Amoksiklav 400 mg/57 mg v 5 ml prašek za peroralno suspenzijo
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Orodja
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
klavulanska kislina 11,4 mg / 1 ml
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Amoksiklav 400 mg/57 mg
Zdravilo Amoksiklav je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri dojenčkih in otrocih (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 5.1):
okužbe srednjega ušesa in sinusov,
okužbe dihalnih poti,
okužbe sečil,
okužbe kože in mehkih tkiv, vključno z okužbami obzobnih tkiv,
okužbe kosti in sklepov.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.
Odmerjanje
Odmerki so povsod izraženi kot vsebnost amoksicilina/klavulanske kisline, razen kjer so navedeni kot vsebnost posameznih učinkovin.
Pri izbiri odmerka zdravila Amoksiklav za zdravljenje posamezne okužbe je treba upoštevati:
- pričakovane patogene in verjetnost njihove občutljivosti za protibakterijska zdravila (glejte poglavje 4.4),
- izrazitost in mesto okužbe,
- bolnikovo starost, telesno maso in delovanje ledvic, kot je prikazano spodaj.
Po potrebi je mogoče uporabiti druge oblike zdravila Amoksiklav (npr. tiste z večjimi odmerki amoksicilina in/ali drugačnim razmerjem amoksicilina in klavulanske kisline) (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Če je ta oblika zdravila Amoksiklav uporabljena, kot je priporočeno spodaj, zagotavlja odraslim in otrokom s telesno maso ≥ 40 kg celoten dnevni odmerek 1750 mg amoksicilina/250 mg klavulanske kisline pri odmerjanju dvakrat dnevno in 2625 mg amoksicilina/375 mg klavulanske kisline pri odmerjanju trikrat dnevno. Če je ta oblika zdravila Amoksiklav uporabljena, kot je priporočeno spodaj, zagotavlja otrokom s telesno maso < 40 kg največji dnevni odmerek 1000-2800 mg amoksicilina/143-400 mg klavulanske kisline. Če je potreben večji dnevni odmerek amoksicilina, je priporočljivo izbrati drugo obliko zdravila Amoksiklav, da bi se izognili nepotrebno velikim dnevnim odmerkom klavulanske kisline (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Trajanje zdravljenja je treba določiti glede na bolnikov odziv. Nekatere okužbe (npr. osteomielitis) zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje. Zdravljenja se ne sme podaljšati preko 14 dni brez ponovne ocene stanja (glejte poglavje 4.4glede dolgotrajnega zdravljenja).
Otroci ≥ 40 kg
Suspenzija po navadi ni priporočljiva za otroke, težje od 40 kg.
Otroci < 40 kg
Otroke lahko zdravimo z zdravilom Amoksiklav v obliki tablet ali suspenzije.
Priporočeni odmerki:
- od 25 mg/3,6 mg/kg/dan do 45 mg/6,4 mg/kg/dan v dveh deljenih odmerkih
- do 70 mg/10 mg/kg/dan v dveh deljenih odmerkih v primeru nekaterih okužb (kot so otitis media, sinuzitis in okužbe spodnjih dihal)
Kliničnih podatkov o odmerkih oblik zdravila Amoksiklav 7:1, večjih kot 45 mg/6,4 mg/kg na dan pri otrocih, mlajših od 2 let, ni.
Kliničnih podatkov o oblikah zdravila Amoksiklav 7:1 pri bolnikih, mlajših od 2 mesecev, ni. Zato za to populacijo ni mogoče dati priporočil za odmerjanje.
Okvara ledvic
Bolniki z očistkom kreatinina (CrCl) nad 0,5 ml/s (30 ml/min) ne potrebujejo prilagoditve odmerka.
Pri bolnikih z očistkom kreatinina manj kot 0,5 ml/s (30 ml/min) ni priporočljivo uporabljati oblik zdravila Amoksiklav z razmerjem amoksicilina in klavulanske kisline 7:1, ker ni na voljo prilagoditev odmerka.
Okvara jeter
Zdravilo je treba odmerjati previdno in v rednih presledkih je treba kontrolirati delovanje jeter (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Način uporabe
Zdravilo Amoksiklav prašek za peroralno suspenzijo je namenjeno za peroralno uporabo.
Zdravilo je treba vzeti na začetku obroka, da se zmanjša možnost gastrointestinalne intolerance.
Zdravljenje je mogoče začeti parenteralno v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila za i.v. obliko in ga nadaljevati s peroralno obliko.
Preobčutljivost na učinkovini, kateri koli penicilin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Anamneza hude takojšnje preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaksije) na kakšno
drugo betalaktamsko zdravilo (npr. cefalosporin, karbapenem ali monobaktam).
Anamneza zlatenice/okvare jeter zaradi amoksicilina/klavulanske kisline (glejte poglavje 4.8).
Pred uvedbo zdravljenja z amoksicilinom/klavulansko kislino je treba natančno poizvedeti glede predhodnih preobčutljivostnih reakcij na peniciline, cefalosporine ali druge betalaktame (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Pri bolnikih, zdravljenih s penicilini, so bile opisane resne in občasno smrtne preobčutljivostne reakcije (vključno z anafilaktoidnimi in hudimi kožnimi neželenimi učinki). Preobčutljivostne reakcije lahko napredujejo tudi v Kounisov sindrom, resno alergijsko reakcijo, ki lahko povzroči miokardni infarkt (glejte poglavje 4.8). Te reakcije so verjetnejše pri osebah z anamnezo preobčutljivosti za penicilin in pri atopičnih posameznikih. Če se pojavi alergijska reakcija, je treba zdravljenje z amoksicilinom/klavulansko kislino prekiniti in uvesti ustrezno drugo zdravljenje.
O sindromu enterokolitisa, povzročenega z zdravili (DIES - Drug-induced enterocolitis syndrome), so poročali predvsem pri otrocih, ki so prejemali amoksicilin/klavulanat (glejte poglavje 4.8). DIES je alergijska reakcija z vodilnim simptomom dolgotrajnega bruhanja (1-4 ure po zaužitju) brez alergijskih kožnih ali dihalnih simptomov. Nadaljnji simptomi lahko vključujejo bolečine v trebuhu, drisko, hipotenzijo ali levkocitozo z nevtrofilijo. Obstajajo hudi primeri, vključno z napredovanjem do šoka.
Če je okužba dokazano posledica organizma/organizmov, občutljivih za amoksicilin, pride v poštev prehod z amoksicilina/klavulanske kisline na amoksicilin v skladu z uradnimi smernicami.
Ta oblika zdravila Amoksiklav ni primerna za uporabo tam, kjer obstaja veliko tveganje, da imajo domnevni patogeni odpornost proti betalaktamskim zdravilom, ki ni posledica betalaktamaz, dovzetnih za zavrtje s klavulansko kislino. Te oblike se ne sme uporabljati za zdravljenje okužb s S. pneumoniae, odpornimi proti penicilinu.
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki prejemajo velike odmerke zdravila Amoksiklav, se lahko pojavijo konvulzije (glejte poglavje 4.8).
Uporabi amoksicilina/klavulanske kisline se je treba izogniti v primeru suma na infekcijsko mononukleozo, ker je bila uporaba amoksicilina pri tej bolezni povezana s pojavom morbiliformnega izpuščaja.
Sočasna uporaba alopurinola med zdravljenjem z amoksicilinom lahko poveča verjetnost alergijskih kožnih reakcij.
Dolgotrajna uporaba lahko občasno povzroči razrast neobčutljivih organizmov.
Če se na začetku zdravljenja pojavi generaliziran eritem z zvišano telesno temperaturo in pustulami, je to lahko simptom akutne generalizirane eksantematozne pustuloze (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Ta reakcija zahteva prenehanje uporabe zdravila Amoksiklav in pomeni kontraindikacijo za vsako poznejšo uporabo amoksicilina.
Amoksicilin/klavulansko kislino je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znaki okvare jeter (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 4.8).
Jetrni dogodki so bili opisani predvsem pri moških in starejših bolnikih in so morda povezani z dolgotrajnim zdravljenjem. Zelo redko so bili ti dogodki opisani pri otrocih. V vseh populacijah se znaki in simptomi po navadi pojavijo med zdravljenjem ali kmalu po njem, včasih pa se razvijejo šele več tednov po prenehanju zdravljenja. Po navadi so reverzibilni. Jetrni dogodki so lahko hudi in v izredno redkih okoliščinah so bili opisani smrtni primeri. Ti so se skoraj vedno pojavili pri bolnikih z resno osnovno boleznijo ali bolnikih, ki so sočasno jemali zdravila, za katera je znano, da lahko vplivajo na jetra (glejte poglavje 4.8).
Z antibiotikom povezani kolitis je opisan pri skoraj vseh protibakterijskih zdravilih, vključno z amoksicilinom, in lahko sega od blagega do smrtno nevarnega (glejte poglavje 4.8). Zato je na to diagnozo treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo ali po uporabi katerega koli antibiotika dobijo drisko. Če se pojavi z antibiotikom povezani kolitis, je treba uporabo amoksicilina/klavulanske kisline nemudoma
končati, se posvetovati z zdravnikom in uvesti ustrezno zdravljenje. Antiperistaltična zdravila so v takšnem primeru kontraindicirana.
Med dolgotrajnim zdravljenjem je priporočljivo redno preverjati delovanje organskih sistemov, vključno z ledvicami, jetri in hematopoetskim sistemom.
Pri bolnikih, ki so prejemali amoksicilin/klavulansko kislino, je bilo v redkih primerih opisano podaljšanje protrombinskega časa. Med sočasno uporabo antikoagulansov so potrebne ustrezne kontrole. Za vzdrževanje želene stopnje antikoagulacije je
lahko potrebna prilagoditev odmerka peroralnih antikoagulansov (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba odmerek prilagoditi stopnji okvare (glejte poglavje 4.2).
Pri bolnikih z manjšim izločanjem urina so v redkih primerih opažali kristalurijo (vključno z akutno ledvično poškodbo), predvsem med parenteralnim zdravljenjem. Med uporabo velikih odmerkov amoksicilina je priporočljivo vzdrževati ustrezen vnos tekočin in izločanje urina, da bi zmanjšali možnost amoksicilinske kristalurije. Pri bolnikih z urinskim katetrom je treba prehodnost katetra redno preverjati (glejte poglavji 4.8 in 4.9).
Med zdravljenjem z amoksicilinom je treba za testiranje glukoze v urinu uporabiti encimske metode z glukoza-oksidazo, kajti med uporabo neencimskih metod se lahko pojavijo lažno pozitivni rezultati.
Prisotnost klavulanske kisline v zdravilu Amoksiklav lahko izzove nespecifično vezavo IgG in albumina na eritrocitno membrano in povzroči lažno pozitiven Coombsov test.
Opisani so pozitivni izvidi EIA-testa Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus pri bolnikih, ki so prejemali amoksicilin/klavulansko kislino, za katere se je pozneje izkazalo, da niso okuženi z Aspergillusom. Pri EIA-testu Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus so opisane navzkrižne reakcije z neaspergilusnimi polisaharidi in polifuranozami. Zato je treba pozitivne izvide pri bolnikih, ki prejemajo amoksicilin/klavulansko kislino, tolmačiti previdno in jih potrditi z drugimi diagnostičnimi metodami.
Zdravilo Amoksiklav vsebuje aspartam (E 951) in natrij
To zdravilo v 5 ml suspenzije vsebuje 16,64 mg aspartama. Aspartam je vir fenilalanina. To zdravilo je treba uporabljati previdno pri bolnikih s fenilketonurijo. Predkliničnih in kliničnih podatkov, s pomočjo katerih bi se ocenila uporaba aspartama pri dojenčkih mlajših od 12 tednov, ni.
To zdravilo v 5 ml suspenzije vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija, kar v bistvu
pomeni ‘brez natrija’.
Peroralni antikoagulansi
Peroralni antikoagulansi in penicilinski antibiotiki so bili v praksi široko uporabljani, ne da bi bila zabeležena kakšna medsebojna delovanja. Vendar so v literaturi opisani primeri povečanja internacionalnega normaliziranega razmerja pri bolnikih, ki so jemali acenokumarol ali varfarin, in so prejeli ciklus amoksicilina. Če je potrebna sočasna uporaba, je treba protrombinski čas in internacionalno normalizirano razmerje natančno kontrolirati, ko se amoksicilin začne uporabljati in ko se njegova uporaba konča. Poleg tega so lahko potrebne prilagoditve odmerka peroralnih antikoagulansov (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Metotreksat
Penicilini lahko zmanjšajo izločanje metotreksata, kar lahko povzroči povečanje toksičnosti.
Probenecid
Sočasne uporabe probenecida se ne priporoča. Probenecid zmanjša ledvično tubulno sekrecijo amoksicilina. Sočasna uporaba probenecida lahko povzroči povečanje in podaljšanje koncentracije amoksicilina v krvi.
Mofetilmikofenolat
Pri bolnikih, ki so prejemali mofetilmikofenolat, je bilo po začetku peroralnega zdravljenja s kombinacijo amoksicilina in klavulanske kisline opisano znižanje koncentracije aktivnega presnovka - mikofenolne kisline (MPA - mycophenolic acid) pred odmerkom, za približno 50 %. Možno je, da sprememba koncentracije pred odmerkom ne odraža natančno sprememb v celotni izpostavljenosti MPA. Zato običajno ni potrebno prilagajati odmerka mofetilmikofenolata, saj ni kliničnih dokazov o disfunkciji presadka. Kljub vsemu, pa je potrebno med in po zdravljenju z antibiotiki zagotoviti skrbno klinično spremljanje bolnika.
Nosečnost
Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Maloštevilni podatki o uporabi amoksicilina/klavulanske kisline med nosečnostjo pri človeku ne kažejo povečanega tveganja prirojenih malformacij. V eni sami študiji pri ženskah s predčasnim, prezgodnjim pretrganjem plodove ovojnice je bilo opisano, da je lahko profilaktično zdravljenje z amoksicilinom/klavulansko kislino povezano z večjim tveganjem nekrotizirajočega enterokolitisa pri novorojenčkih. Uporabi med nosečnostjo se je treba izogibati, razen če zdravnik presodi, da je nujna.
Dojenje
Obe učinkovini se izločata v materino mleko (o vplivih klavulanske kisline na dojenega otroka ni znanega nič). Zato se pri dojenem otroku lahko pojavita driska in glivična okužba sluznic; zaradi tega je dojenje morda treba prekiniti. Upoštevati je potrebno možnost pojava preobčutljivosti. Amoksicilin/klavulansko kislino naj bi med obdobjem dojenja uporabili šele, ko lečeči zdravnik oceni korist in tveganje.
Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Vendar se lahko pojavijo neželeni učinki (npr. alergijske reakcije, omotica, konvulzije), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji (glejte poglavje 4.8).
Najpogosteje opisani neželeni učinki so driska, navzea in bruhanje.
Spodaj so našteti neželeni učinki, zabeleženi v kliničnih študijah in med obdobjem postmarketinškega nadzora zdravila, ki vsebuje amoksicilin/klavulansko kislino, razvrščeni po organskih sistemih MedDRA.
Za razvrstitev pojavljanja neželenih učinkov so uporabljeni naslednji izrazi. Zelo pogosti (≥ 1/10)
Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) Zelo redki (< 1/10.000)
Neznana (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti)
| Infekcijske in parazitske bolezni | |
| mukokutana glivična infekcija | pogosti |
| razrast neobčutljivih organizmov | neznano |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| reverzibilna levkopenija (vključno z nevtropenijo) | redki |
| trombocitopenija | redki |
| reverzibilna agranulocitoza | neznano |
| hemolitična anemija | neznano |
| podaljšanje časa krvavitve in protrombinskega časa 1 | neznano |
| Bolezni imunskega sistema 10 | |
| angionevrotični edem | neznano |
| anafilaksija | neznano |
| serumski bolezni podoben sindrom | neznano |
| preobčutljivostni vaskulitis | neznano |
| Bolezni živčevja | |
| omotica | občasni |
| glavobol | občasni |
| reverzibilna hiperaktivnost | neznano |
| konvulzije 2 | neznano |
| aseptični meningitis | neznano |
| Srčne bolezni | |
| Kounisov sindrom | neznano |
| Bolezni prebavil | |
| driska | pogosti |
| navzea 3 | pogosti |
| bruhanje | pogosti |
| prebavne motnje | občasni |
| kolitis, povezan z antibiotikom 4 | neznano |
| črn, "dlakav" jezik | neznano |
| obarvanje zob 11 | neznano |
| sindrom enterokolitisa, povzročenega z zdravili | neznano |
| akutni pankreatitis | neznano |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| zvišanje AST in/ali ALT 5 | občasni |
| hepatitis 6 | neznano |
| holestatska zlatenica 6 | neznano |
| Bolezni kože in podkožja 7 | |
| izpuščaj na koži | občasni |
| srbenje | občasni |
| urtikarija | občasni |
| multiformni eritem | redki |
| Stevens-Johnsonov sindrom | neznano |
| toksična epidermalna nekroliza | neznano |
| bulozni eksfoliativni dermatitis | neznano |
| akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (AGEP) 9 | neznano |
| reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) | neznano |
| fleksorni eksantem (SDRIFE- Symmetrical drug-related intertriginous and flexural exanthema) (Baboon sindrom) | neznano |
| linearna bolezen IgA | neznano |
| Bolezni sečil | |
| intersticijski nefritis | neznano |
| kristalurija 8 (vključno z akutno ledvično poškodbo) | neznano |
| 1 Glejte poglavje 4.4.2 Glejte poglavje 4.4.3 Navzea je pogostejša med uporabo velikih peroralnih odmerkov. Če se pojavijo reakcije na prebavilih, jih je mogoče zmanjšati z jemanjem amoksicilina/klavulanske kisline na začetku obroka.4 Vključno s psevdomembranskim kolitisom in hemoragičnim kolitisom (glejtepoglavje 4.4).5 Pri bolnikih, zdravljenih z betalaktamskimi antibiotiki, so zabeležili zmerno zvišanjeAST in/ali ALT, toda pomen teh izsledkov ni znan.6 Ti dogodki so bili zabeleženi z drugimi penicilini in cefalosporini (glejte poglavje4.4).7 Če se pojavi preobčutljivostna dermatitična reakcija, je treba zdravljenje prekiniti(glejte poglavje 4.4).8 Glejte poglavje 4.9.9 Glejte poglavje 4.4.10 Glejte poglavje 4.4.11 Opisani so bili zelo redki primeri površinskega obarvanja zob pri otrocih. Dobra ustna higiena lahko pomaga preprečiti obarvanje zob, ker ga je po navadi mogočeodstraniti s ščetkanjem. | |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji
zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi in znaki prevelikega odmerjanja
Opazni so lahko gastrointestinalni simptomi in moteno ravnovesje tekočine in elektrolitov. Opažali so amoksicilinsko kristalurijo, ki je v nekaterih primerih povzročila odpoved ledvic (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki prejemajo velike odmerke zdravila Amoksiklav, se lahko pojavijo konvulzije.
Opisana je precipitacija amoksicilina v urinskih katetrih, predvsem po intravenski uporabi velikih odmerkov. Redno je treba preverjati prehodnost katetra (glejte poglavje 4.4).
Zdravljenje zastrupitve
Prebavne simptome je mogoče zdraviti simptomatsko; pozornost je treba nameniti
ravnovesju vode in elektrolitov.
Amoksicilin/klavulansko kislino je mogoče iz obtoka odstraniti s hemodializo.
Farmakološke lastnosti - Amoksiklav 400 mg/57 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, betalaktamski antibiotiki, penicilini, kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz beta. Oznaka ATC: J01CR02
Mehanizem delovanja
Amoksicilin je polsintetski penicilin (betalaktamski antibiotik), ki zavira enega ali več encimov (beljakovine, ki vežejo penicilin) v biosintezni poti bakterijskega peptidoglikana, ki je integralna sestavina zgradbe bakterijske celične stene. Zavrtje sinteze peptidoglikana oslabi celično steno, temu pa po navadi sledi liza celice in smrt.
Amoksicilin je občutljiv za razgradnjo z betalaktamazami, ki jih proizvaja rezistentna bakterija in zato spekter delovanja samega amoksicilina ne zajema organizmov, ki izdelujejo te encime.
Klavulanska kislina je betalaktam, po zgradbi podoben penicilinu. Inaktivira nekatere betalaktamaze in tako prepreči inaktivacijo amoksicilina. Klavulanska kislina sama nima klinično uporabnega protibakterijskega učinka.
Razmerje farmakokinetika/farmakodinamika
Čas, ko koncentracija v serumu ostane nad minimalno inhibicijsko koncentracijo
(t > MIK), velja kot glavna determinanta učinkovitosti amoksicilina.
Mehanizmi odpornosti
Glavna mehanizma odpornosti proti amoksicilinu/klavulanski kislini sta:
-
inaktivacija s tistimi bakterijskimi betalaktamazami, ki jih ne zavre klavulanska
kislina, vključno s skupinami B, C in D.
-
sprememba penicilin-vezočih beljakovin (PBP), kar zmanjša afiniteto protibakterijskega zdravila za tarčo.
Nepermeabilnost bakterij ali mehanizmi efluksne črpalke lahko povzročijo odpornost bakterij ali pripomorejo k takšni odpornosti, zlasti pri gramnegativnih bakterijah.
Mejne vrednosti testiranja občutljivosti
Kriterije za interpretacijo testiranja občutljivosti, MIK (minimalna inhibitorna koncentracija), za amoksicilin/klavulansko kislino je določil Evropski odbor za testiranje občutljivosti na protimikrobna zdravila (EUCAST - European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing) in so navedeni tukaj: https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx
Aerobni grampozitivni mikroorganizmi
Enterococcus faecalis Gardnerella vaginalis
Staphylococcus aureus (občutljiv za meticilin)£
Streptococcus agalactiae Streptococcus pneumoniae1
Streptococcus pyogenes in drugi betahemolitični streptokoki
Skupina Streptococcus viridans
Aerobni gramnegativni mikroorganizmi
Capnocytophaga spp. Eikenella corrodens Haemophilus influenzae2Moraxella catarrhalis Pasteurella multocida
Anaerobni mikroorganizmi
Pogosto občutljive vrste
Prevalenca odpornosti za izbrane vrste se lahko razlikuje zemljepisno in v času, zato so zaželene lokalne informacije o odpornosti, zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Po potrebi je treba poiskati nasvet strokovnjaka, če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila, vsaj pri nekaterih vrstah okužb, vprašljiva.
| Bacteroides fragilisFusobacterium nucleatum Prevotella spp. |
| Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost |
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecium $Aerobni gramnegativni mikroorganizmiEscherichia coli Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Proteus mirabilis Proteus vulgaris |
| Inherentno odporni organizmi |
| Aerobni gramnegativni mikroorganizmiAcinetobacter sp. Citrobacter freundii Enterobacter sp.Legionella pneumophila Morganella morganii Providencia spp.Pseudomonas sp.Serratia sp.Stenotrophomonas maltophilia |
| Drugi mikroorganizmi Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnettiMycoplasma pneumoniae |
| $ Naravna srednja občutljivost brez mehanizma pridobljene odpornosti.£ Vsi stafilokoki, odporni proti meticilinu, so odporni proti amoksicilinu/klavulanski kislini.1 S to obliko amoksicilina/klavulanske kisline se ne sme zdraviti okužbe sStreptococcus pneumoniae, odpornimi proti penicilinu (glejte poglavji 4.2 in 4.4).2 V nekaterih državah EU so bili sevi z zmanjšano občutljivostjo opisani spogostnostjo nad 10 %. |
Absorpcija
Učinkovini amoksicilin in klavulanska kislina sta v vodni raztopini pri fiziološkem pH povsem disociirani. Obe učinkovini se po peroralni uporabi hitro in dobro absorbirata. Po peroralni uporabi je biološka uporabnost amoksicilina in klavulanske kisline približno 70 %. Plazemska profila obeh učinkovin sta podobna in čas do največje koncentracije v plazmi (tmax) je v obeh primerih približno eno uro.
Spodaj so predstavljeni farmakokinetični rezultati študije, v kateri so amoksicilin/klavulansko kislino (tablete 875 mg/125 mg dvakrat dnevno) na tešče uporabili v skupinah zdravih prostovoljcev.
Povprečne vrednosti (±SD) farmakokinetičnih parametrov
| Uporabljena učinkovina | Odmerek | Cmax | tmax* | AUC (0-24 h) | t 1/2 |
| (mg) | (mikrogram/ml) | (h) | ((mikrogram.h)/ml) | (h) | |
| amoksicilin | |||||
| AMX/CA875 mg/125 mg | 875 | 11,64± 2,78 | 1,50(1,0-2,5) | 53,52± 12,31 | 1,19± 0,21 |
| klavulanska kislina | |||||
| AMX/CA875 mg/125 mg | 125 | 2,18± 0,99 | 1,25(1,0-2,0) | 10,16± 3,04 | 0,96± 0,12 |
| AMX – amoksicilin, CA – klavulanska kislina* Mediana (razpon) | |||||
Koncentraciji amoksicilina in klavulanske kisline v serumu, doseženi s kombinacijo amoksicilina/klavulanske kisline, sta podobni kot po peroralni uporabi enakih odmerkov samega amoksicilina ali same klavulanske kisline.
Porazdelitev
Približno 25 % celotne količine klavulanske kisline v plazmi in 18 % celotne količine amoksicilina v plazmi je vezane na beljakovine. Navidezni volumen porazdelitve je približno 0,3-0,4 l/kg za amoksicilin in približno 0,2 l/kg za klavulansko kislino.
Po intravenski uporabi so našli amoksicilin in klavulansko kislino v žolčniku, trebušnem tkivu, koži, maščevju, mišicah, sinovialni tekočini, peritonealni tekočini, žolču in gnoju. Amoksicilin se ne porazdeli ustrezno v cerebrospinalno tekočino.
Študije na živalih v tkivih niso pokazale znakov bistvenega zadrževanja snovi, nastalih iz katere koli od obeh učinkovin. Tako kot večino penicilinov je tudi amoksicilin mogoče najti v materinem mleku.
Prav tako je mogoče v materinem mleku najti sledi klavulanske kisline (glejte
poglavje 4.6).
Ugotovljeno je, da tako amoksicilin kot klavulanska kislina prehajata skozi placentno pregrado (glejte poglavje 4.6).
Biotransformacija
Amoksicilin se delno izloči z urinom kot neaktivna penicilojska kislina v količinah, ki ustrezajo od 10 do 25 % začetnega odmerka. Klavulanska kislina se pri človeku v veliki meri presnovi in se izloči z urinom in blatom ter kot ogljikov dioksid v izdihanem zraku.
Izločanje
Glavna pot izločanja amoksicilina je skozi ledvice, klavulanska kislina pa se izloči tako z ledvičnimi kot neledvičnimi mehanizmi.
Amoksicilin/klavulanska kislina ima pri zdravih osebah povprečen eliminacijski razpolovni čas približno eno uro in povprečen celotni očistek približno 25 l/uro. Približno 60 do 70 % amoksicilina in približno 40 do 65 % klavulanske kisline se izločita nespremenjena z urinom v prvih 6 urah po uporabi ene same tablete Amoksiklav 250 mg/125 mg ali 500 mg/125 mg. Različne študije so ugotovile, da se v 24 urah z urinom izloči od 50 do 85 % amoksicilina in od 27 do 60 % klavulanske
kisline. V primeru klavulanske kisline se največja količina zdravila izloči v prvih 2 urah
po uporabi.
Sočasna uporaba probenecida upočasni izločanje amoksicilina, ne pa tudi ledvičnega izločanja klavulanske kisline (glejte poglavje 4.5).
Starost
Eliminacijski razpolovni čas amoksicilina je podoben pri otrocih od približno 3 mesecev do 2 let starosti, starejših otrocih in odraslih. Pri zelo mladih otrocih (vključno z nedonošenimi novorojenčki) v prvem tednu življenja interval uporabe zaradi nezrelosti ledvične poti izločanja ne sme presegati dajanja dvakrat na dan. Ker je verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih večja, jim je treba odmerek določiti previdno, koristno pa je tudi nadziranje delovanja ledvic.
Spol
Po peroralni uporabi amoksicilina/klavulanske kisline pri zdravih preiskovancih in preiskovankah spol ne vpliva pomembno na farmakokinetiko amoksicilina ali klavulanske kisline.
Okvara ledvic
Celotni serumski očistek amoksicilina/klavulanske kisline se zmanjšuje sorazmerno z zmanjševanjem delovanja ledvic. Zmanjšanje očistka zdravila je izrazitejše pri amoksicilinu kot pri klavulanski kislini, ker se večji delež amoksicilina izloči skozi
ledvice. Odmerki pri okvari ledvic morajo biti torej takšni, da preprečijo nepotrebno kopičenje amoksicilina, a obenem ohranijo ustrezno koncentracijo klavulanske kisline (glejte poglavje 4.2).
Okvara jeter
Odmerjanje pri bolnikih z okvaro jeter mora biti previdno in delovanje jeter je treba redno kontrolirati.
Farmacevtski podatki - Amoksiklav 400 mg/57 mg
-
silicijev dioksid, koloidni, brezvodni
-
ksantanski gumi
-
aroma jagode (koruzni maltodekstrin, trietil citrat E 1505, propilenglikol E 1520,
aromatične snovi)
-
krospovidon
-
aspartam (E 951)
-
natrijev karmelozat
-
silicijev dioksid
Prašek za peroralno suspenzijo: Shranjujte pri temperaturi do 30 ºC.
Rekonstituirana suspenzija: Shranjujte v hladilniku (pri temperaturi 2 do 8 ºC).
Pred uporabo je treba steklenico dobro pretresti. Po uporabi je treba steklenico takoj dobro zapreti.
Prašek za peroralno suspenzijo je pakiran v steklenico iz rjavega stekla, z navojno zaporko (PP/PE) ali z za otroke varno navojno zaporko (PP/PE).
V škatlo je priložena merilna kapalka (PP/PE) ali merilna žlička (PP).
Velikosti pakiranj: prašek za pripravo 35 ml peroralne suspenzije
prašek za pripravo 70 ml peroralne suspenzije
prašek za pripravo 140 ml peroralne suspenzije Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Steklenico pretresite, da se prašek v njej razrahlja.
Zdravila ne uporabljajte, če so pred rekonstitucijo v steklenici vidne grudice praška.
[35 ml suspenzije Amoksiklav 400 mg/57 mg v 5 ml]
Steklenico (prašek za peroralno suspenzijo) pretresite, dodajte 34 ml vode in vsebino dobro pretresite.
[70 ml suspenzije Amoksiklav 400 mg/57 mg v 5 ml]
Steklenico (prašek za peroralno suspenzijo) pretresite, dodajte 66 ml vode in vsebino
dobro pretresite.
[140 ml suspenzije Amoksiklav 400 mg/57 mg v 5 ml]
Steklenico (prašek za peroralno suspenzijo) pretresite, dodajte 132 ml vode in
vsebino dobro pretresite.
Bela do rahlo rumenkasta suspenzija je tako pripravljena za uporabo.
Pripravljene suspenzije ne uporabljajte, če barva ni bela do rahlo rumenkasta.
Steklenico s pripravljeno suspenzijo je treba pred vsako uporabo dobro pretresti.