Ezetimib Teva 10 mg tablete

Primarna hiperholesterolemija

Samostojno zdravljenje z zdravilom Ezetimib Teva je indicirano kot dodatno zdravljenje ob dieti pri bolnikih s primarno (heterozigotno družinsko ali poligensko) hiperholesterolemijo, kadar uporaba statina ni primerna ali kadar bolnik statina ne prenaša.

Študije o učinkovitosti ezetimiba pri preprečevanju zapletov ateroskleroze še niso zaključene.

Bolnik mora upoštevati ustrezno dieto za zmanjševanje vrednosti lipidov v krvi. Dieto mora nadaljevati tudi med zdravljenjem z zdravilom Ezetimib Teva.

Zdravilo se uporablja peroralno. Priporočeni odmerek je ena 10 mg tableta zdravila Ezetimib Teva dnevno. Zdravilo Ezetimib Teva se lahko jemlje ob kateremkoli času dneva, sočasno s hrano ali brez nje.

Ko zdravljenju s statinom dodamo zdravilo Ezetimib Teva, moramo uporabiti predpisani običajni začetni odmerek statina ali pa nadaljevati uporabo že določenega večjega odmerka statina. Pri tem je treba upoštevati navodila za odmerjanje statina.

Sočasna uporaba z izmenjevalci žolčnih kislin

Zdravilo Ezetimib Teva je treba vzeti najmanj 2 uri pred aplikacijo izmenjevalca žolčnih kislin ali najmanj 4 ure po njej.

Uporaba pri starejših bolnikih

Pri starejših bolnikih prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2).

Uporaba pri pediatričnih bolnikih

Otroci in mladostniki, stari 10 let in več: prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2), vendar so klinične izkušnje z otroki in mladostniki (starih od 9 do 17 let) omejene.

Otroci, stari manj kot 10 let: uporaba zdravila Ezetimib Teva pri otrocih, starih do 10 let, se odsvetuje, ker ni dovolj podatkov o varnosti in učinkovitosti (glejte poglavje 5.2).

Uporaba pri bolnikih z okvaro jeter

Pri bolnikih z blago jetrno okvaro (lestvica po Child-Pughu 5 do 6) prilagajanje odmerkov ni potrebno. Pri bolnikih z zmerno (lestvica po Child-Pughu 7 do 9) ali hudo (lestvica po Child-Pughu > 9) okvaro jeter se zdravljenje z zdravilom Ezetimib Teva odsvetuje (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Bolniki z okvaro ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic prilagajanje odmerkov ni potrebno (glejte poglavje 5.2).

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

V primerih sočasne uporabe zdravila Ezetimib Teva in statina preberite Povzetek glavnih značilnosti zdravila za izbrani statin.

Med nosečnostjo in v času dojenja je sočasno zdravljenje z zdravilom Ezetimib Teva in statinom kontraindicirano.

Sočasna uporaba zdravila Ezetimib Teva in statina je kontraindicirana pri bolnikih z aktivno boleznijo jeter ali nepojasnjenim trajnim povečanjem aktivnosti serumskih transaminaz.

V primerih sočasne uporabe zdravila Ezetimib Teva in statina preberite Povzetek glavnih značilnosti zdravila za izbrani statin.

Jetrni encimi

V nadzorovanih preskušanjih kombinirane uporabe so pri bolnikih, ki so hkrati prejemali ezetimib in statin, večkrat zapored opazili povečanje ravni transaminaz (nad 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti [ZMN]). Pri uporabi zdravila Ezetimib Teva skupaj s statinom je treba opraviti teste delovanja jeter ob začetku zdravljenja in nato skladno s priporočili za ustrezni statin (glejte poglavje 4.8).

Skeletne mišice

V obdobju trženja ezetimiba so poročali o primerih miopatije in rabdomiolize. Večina bolnikov, pri katerih se je pojavila rabdomioliza, je jemala statin sočasno z ezetimibom. Vendar pa so o rabdomiolizi zelo redko poročali pri samostojnem zdravljenju z ezetimibom ali ko so ezetimib dodali drugim zdravilom, za katera je znano, da povečajo tveganje za rabdomiolizo. Če glede na mišične simptome sumimo, da gre za miopatijo ali če jo potrdimo s povečano vrednostjo kreatin-fosfokinaze (CPK) več kot 10-krat nad ZMN, je treba takoj prekiniti zdravljenje z ezetimibom, katerimkoli statinom ali katerimkoli drugim zdravilom, ki znano povečuje tveganje za rabdomiolizo, ki jih je bolnik sočasno jemal. Vse bolnike, ki se začnejo zdraviti z ezetimibom, je treba seznaniti s tveganjem za miopatijo in jim dati navodilo, naj nemudoma sporočijo kakršnekoli nepojasnjene bolečine v mišicah, občutljivost mišic ali mišično oslabelost (glejte poglavje 4.8).

Okvara jeter

Ker učinki povečane izpostavljenosti ezetimibu pri bolnikih z zmerno ali hudo jetrno okvaro niso znani, se uporabo ezetimiba pri teh bolnikih odsvetuje (glejte poglavje 5.2).

Fibrati

Varnosti in učinkovitosti sočasne uporabe ezetimiba in fibratov še niso ugotovili.

Če pri bolnikih, ki prejemajo ezetimib in fenofibrat, obstaja sum na holelitiazo, so indicirane preiskave žolčnika, zdravljenje pa je treba prekiniti (glejte poglavji 4.5 in 4.8).

Ciklosporin

V primeru zdravljenja s ciklosporinom je potrebna previdnost ob uvedbi zdravila Ezetimib Teva. Pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Ezetimib Teva in ciklosporin, je treba nadzorovati koncentracijo ciklosporina (glejte poglavje 4.5).

Antikoagulansi

Če zdravilo Ezetimib Teva dodamo varfarinu, drugemu kumarinskemu antikoagulansu ali fluindionu, je treba ustrezno spremljati vrednost INR (International Normalised Ratio – mednarodno umerjeno razmerje) (glejte poglavje 4.5).

Študije medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so opravili samo pri odraslih.

Predklinične študije so pokazale, da ezetimib ne inducira encimov citokroma P450, ki presnavljajo zdravila. Med ezetimibom in zdravili, ki jih presnavljajo citokromi P450 1A2, 2D6, 2C8, 2C9 in 3A4 ali N-acetiltransferaza, niso ugotovili nobenih klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij.

V kliničnih študijah interakcij pri sočasni uporabi dapsona, dekstrometorfana, digoksina, peroralnih kontraceptivov (etinilestradiol in levonorgestrel), glipizida, tolbutamida ali midazolama ezetimib ni imel nobenega učinka na farmakokinetiko teh zdravil. Cimetidin pri sočasni uporabi z ezetimibom ni vplival na biološko uporabnost ezetimiba.

Antacidi: pri sočasnem jemanju ezetimiba in antacida se je zmanjšala hitrost absorpcije ezetimiba, vendar to ni vplivalo na njegovo biološko uporabnost. Zmanjšane hitrosti absorpcije niso ocenili za klinično pomembno.

Holestiramin: pri sočasnem jemanju ezetimiba s holestiraminom se je povprečna vrednost površine pod krivuljo (AUC) celokupnega ezetimiba (ezetimib in ezetimib-glukuronid) zmanjšala za približno 55 %. Ta interakcija lahko zmanjša učinek dodatnega znižanja holesterola LDL, kadar se ezetimib doda zdravljenju s holestiraminom (glejte poglavje 4.2).

Fibrati: pri bolnikih, ki sočasno prejemajo fenofibrat in zdravilo Ezetimib Teva, se morajo zdravniki zavedati možnega tveganja za holelitiazo in bolezni žolčnika (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Če se pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Ezetimib Teva in fenofibrat, pojavi sum na holelitiazo, so indicirane preiskave žolčnika, zdravljenje pa je treba prekiniti (glejte poglavje 4.8).

Pri sočasnem jemanju ezetimiba s fenofibratom se je koncentracija celokupnega ezetimiba povečala za približno 1,5-krat, pri sočasnem jemanju z gemfibrozilom pa za 1,7-krat.

Sočasne uporabe ezetimiba z drugimi fibrati niso preučevali.

Fibrati lahko zvečajo izločanje holesterola v žolč, kar lahko povzroči holelitiazo. V študijah na živalih je ezetimib včasih zvečal koncentracijo holesterola v žolču iz žolčnika, a ne pri vseh vrstah živali (glejte poglavje 5.3). Tveganja za nastanek žolčnih kamnov v povezavi z zdravljenjem z ezetimibom ne moremo izključiti.

Statini: pri sočasnem jemanju ezetimiba in atorvastatina, simvastatina, pravastatina, lovastatina, fluvastatina ali rosuvastatina niso opazili nobenih klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij.

Ciklosporin: v študiji pri osmih bolnikih po presaditvi ledvic, s kreatininskim očistkom, večjim od 50 ml/min, ki so prejemali nespremenjen odmerek ciklosporina, se je povprečna vrednost AUC za

celokupni ezetimib po enkratnem 10-mg odmerku ezetimiba povečala za 3,4-krat (razpon od 2,3- do 7,9-krat) v primerjavi z zdravo kontrolno skupino iz druge študije, ki je prejemala samo ezetimib (n = 17). V neki drugi študiji se je pri bolniku po presaditvi ledvice, s hudo okvaro ledvične funkcije, ki je jemal ciklosporin in več drugih zdravil, izpostavljenost skupnemu ezetimibu povečala za 12-krat v primerjavi z ustrezno kontrolno skupino, ki je prejemala samo ezetimib. V navzkrižni študiji z dvema obdobjema, v kateri je sodelovalo dvanajst zdravih preiskovancev, je pri osemdnevnem zdravljenju z ezetimibom 20 mg dnevno in enim 100-mg odmerkom ciklosporina sedmi dan zdravljenja prišlo do povprečno 15-odstotnega povečanja vrednosti AUC ciklosporina (razpon od 10-odstotnega zmanjšanja do 51-odstotnega povečanja) v primerjavi z uporabo samega ciklosporina v enkratnem 100-mg odmerku. Nadzorovane študije o vplivu sočasnega jemanja ezetimiba na izpostavljenost ciklosporinu pri bolnikih s presajeno ledvico niso opravili. Ob uvedbi ezetimiba bolnikom, ki se zdravijo s ciklosporinom, je potrebna previdnost. Pri bolnikih, ki prejemajo ezetimib in ciklosporin, je treba spremljati koncentracije ciklosporina (glejte poglavje 4.4).

Antikoagulanti: sočasno jemanje ezetimiba (10 mg enkrat dnevno) ni imelo pomembnega vpliva na biološko uporabnost varfarina in na protrombinski čas v študiji, v kateri je sodelovalo dvanajst zdravih odraslih moških. V obdobju trženja pa so poročali o povečanih vrednostih INR pri bolnikih, pri katerih so ezetimib dodali varfarinu ali fluindionu. Če ezetimib dodamo varfarinu, drugemu kumarinskemu antikoagulansu ali fluindionu, je treba ustrezno spremljati vrednost INR (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba zdravila Ezetimib Teva in statina je med nosečnostjo in dojenjem kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Preberite povzetek glavnih značilnosti zdravila za izbrani statin.

Nosečnost

Nosečnicam se lahko zdravilo Ezetimib Teva predpiše samo, če je nujno potrebno. Klinični podatki o uporabi zdravila Ezetimib Teva med nosečnostjo niso na voljo. Študije na živalih, kjer so preizkušali samostojno uporabo ezetimiba, niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih vplivov na nosečnost, razvoj zarodka oziroma plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

V obdobju dojenja se zdravila Ezetimib Teva ne sme uporabljati. Študije na podganah so pokazale, da ezetimib prehaja v mleko. Ni znano, ali ezetimib prehaja v materino mleko tudi pri človeku.

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in uporabe strojev niso izvedli.

Vendar pa je pri vožnji in upravljanju strojev treba upoštevati, da so med zdravljenjem z ezetimibom poročali o pojavu omotice.

Klinične študije

V kliničnih študijah, ki so trajale od 8 do 14 tednov, je 3.366 bolnikov dnevno prejemalo 10 mg odmerke ezetimiba samostojno ali skupaj s statinom, 185 bolnikov pa ezetimib skupaj s fenofibratom. Neželeni učinki so bili običajno blagi in prehodni. Skupna pojavnost neželenih učinkov je bila podobna za ezetimib in placebo. Tudi pogostost prenehanja zdravljenja zaradi neželenih učinkov je bila pri ezetimibu in placebu primerljiva.

Pri bolnikih, ki so jemali samo ezetimib (n = 1.691), ezetimib v kombinaciji s statinom (n = 1.675) ali v kombinaciji s fenofibratom (n = 185), so pogosto (≥ 1/100, < 1/10) poročali o naslednjih neželenih učinkih, povezanih z zdravilom:

Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

Ezetimib v kombinaciji s fenofibratom

V večcentrični, dvojno slepi, s placebom nadzorovani klinični študiji pri bolnikih z mešano hiperlipidemijo se je 625 bolnikov zdravilo v obdobju do 12 tednov in 576 bolnikov v obdobju do enega leta. V tej študiji se je 172 bolnikov zdravilo z ezetimibom in fenofibratom 12 tednov, 230 bolnikov pa se je zdravilo z ezetimibom in fenofibratom eno leto (vključno s 109 bolniki, ki so prvih 12 tednov prejemali samo ezetimib). Ta študija ni bila zasnovana za primerjavo pojavnosti redkejših neželenih dogodkov med skupinami bolnikov. Odstotka pojavnosti (95-odstotni interval zaupanja) za klinično pomembna povišanja ravni (zaporedoma več kot 3-krat nad ZMN) serumskih transaminaz sta bila 4,5 % (1,9; 8,8) za zdravljenje samo s fenofibratom in 2,7 % (1,2; 5,4) za ezetimib v kombinaciji s fenofibratom, prilagojena glede na izpostavljenost zdravljenju. Ustrezna odstotka pojavnosti holecistektomije sta bila 0,6 % (0,0; 3,1) za zdravljenje samo s fenofibratom in 1,7 % (0,6; 4,0) za ezetimib v kombinaciji s fenofibratom (glejte poglavji 4.4 in 4.5).

Vrednosti laboratorijskih preiskav

V nadzorovanih kliničnih preskušanjih, v katerih so preiskovanci prejemali samo eno zdravilo, je bila pojavnost klinično pomembnega povečanja vrednosti serumskih transaminaz (ALT in/ali AST zaporedoma ≥ 3-kratna ZMN) podobna pri ezetimibu (0,5 %) in placebu (0,3 %). V preskušanjih sočasne uporabe zdravil je bila pojavnost povečanja vrednosti serumskih transaminaz 1,3 % pri bolnikih, ki so prejemali ezetimib v kombinaciji s statinom, in 0,4 % pri bolnikih, ki so prejemali samo statin. Tovrstna povečanja so bila na splošno asimptomatska, niso bila povezana s holestazo, vrednosti pa so se po prenehanju zdravljenja ali ob nadaljevanju zdravljenja vrnile na izhodiščno raven (glejte poglavje 4.4).

V kliničnih preskušanjih so o vrednostih kreatin-fosfokinaze, več kot 10-krat višjih od ZMN, poročali pri 4 od 1674 (0,2 %) bolnikov, ki so jemali samo ezetimib, v primerjavi z enim od 786 (0,1 %) bolnikov, ki so dobivali placebo, in pri enem od 917 (0,1 %) v primerjavi s 4 od 929 (0,4 %) bolnikov, ki so jemali samo statin. V povezavi z ezetimibom ni bilo več primerov miopatije ali rabdomiolize kot v ustreznih kontrolnih krakih (s placebom ali samo statinom) (glejte poglavje 4.4).

Izkušnje iz obdobja trženja zdravila

V obdobju trženja so poročali o dodatnih neželenih učinkih, ki so navedeni v nadaljevanju. Ker ti neželeni učinki izhajajo iz spontanih poročil, njihova dejanska pogostost ni znana in je ni mogoče oceniti.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema: trombocitopenija.

Bolezni imunskega sistema: preobčutljivostna reakcija, vključno z izpuščajem in koprivnico, anafilakso in angioedemom.

Psihiatrične motnje: depresija.

Bolezni živčevja: omotica, parestezija.

Bolezni prebavil: navzea, pankreatitis.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov: hepatitis, holelitiaza, holecistitis.

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva: artralgija, mialgija, miopatija/rabdomioliza (glejte poglavje 4.4).

Izvidi laboratorijskih preiskav: povečane vrednosti transaminaz, povečane vrednosti kreatin-fosfokinaze.

V kliničnih študijah je 15 zdravih preiskovancev, ki so do 14 dni prejemali 50 mg ezetimiba dnevno, in 18 bolnikov s primarno hiperholesterolemijo, ki so do 56 dni prejemali 40 mg ezetimiba dnevno, zdravljenje na splošno dobro prenašalo. V študijah na živalih po enkratnih peroralnih odmerkih 5000 mg/kg ezetimiba pri podganah in miših ter 3.000 mg/kg ezetimiba pri psih niso opazili toksičnih učinkov.

Poročali so o nekaj primerih prevelikega odmerjanja ezetimiba. Večina jih ni bila povezana z neželenimi učinki. Neželeni učinki, o katerih so poročali, niso bili resni. V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti simptomatsko in podporno zdravljenje.