredstva z izpostavljenostjo pri prvem prehodu skozi ledvice (kontrastno sredstvo v ledvičnih arterijah v relativno nerazredčeni obliki), npr. injiciranje v levo stran srca, torakalno in nadledvično abdominalno aorto in renalne arterije).
Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (eGFR < 30 ml/min/1,73 m2) obstaja povečano tveganje za akutno poškodbo ledvic zaradi uporabe kontrastnega sredstva pri intravenski ali intraarterijski uporabi kontrastnega sredstva z izpostavljenostjo pri drugem prehodu skozi ledvice (recirkulacija kontrastnega sredstva v razredčeni obliki, npr. injiciranje v desno stran srca, pljučno arterijo, karotido, subklavijsko, koronarno, mezenterično in infrarenalno arterijo) (glejte podpoglavje Hidracija).
Pri dializnih bolnikih, ki jim ledvice ne delujejo, se lahko za radiološke preiskave uporabi kontrastno sredstvo Ultravist, ker se jodirana kontrastna sredstva odstranijo z dializo.
Bolezni srca in ožilja
Pri bolnikih s pomembno boleznijo srca ali hudo koronarno arterijsko boleznijo je tveganje za pojav
klinično pomembnih hemodinamskih sprememb in aritmij povečano.
Intravaskularno injiciranje kontrastnega sredstva Ultravist lahko pri bolnikih s srčnim popuščanjem povzroči pljučni edem.
Feokromocitom
Pri bolnikih s feokromocitomom je lahko tveganje za pojav hipertenzivne krize povečano.
Miastenija gravis
Uporaba kontrastnega sredstva Ultravist lahko poslabša simptome miastenije gravis.
Trombembolije
Neionska kontrastna sredstva le malo vplivajo na normalne fiziološke funkcije. Zato imajo neionska kontrastna sredstva in vitro manjše antikoagulantno delovanje kot ionska. K nastanku trombembolij lahko poleg kontrastnega sredstva prispevajo še številni dejavniki, kot so trajanje preiskave, število injekcij, snovi, iz katerih so izdelani katetri in brizge, osnovna bolezen in sočasno uporabljena zdravila. To je treba upoštevati pri katetrizacijskih vaskularnih preiskavah. Da bi čim bolj zmanjšali tveganje za tromboze in embolije, povezane s preiskavo, je pri angiografiji potrebna previdnost; kateter je treba pogosto sprati s fiziološko raztopino (če je možno z dodatkom heparina) in trajanje preiskave omejiti na najkrajši možni čas.
Kontrastna mamografija (CEM)
Pri kontrastni mamografiji je bolnica izpostavljena večjemu ionizirajočemu sevanju kot pri klasični mamografiji. Količina sevanja je odvisna od debeline dojke, vrste mamografske naprave in njenih sistemskih nastavitev. Skupni delež sevanja pri CEM ostaja v mejah, opredeljenih v mednarodnih smernicah za mamografijo (pod 3 mGy).
Informacije o pomožnih snoveh
1 ml raztopine vsebuje 0,000534 mmol (kar ustreza 0,0123 mg) natrija.
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek (glede na povprečni odmerek za
osebo, ki tehta 70 kg), kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
Bigvanidi (metformin): Pri bolnikih z akutno odpovedjo ledvic ali hudo kronično okvaro ledvic se izločanje bigvanidov lahko zmanjša, kar privede do kopičenja bigvanidov in laktacidoze. Ker uporaba kontrastnega sredstva Ultravist lahko privede do okvare ali poslabšanja okvare ledvic, je lahko pri bolnikih, ki se zdravijo z metforminom, tveganje za laktacidozo povečano, predvsem pri tistih, ki že imajo okvaro ledvic (glejte tudi poglavje 4.4 - Intravaskularna uporaba - Akutna poškodba ledvic).
Glede na izvide o delovanju ledvic, je treba razmisliti tudi o potrebi za prekinitev zdravljenja z metforminom.
Interlevkin-2: Predhodno zdravljenje (do nekaj tednov) z interlevkinom-2 je povezano s povečanim
tveganjem za pozne reakcije na kontrastno sredstvo Ultravist.
Radioizotopi: Diagnosticiranje in zdravljenje bolezni ščitnice s tireotropnimi radioizotopi je lahko nekaj tednov po uporabi kontrastnega sredstva Ultravist moteno zaradi zmanjšane sposobnosti ščitničnega tkiva za sprejemanje tireotropnih radioizotopov.
Nosečnost
Ustreznih in dobro kontroliranih študij pri nosečnicah niso izvedli.
Študije na živalih niso pokazale škodljivih učinkov na nosečnost, embrionalni/fetalni razvoj, porod in
poporodni razvoj po diagnostični uporabi jopromida pri ljudeh.
Dojenje
Varnosti kontrastnega sredstva Ultravist pri dojenčkih niso ugotavljali. Kontrastna sredstva se pri ljudeh izločajo v materino mleko v majhnih količinah. Škodljivi učinki na dojenčka niso verjetni (glejte tudi poglavje 4.4 - Moteno delovanje ščitnice).
Povzetek varnostnega profila
Varnostni profil kontrastnega sredstva Ultravist temelji na podatkih pridobljenih iz kliničnih preskušanj iz obdobja pred trženjem pri več kot 3.900 bolnikih in iz spremljanj v obdobju trženja pri več kot 74.000 bolnikih, kot tudi na podatkih iz spontanih poročil in literature.
Najpogosteje so pri bolnikih, ki so prejeli kontrastno sredstvo Ultravist poročali o neželenih učinkih
(< 4 %) kot so glavobol, navzea in vazodilatacija.
Najbolj resni neželeni učinki, ki so se pojavili pri bolnikih, ki so prejeli kontrastno sredstvo Ultravist so anafilaktični šok, dihalna stiska, bronhospazem, edem grla, edem žrela, astma, koma, možganski infarkt, možganska kap, edem možganov, konvulzije, aritmije, zastoj srca, ishemija srčne mišice, srčni infarkt, odpoved srca, bradikardija, cianoza, hipotenzija, šok, dispneja, pljučni edem, insuficienca dihanja in aspiracija.
Seznam neželenih učinkov
Neželeni učinki, ki so jih opazili pri bolnikih, ki so prejeli kontrastno sredstvo Ultravist, so navedeni v spodnji preglednici. Razvrščeni so po organskih sistemih. Za opis določenega učinka ter njegovih sinonimov in sorodnih stanj je uporabljen najustreznejši izraz po klasifikaciji MedDRA.
Neželeni učinki o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih so navedeni po pogostnosti.
| Pogosti | ≥ 1/100 do < 1/10 |
| Občasni | ≥ 1/1.000 do < 1/100 |
| Redki | ≥ 1/10.000 do < 1/1.000 |
| Neznana | ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov |
Neželeni učinki o katerih so poročali samo v obdobju trženja in za katere pogostnosti iz razpoložljivih
podatkov ni mogoče oceniti, so navedeni v stolpcu »neznana«.
Preglednica 1: Neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih ali v obdobju trženja, pri bolnikih, ki so prejeli kontrastno sredstvo Ultravist
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Neznana |
| Bolezni | preobčutljivost/ | |||
| imunskega | anafilaktoidne | |||
| sistema | reakcije | |||
| (anafilaktični | ||||
| šok§*), dihalna | ||||
| stiska§*, | ||||
| bronhospazem*, | ||||
| edem grla* /žrela* | ||||
| / obraza*, edem | ||||
| jezika§, spazem | ||||
| grla / žrela§, astma | ||||
| §*, konjunktivitis§, | ||||
| solzenje§, kihanje, | ||||
| kašelj, edem | ||||
| sluznic, rinitis§, | ||||
| hripavost§, | ||||
| draženje grla§, | ||||
| urtikarija, srbenje, | ||||
| angioedem |
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Neznana |
| Bolezni endokrinega sistema | tirotoksična kriza, bolezni ščitnice | |||
| Psihiatričnemotnje | anksioznost | |||
| Bolezni živčevja | omotica, | vazovagalne | koma*, | |
| glavobol, | reakcije, | cerebralna | ||
| disgevzija | zmedenost, | ishemija/ | ||
| nemirnost, | infarkt*, | |||
| parestezija/ | možganska kap*, | |||
| hipestezija, | edem možganov | |||
| somnolenca | a,*, | |||
| konvulzije*, | ||||
| prehodna | ||||
| kortikalna slepota | ||||
| a, | ||||
| izguba zavesti, | ||||
| agitacija, | ||||
| amnezija, | ||||
| tremor, | ||||
| motnje govora, | ||||
| pareza/ | ||||
| paraliza, | ||||
| s kontrastnim | ||||
| sredstvom | ||||
| povzročena | ||||
| encefalopatija | ||||
| Očesne bolezni | zamegljen vid/motnje vida | |||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta | motnje sluha | |||
| Srčne bolezni | bolečine v prsnem | aritmija* | zastoj srca*, | miokardni |
| košu/ | ishemija | infarkt*, | ||
| neprijeten občutek | miokarda*, | zastoj srca*, | ||
| palpitacije | bradikardija*, | |||
| tahikardija*, | ||||
| cianoza* | ||||
| Žilne bolezni | hipertenzija vazodilata-cija | hipotenzija* | šok*,trombem-bolija a, vazospazema | |
| Bolezni dihal, | dispneja* | pljučni edem*, | ||
| prsnega koša in | insuficienca | |||
| mediastinalnega | dihanja*, | |||
| prostora | aspiracija* | |||
| Bolezni prebavil | bruhanje, navzea | bolečine v trebuhu | disfagija,oteklost žlezslinavk, diareja | |
| Bolezni kože in podkožja | mehurjaste spremembe na koži |
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Neznana |
| (tj. Stevens-Johnsonov ali Lyellov sindrom), akutna generalizirana eksantemska pustuloza, reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi, osip,eritem, hiperhidroza | ||||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva | utesnitveni sindrom zaradi ekstravaza-cijea | |||
| Bolezni sečil | okvara ledvica,akutna ledvičnaodpoveda | |||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | bolečine, spremembe na mestu aplikacije (različne vrste npr. bolečina, toplota§, oteklina§, vnetje§ in poškodbe mehkih tkiv§ zaradi ekstravaza-cije),občutek toplote | edem | mrzlica, slabo počutje, bledica | |
| Preiskave | nihanje telesne temperature |
* poročali so o življenjsko ogrožujočih in/ali smrtnih primerih
a samo pri intravaskularni uporabi
§ preobčutljivost/anafilaktoidne reakcije, ki so jih opazili samo v obdobju trženja (pogostnost ni
znana)
Poleg neželenih učinkov, navedenih v zgornji preglednici, so pri uporabi za ERCP poročali o naslednjih neželenih učinkih: povečane vrednosti encimov trebušne slinavke in pankreatitis neznane pogostnosti.
Večina reakcij, po uporabi v telesnih votlinah, se pojavi nekaj ur po uporabi. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
V študijah akutne toksičnosti na živalih niso odkrili tveganja za akutno zastrupitev pri uporabi
kontrastnega sredstva Ultravist.
Prekomerno odmerjanje pri intravaskularni uporabi
Simptomi lahko vključujejo porušeno ravnotežje telesnih tekočin in elektrolitov, odpoved ledvic,
srčnožilne zaplete in motnje dihanja.
V primeru nenamernega prevelikega odmerjanja pri intravaskularni uporabi, se priporoča nadzor telesnih tekočin, elektrolitov in ledvičnega delovanja. Zdravljenje prevelikega odmerjanja naj bo usmerjeno k ohranjanju vitalnih funkcij.
Kontrastno sredstvo Ultravist se lahko odstrani z dializo.
Farmakološke lastnosti - Ultravist 370 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: nefrotropna, nizkoosmolalna rentgenska kontrastna sredstva, vodotopna, oznaka ATC: V08AB05
Učinkovina kontrastnega sredstva Ultravist, ki zagotavlja kontrast, je jopromid, neionski, vodotopen derivat trijodirane izoftalne kisline, z molekulsko maso 791,12, v njem trdno vezani jod pa absorbira rentgenske žarke.
Dokler kontrastno sredstvo ni preveč razredčeno, injicirani jopromid na svoji poti prikaže tiste žile ali
telesne votline, pri katerih je možen radiološki prikaz notranjih struktur.
Kontrastna mamografija (CEM)
V devetih študijah, v katere je bilo vključenih 1531 bolnic, je bil poudarek na diagnostični učinkovitosti v določenih okoliščinah.
V študijah, v katerih so ocenjevali sumljive lezije, je bila občutljivost CEM v razponu od 96,9 % do 100 %, specifičnost pa v razponu od 69,7 % do 87 % , v primerjavi z digitalno mamografijo, pri kateri je bila občutljivost 96,9 %, specifičnost pa 42,0 %.
V študijah, v katerih so ocenjevali natančnost CEM v primerjavi z drugimi diagnostičnimi metodami, je bila občutljivost CEM 100 % in negativna napovedna vrednost (NNV) 100 %, v primerjavi z MRI (občutljivost 93 % in NNV 65 %, p = 0,04 in p < 0,001). V primerjavi z digitalno mamografijo v polnem formatu (full field digital mammography, FFDM) v kombinaciji z ultrazvokom je bila občutljivost CEM 92,3 % proti 89,8 %, p < 0,05, pozitivna napovedna vrednost (PNV) 93 % proti 88,7 %, p < 0,01 in natančnost 90,2 % proti 87 %, p < 0,05, vse v korist CEM.
Pri bolnicah s kontraindikacijami za MRI sta mamografska klasifikacija in CEM klasifikacija pomembno korelirali s histopatološko klasifikacijo. Občutljivost CEM je bila v primerjavi z mamografijo 98,8 % proti 89,16 %, specifičnost pa 54,55 % proti 36,36 %.
V študijah, v katerih so predoperativno ocenili in določili stadij raka dojke, je CEM izkazovala 93 % občutljivost, 98 % specifičnost, 90 % PNV, 98 % NNV in 97 % natančnost. V 18,4 % primerov je bil vzpostavljen operativni načrt zaradi izvida CEM spremenjen.
Jopromid se v telesu obnaša tako kot druge visoko hidrofilne biološko inertne snovi, ki se izločajo
skozi ledvice (npr. manitol ali inulin).
Absorpcija in porazdelitev
Po intravenski uporabi koncentracija jopromida v plazmi hitro pade zaradi porazdelitve v zunajceličnem prostoru in posledičnega izločanja. Celoten volumen distribucije v dinamičnem ravnotežju je približno 16 l, kar ustreza približno volumnu ekstracelularnega prostora.
Vezava na beljakovine v plazmi je neznatna (približno 1 %). Ni znakov, da jopromid prehaja preko intaktne krvnomožganske pregrade. V študijah na živalih je majhna količina prešla skozi placento (> 0,3 % odmerka so našli v fetusih kuncev).
Po aplikaciji v izvodila žolčnika in/ali trebušne slinavke pri ERCP, se jodirano kontrastno sredstvo sistemsko absorbira in doseže plazemsko koncentracijo v 1 do 4 urah po aplikaciji. Po povprečnem odmerku 7,3 g joda je bila največja vrednost joda v serumu približno 40-krat nižja v primerjavi z doseženimi največjimi vrednostmi v serumu po ustreznem intravenskem odmerku.
Biotransformacija Jopromid se ne presnavlja.
Izločanje
Končni razpolovni čas izločanja jopromida je približno 2 uri, ne glede na odmerek.
V preskušanih odmerkih, je povprečen celokupen očistek jopromida 106 + 12 ml/min in je podoben ledvičnemu očistku 102 + 15 ml/min. Izločanje jopromida je skoraj izključno skozi ledvice. Samo približno 2 % apliciranega odmerka se izloči z blatom v 3 dneh.
Približno 6 % odmerka se izloči v 3 urah po intravenski uporabi s sečem. V povprečju se > 93 %
odmerka izloči v 12 urah. V 24 urah se izloči skoraj celoten odmerek.
V 7 dneh po aplikaciji v izvodila žolčnika in/ali trebušne slinavke pri ERCP se serumske koncentracije joda vrnejo na izhodiščne vrednosti (vrednosti pred aplikacijo).
Linearnost/nelinearnost
Farmakokinetični parametri jopromida pri ljudeh se spreminjajo sorazmerno z odmerkom (npr. Cmax, AUC) ali neodvisno od odmerka (npr. Vss, T1/2).
Značilnosti pri posebnih skupinah bolnikov
Starejši bolniki (65 let in več)
Pri bolnikih srednjih let (49–64 let) in starejših (65–70 let) brez pomembne okvare ledvic, je celokupni plazemski očistek med 74 in 114 ml/min (bolniki srednjih let, povprečno 102 ml/min) oziroma 72 in 110 ml/min (starejši bolniki, povprečno 89 ml/min), kar je le malo nižje od očistka pri mlajših zdravih prostovoljcih (88 do 138 ml/min, povprečno 106 ml/min). Pri posameznikih je razpolovni čas izločanja med 1,9–2,9 ur oziroma 1,5–2,7 ur. Glede na razpolovni čas 1,4–2,1 ur pri mlajših zdravih prostovoljcih, so končni razpolovni časi podobni. Manjše spremembe nastanejo zaradi fiziološko zmanjšane hitrosti glomerulne filtracije v starosti.
Pediatrična populacija
Farmakokinetičnih študij jopromida pri pediatrični populaciji niso izvedli (glejte poglavje 4.2).
Bolniki z okvaro ledvic
Pri bolnikih z okvaro ledvic, je razpolovni čas jopromida v plazmi podaljšan zaradi zmanjšane hitrosti
glomerulne filtracije.
Očistek kreatinina se je zmanjšal na 49,4 ml/min/1,73 m2 (CV = 53 %) pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro (80 > CLCR > 30 ml/min/1,73 m2) in 18,1 ml/min/1,73 m2 (CV = 30 %) pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, ki niso odvisni od dialize (CLCR = 30–10 ml/min/1,73 m2).
Povprečni razpolovni čas je 6,1 ur (CV = 43 %) pri bolnikih z blago in zmerno okvaro ledvic (80 > CLCR > 30 ml/min/1,73 m2) in 11,6 ure (CV = 49 %) pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, ki niso odvisni od dialize (CLCR = 30–10 ml/min/1,73 m2).
V 6 urah po aplikaciji se je v seču pojavilo 38 % odmerka pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro ledvic in 26 % odmerka pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, medtem ko se je pri zdravih prostovoljcih pojavilo več kot 83 % odmerka. V 24 urah po aplikaciji se je v seču pojavilo 60 % odmerka pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro ledvic in 51 % odmerka pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, medtem ko se je pri zdravih prostovoljcih pojavilo več kot 95 % odmerka.
Jopromid se lahko izloča z dializo. Približno 60 % odmerka jopromida se izloči v 3 urah dialize. Bolniki z okvaro jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter se izločanje kontrastnega sredstva ne spremeni, saj se jopromid ne
presnavlja in samo približno 2 % odmerka se izloča z blatom.
Farmacevtski podatki - Ultravist 370 mg/ml
natrijev kalcijev edetat trometamol
razredčena klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH)
voda za injekcije
Zaradi možnih inkompatibilnosti se kontrastnega sredstva Ultravist ne sme mešati z drugimi zdravili.
Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred
svetlobo.
Steklenice: brezbarvne, steklo tipa II
Zamašek: klorobutilni ali bromobutilni elastomer tipa I
Obrobljena zaporka: čisti aluminij z notranjim in zunanjim lakiranjem ter barvnim prekrivnim diskom
iz polipropilena
Ultravist 300 mg/ml raztopina za injiciranje
škatla z 10 steklenicami po 50 ml, 100 ml ali 200 ml raztopine za injiciranje
Ultravist 370 mg/ml raztopina za injiciranje
škatla z 10 steklenicami po 100 ml ali 200 ml raztopine za injiciranje
škatla z 8 steklenicami po 500 ml raztopine za injiciranje
in ravnanje s kontrastnim sredstvom
Pred uporabo je treba kontrastno sredstvo Ultravist ogreti na telesno temperaturo. Vizualni pregled
Kontrastno sredstvo Ultravist je na voljo kot bistra, brezbarvna do bledorumena, za uporabo pripravljena raztopina.
Kontrastno sredstvo je treba pred uporabo vizualno pregledati. Kontrastnega sredstva se ne sme uporabiti, če ima močno spremenjeno barvo, se v njem pojavijo delci (vključno s kristali) ali ima poškodovan vsebnik. Ker je kontrastno sredstvo Ultravist visoko koncentrirana raztopina, se kristalizacija (motno mlečni videz in/ali usedlina na dnu vsebnika ali plavajoči kristali) pojavi zelo redko.
Vsebniki z večjim volumnom (samo za intravaskularno uporabo)
Naslednja navodila se nanašajo na večkratno uporabo kontrastnega sredstva iz vsebnikov po 200 ml ali
več.
Za večkratno uporabo kontrastnega sredstva je treba uporabiti pribor, ki je odobren za večkratno
uporabo.
Da se prepreči prehod prevelike količine mikrodelcev z zamaška v raztopino, se sme gumijasti zamašek prebosti le enkrat.
Kontrastno sredstvo je treba injicirati z avtomatskim injektorjem ali po drugih odobrenih postopkih, ki zagotavljajo sterilnost kontrastnega sredstva.
Cevko od injektorja do preiskovanca je treba zamenjati po preiskavi vsakega bolnika, zaradi možnosti
kontaminacije.
Ko je steklenica prazna oziroma 10 ur po prvem odprtju steklenice, je treba spojne cevke in vse dele
injektorskega sistema za enkratno uporabo zavreči.
Upoštevati je treba tudi vsa dodatna navodila izdelovalca opreme.
Neuporabljeno kontrastno sredstvo Ultravist v odprtih vsebnikih je treba zavreči v desetih urah po
prvem odprtju steklenice.
Neuporabljeno kontrastno sredstvo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.