Risperigamma 4 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete se uporablja za zdravljenje shizofrenije.

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete se uporablja za zdravljenje zmernih do hudih maničnih epizod, povezanih z bipolarnimi motnjami.

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete se uporablja za kratkotrajno zdravljenje (do 6 tednov) dolgotrajne agresije pri bolnikih z zmerno do hudo Alzheimerjevo demenco, ki se ne odzivajo na ne-farmakološke ukrepe in pri njih obstaja tveganje za

samopoškodovanje ali poškodovanje drugih.

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete se uporablja za kratkotrajno (do 6 tednov) simptomatsko zdravljenje dolgotrajne agresije pri motnjah vedenja pri otrocih, starih najmanj 5 let, in mladostnikih s podpovprečnimi umskimi sposobnostmi ali duševno manjrazvitostjo, diagnosticirano po DSM IV kriterijih, pri katerih agresivno ali drugo razdiralno vedenje zahteva farmakološko zdravljenje. Farmakološko zdravljenje mora biti del celovitega programa, ki vključuje tudi psihosocialne in izobraževalne

ukrepe. Priporočljivo je, da risperidon predpiše specialist nevropediater, pedopsihiater ali zdravnik, ki je dobro seznanjen z zdravljenjem vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih.

Shizofrenija

Odrasli

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete se lahko daje enkrat ali dvakrat na dan.

Bolniki naj bi začeli zdravljenje z 2 mg risperidona na dan. Odmerek lahko drugi dan povečamo na 4 mg. Odmerek lahko ostane nespremenjen, ali pa ga po potrebi

prilagodimo posameznemu bolniku. Običajni optimalni odmerek je 4 do 6 mg na dan.

Pri nekaterih bolnikih je titracijska faza (postopno prilagajanje odmerka) lahko počasnejša in jim zadostuje manjši začetni ter vzdrževalni odmerek.

Odmerki nad 10 mg na dan niso bili učinkovitejši od manjših odmerkov. Večji odmerki lahko povzročijo ekstrapiramidne neželene učinke. Varnost odmerkov, večjih od 16 mg na dan, ni bila preučevana, zato jih ne priporočamo.

Starejši bolniki

Priporočeni začetni odmerek je 0,5 mg dvakrat na dan. Lahko ga individualno povečujemo po 0,5 mg dvakrat na dan do odmerka 1 do 2 mg dvakrat na dan.

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja podatkov o učinkovitosti, uporaba risperidona pri otrocih s shizofrenijo, mlajših od 18 let, ni priporočljiva.

Manične epizode pri bipolarni motnji

Odrasli

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete se daje enkrat na dan, začetni odmerek je 2 mg risperidona. Če je klinično potrebno, lahko odmerek prilagajamo, vendar le v intervalu, ki ni manjši od 24 ur. Odmerek povečujemo za 1 mg na dan. Risperidon se lahko daje v odmerkih od 1 do 6 mg na dan. Za vsakega bolnika se odmerek prilagodi, da se doseže optimalno stopnjo učinkovitosti in primernosti odmerka. Odmerki nad 6 mg na dan pri bolnikih z maničnimi epizodami niso bili preiskovani.

Kot pri vseh simptomatskih zdravljenjih, je treba smiselnost nadaljevanja zdravljenja z zdravilom Risperigamma filmsko obložene tablete redno ocenjevati in opravičiti.

Starejši bolniki

Priporočeni začetni odmerek je 0,5 mg dvakrat na dan. Lahko ga individualno zvišujemo po 0,5 mg dvakrat na dan do odmerka 1 mg do 2 mg dvakrat na dan. Klinične izkušnje pri starejših bolnikih so omejene, zato je potrebna previdnost.

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja podatkov o učinkovitosti uporaba risperidona pri otrocih z bipolarno manijo pod 18 let ni priporočljiva.

Dolgotrajna agresija pri bolnikih z zmerno do hudo Alzheimerjevo demenco

Priporočeni začetni odmerek je 0,25 mg dvakrat na dan. Odmerek lahko individualno

zvišujemo po 0,25 mg dvakrat dnevno, vendar ne pogosteje kot vsak drugi dan. Optimalni odmerek za večino bolnikov je 0,5 mg dvakrat dnevno. Posamezni bolniki lahko potrebujejo odmerke do 1 mg dvakrat dnevno.

Pri dolgotrajno agresivnih bolnikih z Alzheimerjevo demenco se zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete ne sme uporabljati več kot 6 tednov. Med zdravljenjem je treba pogosto in redno spremljati bolnike ter ocenjevati korist nadaljevanja zdravljenja.

Vedenjske motnje

Otroci in mladostniki, stari 5 do 18 let

Pri osebah s telesno maso ≥ 50 kg je priporočeni začetni odmerek 0,5 mg enkrat na dan. Če je potrebno, odmerek individualno prilagajamo po 0,5 mg/dan, ne pogosteje, kot vsak drugi dan. Pri večini bolnikov je optimalni odmerek 1 mg/dan. Pri nekaterih bolnikih je lahko učinkovit že odmerek 0,5 mg/dan, pri drugih pa bo morda potreben odmerek 1,5 mg/dan. Pri osebah s telesno maso < 50 kg je priporočeni začetni odmerek 0,25 mg enkrat na dan. Če je potrebno, odmerek individualno prilagajamo po 0,25 mg/dan, ne pogosteje kot vsak drugi dan. Pri večini bolnikov je optimalni odmerek 0,5 mg/dan. Pri nekaterih

bolnikih je lahko učinkovit že odmerek 0,25 mg/dan, pri drugih pa bo morda potreben odmerek 0,75 mg/dan.

Kot pri vseh simptomatskih zdravljenjih, je treba smiselnost nadaljevanja zdravljenja z zdravilom Risperigamma filmsko obložene tablete redno ocenjevati in opravičiti.

Z zdravljenjem vedenjskih motenj pri otrocih, mlajših od 5 let, ni dovolj izkušenj, zato uporaba zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete ni priporočljiva.

Bolniki z ledvično in jetrno okvaro

Bolniki z ledvično okvaro imajo zmanjšano sposobnost izločanja aktivne antipsihotične frakcije v primerjavi z odraslimi z normalnim delovanjem ledvic. Bolniki z jetrno okvaro imajo zvišano plazemsko koncentracijo proste frakcije risperidona.

Pri bolnikih z ledvično in jetrno okvaro naj bosta začetni in vzdrževalni odmerek, ne glede na indikacijo, zmanjšana na polovico, titriranje odmerka pa naj bo upočasnjeno.

Pri uporabi zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete v tej skupini bolnikov moramo biti previdni.

Način uporabe

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete je namenjeno peroralni uporabi. Hrana ne vpliva na absorpcijo zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete.

Priporočljivo je postopno ukinjanje. Po nenadni ukinitvi velikih odmerkov antipsihotikov so zelo redko poročali o akutnih odtegnitvenih simptomih, vključno z navzeo, bruhanjem, potenjem in nespečnostjo (glejte poglavje 4.8). Pride lahko do

ponovnega pojava psihotičnih simptomov. Poročali so tudi o gibalnih motnjah (kot so akatizija, distonija in diskinezija).

Prehod z drugih antipsihotikov

Kadar je medicinsko utemeljeno, zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete uvajamo ob sočasnem zniževanju predhodnega antipsihotičnega zdravila. Kadar

prehajamo iz depo antipsihotika, če je to medicinsko utemeljeno, začnemo zdravljenje z

zdravilom Risperigamma filmsko obložene tablete v času naslednje predvidene injekcije. Občasno moramo preveriti, ali je potrebno nadaljevati obstoječe zdravljenje z antiparkinsoniki.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov

Dodatno za Risperigamma 2 mg filmsko obložene tablete

Risperigamma 2 mg filmsko obložene tablete so kontraindicirane pri bolnikih, ki so preobčutljivi za oranžno FCF (E110).

Starejši bolniki z demenco

Celokupna smrtnost

Pri starejših bolnikih z demenco, ki se zdravijo z atipičnimi antipsihotiki, so v meta-analizi 17 nadzorovanih preskušanj z atipičnimi antipsihotičnimi zdravili, vključno z risperidonom, ugotovili povečano pojavnost smrtnosti v primerjavi s placebom. V

kliničnih preskušanjih, nadzorovanih s placebom, je bila smrtnost 4,0 % pri bolnikih, zdravljenih z risperidonom, v primerjavi s 3,1 % v skupini, ki je prejemala placebo. Razmerje verjetnosti (95 % interval zaupanja) je bilo 1,21 (0,7; 2,1). Povprečna starost umrlih bolnikov je bila 86 let (razpon 67-100 let).

Sočasna uporaba s furosemidom

V s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih pri starejših bolnikih z demenco so ugotovili povečano pojavnost smrtnosti pri bolnikih, ki so sočasno jemali furosemid in risperidon (7,3 %, povprečna starost 89 let, razpon 75-97 let) v primerjavi z bolniki, ki so jemali samo risperidon (3,1 %, povprečna starost 84 let, razpon 70-96 let) ali samo furosemid (4,1 %, povprečna starost 80 let, razpon 67-90 let). Povečano smrtnost so ugotovili v dveh od štirih opravljenih kliničnih preskušanj. Sočasna uporaba z drugimi diuretiki (v glavnem s tiazidnimi diuretiki v majhnih odmerkih) ni bila povezana s podobnimi ugotovitvami.

Patofiziološkega mehanizma povečane smrtnosti niso pojasnili, niti niso opazili

določenega vzorca v vzrokih smrtnosti. Kljub temu je pred odoločitvijo za sočasno

uporabo te kombinacije ali sočasnem zdravljenju z drugimi močnimi diuretiki potrebno pretehtati koristi in tveganje zdravljenja. Pri sočasni uporabi risperidona z ostalimi diuretiki niso opazili povečane smrtnosti. Ne glede na način zdravljenja je dehidracija splošni dejavnik tveganja za

smrtnost, zato se ji moramo pri zdravljenju starejših bolnikov z demenco izogniti.

Cerebrovaskularni neželeni dogodki

V s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih pri starejših bolnikih z demenco so pri bolnikih, ki so prejemali risperidon, ugotovili značilno večjo pojavnost

cerebrovaskularnih neželenih dogodkov (približno 3-kratno povečanje), kot je možganska kap (tudi smrtna) in prehodni ishemični napadi, v primerjavi z bolniki, ki so prejemali

placebo (povprečna starost: 85 let, razpon 73-97). Skupni podatki šestih s placebom

nadzorovanih študij pri večinoma starejših bolnikih (> 65 let) z demenco so pokazali, da so se cerebrovaskularni neželeni dogodki (resni in ne-resni, skupaj) pojavili pri 3,3 % (33/1009) bolnikov, zdravljenih z risperidonom, in 1,2 % (8/712) bolnikov, zdravljenih s placebom. Razmerje verjetnosti (95 % interval zaupanja) je bilo 2,96 (1,34; 7,50).

Mehanizem za to povečanje tveganja ni znan. Povečanega tveganja se ne da izključiti pri uporabi drugih antipsihotikov ali populacijah bolnikov. Pri bolnikih s tveganjem za

možgansko kap je treba zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete uporabljati previdno.

V primerjavi z bolniki z Alzheimerjevo demenco je bilo tveganje za cerebrovaskularne dogodke pomembno večje pri bolnikih z mešano ali vaskularno demenco. Zato bolnikov z drugimi vrstami demence (razen Alzheimerjeve) ne smemo zdraviti z risperidonom.

Priporočljivo je, da zdravniki pri starejših bolnikih z demenco pretehtajo pričakovane koristi in tveganje zdravljenja z zdravilom Risperigamma filmsko obložene tablete, pri čemer morajo upoštevati dejavnike tveganja za možgansko kap pri vsakem bolniku posebej. Bolnike/skrbnike je treba opozoriti, da takoj poročajo o znakih in simptomih cerebrovaskularnih neželenih dogodkov, kot so nenadna slabotnost ali otopelost obraza, rok ali nog in težave z govorom ali vidom. Nemudoma je potrebno oceniti vse možnosti zdravljenja, vključno z ukinitvijo risperidona.

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete se lahko uporablja le za kratkotrajno zdravljenje dolgotrajne agresije pri bolnikih z zmerno do hudo Alzheimerjevo demenco, pri katerih so se ne-farmakološki ukrepi izkazali za delno upešne ali neuspešne in obstaja tveganje za samopoškodovanje ali poškodovanje drugih.

Bolnike je potrebno redno ocenjevati, prav tako tudi potrebo po nadaljevanju zdravljenja. Tveganje za pojav VTE

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so bili opisani primeri venskega tromboembolizma (VTE). Ker imajo bolniki, zdravljeni z antipsihotiki, pogosto pridobljene dejavnike tveganja za VTE, je treba pred in med zdravljenjem z zdravilom Risperigamma

prepoznati vse možne dejavnike tveganja za VTE in uvesti preventivne ukrepe. Ortostatska hipotenzija

Zaradi zaviralnega delovanja risperidona na alfa receptorje se lahko pojavi (ortostatska) hipotenzija, še zlasti na začetku zdravljenja. Pri sočasni uporabi risperidona in antihipertenzivov v obdobju prihodu zdravila na trg so opazili klinično pomembno

hipotenzijo. Pri bolnikih z znano kardiovaskularno boleznijo (npr. srčno popuščanje, srčni infarkt, motnje prevajanja, dehidracija, hipovolemija ali cerebrovaskularna bolezen), je treba zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete uporabljati previdno in postopoma titrirati odmerek, kot je priporočeno (glejte poglavje 4.2). Če se pojavi hipotenzija, je potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka.

Tardivna diskinezija/ekstrapiramidni simptomi (TD/EPS)

Zdravila z antagonističnim delovanjem na dopaminske receptorje so povezali z nastankom tardivne diskinezije, za katero so značilni nehoteni ritmični gibi, predvsem jezika in/ali obraza. Pojav ekstrapiramidnih simptomov je dejavnik tveganja za nastanek tardivne diskinezije. Če se pojavijo znaki in simptomi tardivne diskinezije, je potrebno

razmisliti o prekinitvi zdravljenja z vsemi antipsihotičnimi zdravili. Nevroleptični maligni sindrom (NMS)

Pri uporabi antipsihotikov so poročali tudi o pojavu nevroleptičnega malignega sindroma s hipertermijo, rigidnostjo mišic, avtonomno nestabilnostjo, moteno zavestjo in zvišano koncentracijo serumske kreatin fosfokinaze. Dodatni znaki vključujejo mioglobinurijo (rabdomioliza) in akutno ledvično odpoved. V tem primeru prenehamo uporabljati vsa antipsihotična zdravila, tudi zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete.

Parkinsonova bolezen in demenca z Lewyjevimi telesci

Pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo ali z demenco z Lewyjevimi telesci (DLB) je treba pri predpisovanju antipsihotikov, vključno z zdravilom Risperigamma filmsko obložene tablete, pretehtati pričakovane koristi in tveganje zdravljenja, saj se Parkinsonova bolezen lahko ob jemanju risperidona poslabša. Tveganje za pojav nevroleptičnega malignega

sindroma in povečane občutljivosti za antipsihotična zdravila je pri obeh skupinah

bolnikov večje; ti bolniki niso bili vključeni v klinična preskušanja. Povečana občutljivost za antipsihotična zdravila se poleg ekstrapiramidnih znakov lahko kaže kot zmedenost, otopelost, nesigurnost pri hoji s pogostimi padci.

Hiperglikemija

Med zdravljenjem z risperidonom so zelo redko poročali o hiperglikemiji in poslabšanju obstoječe sladkorne bolezni. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in bolnikih z dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni je priporočljivo ustrezno klinično spremljanje.

Hiperprolaktinemija

Na podlagi študij tkivnih kultur sklepajo, da prolaktin lahko vzpodbuja celično rast v človeških tumorjih dojke. Kljub temu, da v kliničnih in epidemioloških študijah še niso dokazali jasne povezave z dajanjem antipsihotikov, je potrebna previdnost pri bolnicah z relevantno anamnezo. Pri bolnikih s predhodno obstoječo hiperprolaktinemijo in bolnikih z verjetnimi, od prolaktina odvisnimi tumorji je pri uporabi zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete potrebna previdnost.

Podaljšanje QT intervala

Podaljšanje QT intervala je bilo zelo redko poročano v obdobju po prihodu zdravila na trg. Kot pri drugih antipsihotikih, tudi pri risperidonu velja previdnost, če se predpisuje bolnikom z znano kardiovaskularno boleznijo, bolnikom s prirojenim sindromom

podaljšanega QT intervala, bradikardijo ali neravnovesjem elektrolitov (hipokaliemija, hipomagneziemija), kar lahko poveča tveganje za aritmogeni učinek in v kombinaciji z zdravili, ki podaljšujejo QT interval.

Epileptični napadi

Previdnost je potrebna pri uporabi zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete pri bolnikih, ki so v preteklosti že imeli epileptične napade (krče) ali ostala stanja, ki lahko znižujejo prag vzdražnosti za epileptične napade.

Priapizem

Zaradi zaviralnega delovanja zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete na alfa adrenergične receptorje se lahko pojavi priapizem.

Uravnavanje telesne temperature

Antipsihotikom pripisujejo, da v telesu motijo sposobnost zniževanja telesne

temperature. Kadar se zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete predpisuje bolnikom s stanji, ki lahko prispevajo k povišanju telesne temperature, npr. intenzivna telesna vadba, izpostavljenost močni toploti, sočasno zdravljenje z antiholinergičnimi zdravili ali dehidracija, je potrebna posebna previdnost.

Otroci in mladostniki

Pred predpisovanjem risperidona otrokom ali mladostnikom z vedenjskimi motnjami je treba opraviti celotno oceno fizičnih in socialnih vzrokov agresivnega vedenja, kot so

bolečine ali neprimerne zahteve okolja.

Zaradi možnih posledic na sposobnost učenja je treba pri tej populaciji skrbno

spremljati sedativni učinek risperidona. Vpliv sedacije na pozornost pri otrocih in mladostnikih lahko zmanjšamo s časovno prerazporeditvijo jemanja risperidona.

Risperidon je bil povezan s povečanjem povprečne telesne mase in indeksom telesne mase (ITM). V dolgoročni, odprti, razširjeni študiji so bile razlike v telesni višini znotraj pričakovanih norm, ustreznih za starost. Učinek dolgotrajnega zdravljenja z risperidonom na spolno dozorevanje in telesno višino ni bil zadostno preučevan.

Zaradi možnega vpliva podaljšane prolaktinemije na rast in spolno dozorevanje pri otrocih in mladostnikih je potrebno redno klinično preverjanje endokrinološkega statusa, vključno z meritvami višine, teže, spolnega zorenja, spremljanje menstruacije in drugih možnih učinkov, povezanih s prolaktinom.

Med zdravljenjem z risperidonom je potrebno tudi redno preverjanje bolnikov glede

ekstrapiramidnih in ostalih gibalnih motenj.

Za posebna navodila za odmerjenje pri otrocih in mladostnikih glejte poglavje 4.2. Pomožne snovi

To zdravilo vsebujejo laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Zdravilo vsebuje oranžno FCF (E110). Sončno rumeno FCF (E110) lahko povzroči alergijske reakcije (velja le za 2 mg filmsko obložene tablete).

Enako kot pri ostalih antipsihotikih je potrebna previdnost pri predpisovanju zdravil, ki

podaljšujejo QT interval, npr. antiaritmiki skupine Ia (kinidin, dizopiramid, prokainamid) in antiaritmiki skupine III (amiodaron, sotalol), triciklični antidepresivi (amitriptilin),

tetraciklični antidepresivi (maprotilin), nekateri antihistaminiki, drugi antipsihotiki, nekatera zdravila za zdravljenje malarije (kininu sorodne učinkovine in meflokin) in zdravila, ki povzročajo motnje v ravnovesju elektrolitov (hipokaliemija,

hipomagneziemija), bradikardijo ali zdravila, ki zavirajo presnovo risperidona v jetrih. Ta seznam je indikativen in ne vsebuje vseh zdravil.

Možnost vpliva zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete na delovanje drugih zdravil

Zaradi povečanega tveganja za pojav sedacije je treba risperidon v kombinaciji z drugimi zdravili, ki delujejo na osrednji živčni sistem, vključno z alkoholom, opioidi, antihistaminiki in benzodiazepini, uporabljati previdno.

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete lahko zavira učinek levodope in drugih dopaminskih agonistov. Če je ta kombinacija potrebna, posebno v končnem stadiju

Parkinsonove bolezni, je treba predpisati najnižji učinkoviti odmerek vsakega zdravila.

Pri sočasni uporabi risperidona in antihipertenzivov v obdobju po prihodu zdravila na trg so opazili klinično pomembno hipotenzijo.

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete ne vpliva na farmakokinetične parametre litija, valproata, digoksina ali topiramata.

Možnost vpliva drugih zdravil na delovanje zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete

Ugotovili so, da karbamazepin znižuje plazemske koncentracije aktivne antipsihotične frakcije risperidona. Podoben učinek lahko pričakujemo pri rifampicinu, fenitoinu in fenobarbitalu, ki inducirajo jetrni encim CYP 3A4 in tudi P-glikoprotein (P-gp). Preden

začnemo uporabljati ali ukinemo karbamazepin ali druge induktorje jetrnega encima CYP 3A4/P-glikoproteina, je treba odmerek zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete ponovno oceniti.

Fluoksetin in paroksetin, zaviralca CYP 2D6, zvišata koncentracijo risperidona v plazmi, v manjši meri pa koncentracijo aktivne antipsihotične frakcije. Verjetno tudi ostali zaviralci CYP 2D6, kot je kinidin, na podoben način vplivajo na koncentracijo

risperidona v plazmi. Preden začnemo uporabljati ali ukinemo fluoksetin ali paroksetin, je treba odmerek zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete ponovno oceniti.

Verapamil, zaviralec CYP 3A4 in P-gp, zviša koncentracijo risperidona v plazmi.

Galantamin in donepezil ne kažeta klinično pomembnega vpliva na farmakokinetiko risperidona in aktivne antipsihotične frakcije.

Fenotiazini, triciklični antidepresivi in nekateri beta-blokatorji lahko zvišajo plazemsko koncentracijo risperidona, ne pa koncentracije aktivne antipsihotične frakcije.

Amitriptilin ne vpliva na farmakokinetiko risperidona ali aktivne antipsihotične frakcije.

Cimetidin in ranitidin povečata biološko uporabnost risperidona, vendar je povečanje

biološke uporabnosti aktivne antipsihotične frakcije zanemarljivo. Eritromicin, zaviralec CYP 3A4, ne vpliva na farmakokinetiko risperidona in aktivne antipsihotične frakcije.

Pri otrocih in mladostnikih uporaba risperidona skupaj s psihostimulanti (npr. metilfenidatom) ni vplivala na farmakokinetiko in učinkovitost risperidona.

Glejte poglavje 4.4 glede povečane smrtnosti pri starejših bolnikih z demenco ob sočasni uporabi furosemida.

Sočasna uporaba peroralnih oblik zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete s paliperidonom ni priporočljiva, ker je paliperidon aktivni presnovek risperidona, zato

lahko pri sočasni uporabi obeh pride do aditivne izpostavljenosti aktivni antipsihotični frakciji.

Nosečnost

O varnost uporabe risperidona v času nosečnosti pri ženskah ni dovolj podatkov. Glede na postmarketinške podatke so pri novorojencih žensk, ki so v zadnjem trimesečju

nosečnosti jemale risperidon, opazili reverzibilne ekstrapiramidne simptome. Zato je treba novorojence skrbno spremljati. V študijah na živalih risperidon ni bil teratogen, opazili pa so druge vplive na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete naj se med

nosečnostjo uporablja le, če je nujno potrebno. Če je v času nosečnosti potrebna ukinitev, ta ne sme biti nenadna.

Dojenje

Študije na živalih so pokazale, da se risperidon in 9-hidroksi-risperidon izločata v mleko. Dokazano je bilo, da se risperidon in 9-hidroksi-risperidon v manjših količinah izločata tudi v materino mleko pri človeku. Podatkov o neželenih učinkih pri dojenih otrocih ni na voljo. Zato morate pretehtati prednosti dojenja glede na možno tveganje za otroka.

Zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete ima lahko blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji zaradi možnega vpliva na živčni sitem in vid (glejte poglavje 4.8). Zato je treba bolnikom svetovati, naj ne vozijo vozil ali upravljajo strojev, dokler se ne ugotovi njihove občutljivosti na zdravilo.

Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali (pogostnost ≥ 1/10), so: parkinsonizem, glavobol in nespečnost.

Navedeni so vsi neželeni učinki, o katerih so poročali iz kliničnih preskušanj in post-marketinških izkušenj. Uporabljajo se naslednji izrazi in pogostnosti: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do < 1/10); občasni (≥1/1.000 do < 1/100); redki (≥1/10.000 do

< 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000), neznano (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Neželeni učinki glede na organski sistem in pogostnost

Preiskave

Pogosti povečana koncentracija prolaktina v krvi^a, povečanje telesne mase

Občasni podaljšan QT elektrokardiogram, nenormalni elektrokardiogram, povečana koncentracija glukoze v krvi, povečana koncentracija

transaminaz, zmanjšano število belih krvničk, povišana telesna temperatura, povečano število eozinofilcev, zmanjšana koncentracija hemoglobina, povečana koncentracija kreatin fosfokinaze v krvi

Redki znižana telesna temperatura

Srčne bolezni

Pogosti tahikardija

Občasni atrioventrikularni blok, kračni blok, atrijska fibrilacija, sinusna bradikardija, palpitacije

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Občasni anemija, trombocitopenija

Redki granulocitopenija

Neznana agranulocitoza

Bolezni živčevja

Zelo pogosti parkinsonizem^b, glavobol

Pogosti akatizija^b, omotica, tremor^b, distonija^b, somnolenca, sedacija, letargija, diskinezija^b

Občasni neodzivnost na dražljaje, izguba zavesti, sinkopa, zmanjšana stopnja zavesti, cerebrovaskularni dogodki, prehodni ishemični napad, disartrija, motnje pozornosti, hipersomnija, posturalna omotica, motnje ravnotežja, tardivna diskinezija, motnje govora, motnje v koordinaciji, hipoestezija

Redki nevroleptični maligni sindrom, diabetična koma, cerebrovaskularne motnje, cerebralna ishemija, motnje gibanja

Očesne bolezni

Pogosti zamegljen vid

Občasni konjunktivitis, hiperemija očesa, izcedek iz očesa, otekanje oči, suho oko, povečano solzenje, fotofobija

Redki zmanjšana ostrina vida, zavijanje oči, glavkom

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

Občasni bolečine v ušesu, tinitus

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Pogosti dispneja, epistaksa, kašelj, kongestija nosne sluznice, faringolaringealna bolečina

Občasni sopenje, aspiracijska pljučnica, pljučna kongestija, respiratorne motnje, piskanje v pljučih, kongestija dihal, hripavost

Redki sindrom apneje v spanju, hiperventilacija

Bolezni prebavil

Pogosti bruhanje, driska, zaprtje, navzea, bolečine v trebuhu, dispepsija, suha usta, nelagodje v želodcu

Občasni disfagija, gastritis, inkontinenca blata, fekalom

Redki zapora črevesja, pankreatitis, oteklina ustnice, vnetje ustnice

Bolezni sečil

Pogosti enureza

Občasni disurija, inkontinenca urina, polakisurija

Bolezni kože in podkožja

Pogosti izpuščaj, eritem

Občasni angionevrotični edem, razjede na koži, bolezni kože, pruritus, akne, obarvanje kože, alopecija, seboroičen dermatitis, suha koža, hiperkeratoza

Redki prhljaj

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

Pogosti artralgija, bolečine v hrbtu, bolečine v okončinah

Občasni šibkost mišic, mialgija, bolečina v vratu, otekanje sklepov,

nenormalna telesna drža, okorelost sklepov, mišičnoskeletne bolečine prsnega koša

Redki rabdomioliza

Bolezni endokrinega sistema

Redki motnje v izločanju antidiuretičnega hormona

Presnovne in prehranske motnje

Pogosti povečan apetit, zmanjšan apetit

Občasni anoreksija, polidipsija

Zelo redki diabetična ketoacidoza

Neznana zastrupitev z vodo

Infekcijske in parazitske bolezni

Pogosti pljučnica, gripa, bronhitis, okužbe zgornjih dihal, okužbe sečil

Občasni vnetje sinusov, virusne infekcije, ušesne okužbe, tonzilitis, podkožni absces, vnetje srednjega ušesa, okužba očesa,

lokalizirana okužba, akarodermatitis, okužba dihal, cistitis, onihomikoza

Redki kronično vnetje srednjega ušesa

Žilne bolezni

Občasni hipotenzija, ortostatska hipotenzija, zardevanje

Neznana Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so bili opisani primeri venskega tromboembolizma (VTE), vključno s primeri pljučnega embolizma in primeri globoke venske tromboze - pogostnost neznana.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Pogosti povišana telesna temperatura, utrujenost, periferni edem, astenija, bolečine v prsih

Občasni edem obraza, motnje hoje, nenormalno počutje, lenobnost, gripi podobna bolezen, žeja, nelagodje v prsih, mrzlica

Redki generaliziran edem, hipotermija, odtegnitveni sindrom, hladne okončine

Bolezni imunskega sistema

Občasni preobčutljivost

Redki preobčutjivost za zdravilo

Neznana anafilaktična reakcija Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov Redki zlatenica

Motnje reprodukcije in dojk

Občasni amenoreja, spolna disfunkcija, motnje erekcije in ejakulacije, galaktoreja, ginekomastija, motnje menstrualnega ciklusa, izcedek iz nožnice

Neznana priapizem

Psihiatrične motnje

Zelo pogosti nespečnost

Pogosti tesnoba, agitacija, motnje spanja

Občasni stanje zmedenosti, manija, zmanjšan libido, prebujanje ponoči, živčnost

Redki anorgazmija, otopelost

a

Hiperprolaktinemija lahko v nekaterih primerih vodi do ginekomastije, motenj menstruacije, amenoreje in galaktoreje.

b

Lahko se pojavijo ekstrapiramidne motnje: parkinsonizem (povečano izločanje

sline, mišičnoskeletna togost, parkinsonizem, slinjenje, okorelost po tipu zobatega kolesa, bradikinezija, hipokinezija, obraz maske, mišična napetost, akinezija, okorel vrat, rigidnost mišic, parkinsonska drža in nenormalni glabelarni refleks), akatizija (akatizija, nemirnost, hiperkinezija in sindrom nemirnih nog), tremor, diskinezija

(diskinezija, trzanje mišic, horeoatetoza, atetoza, in mioklonus), distonija.

Distonija vključuje distonijo, mišične krče, hipertonijo, okorel vrat, nehotene mišične kontrakcije, mišične kontrakcije, blefarospazem, zavijanje oči, paralizo

jezika, obrazni krč, laringospazem, miotonijo, opistotonus, orofaringealni spazem, plevrotonus, spazem jezika in trizmus. Tremor vključuje tremor in parkinsonski

tremor v mirovanju. Naveden je širši nabor simptomov, ki niso nujno ekstrapiramidnega izvora.

V spodnji tabeli so navedeni neželeni učinki, povezani z risperidonom, ki so se pojavili v

kliničnih preskušanjih z risperidonom v obliki injekcij s podaljšanim delovanjem, niso pa o njih poročali v kliničnih preskušanjih s peroralnimi oblikami risperidona. V tabeli ni tistih neželenih

učinkov, ki so specifično povezani s farmacevtsko obliko ali načinom dajanja risperidona v obliki injekcije.

Neželeni učinki, o katerih so poročali pri uporabi risperidona v obliki injekcije, ne pa pri uporabi peroralnih oblik risperidona, razvrščeni po organskih sistemih

zmanjšanje telesne mase, povečana koncentracija gama-glutamiltransferaze, povečana koncentracija jetrnih encimov

bradikardija

nevtropenija

vertigo

zobobol, krč jezika

ekcem

bolečine v zadnjici

okužba spodnjih dihal, okužba, gastroenteritis, podkožni absces

padci

hipertenzija

bolečine

depresija

Učinki pri celotni skupini zdravil

Kot pri ostalih antipsihotikih so med postmarketinško uporabo risperidona zelo redko poročali o primerih podaljšanja QT intervala. Ostali vplivi na srce te skupine zdravil, o katerih so poročali pri uporabi antipsihotikov, ki podaljšujejo QT interval, so

ventrikularna aritmija, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija, nenadna smrt,

srčni zastoj in torsades de pointes. Pridobivanje telesne mase

Z združevanjem podatkov 6- do 8-tedenskih, s placebom nadzorovanih preskušanj, so primerjali odstotke odraslih bolnikov s shizofrenijo, ki so prejemali risperidon in placebo, ki so izpolnjevali kriterij telesne mase, to je za ≥ 7% povečanje telesne mase. Ugotovili so statistično značilno večjo incidenco povečanja telesne mase pri risperidonu (18 %) v primerjavi s placebom (9 %). Z združevanjem podatkov 3-tedenskih, s

placebom nadzorovanih preskušanj pri odraslih bolnikih z akutno manijo, je bila incidenca povečanja telesne mase ≥ 7% na koncu preskušanja primerljiva v skupinah, ki sta prejemali risperidon (2,5 %) in placebo (2,4 %) in je bila rahlo višja v aktivni kontrolni skupini (3,5 %).

V dolgoročnih študijah pri otrocih in mladostnikih z vedenjskimi motnjami in drugimi razdiralni motnjami vedenja se je po 12 mesecih zdravljenja telesna masa povprečno

povečala za 7,3 kg. Pričakovano povečanje telesne mase pri normalnih otrocih med 5. in

12. letom starosti je 3 do 5 kg na leto. Od 12. do16. leta starosti deklice še vedno pridobivajo 3 do 5 kg na leto, medtem ko fantje pridobivajo približno 5 kg na leto.

Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov

Neželeni učinki, ki so se pogosteje kot pri odraslih bolnikih pojavljali pri starejših bolnikih z demenco ali pediatričnih bolnikih, so opisani spodaj:

Starejši bolniki z demenco

Pri starejših bolnikih z demenco so v kliničnih preskušanjih poročali o prehodnem

ishemičnem napadu in cerebrovaskularnih dogodkih, s pogostnostjo 1,4 % oziroma 1,5

%. Dodatno so se naslednji neželeni učinki pojavljali pri starejših bolnikih z demenco s pogostnostjo ≥5 % in vsaj dvakrat večjo pogostnostjo kot pri ostali odrasli populaciji: okužbe urinarnega trakta, periferni edem, letargija in kašelj.

Pediatrični bolniki

Naslednji neželeni učinki so bili pri pediatričnih bolnikih (5 do 17 let) poročani s pogostnostjo ≥5 % in vsaj dvakrat pogosteje kot v kliničnih preskušanjih pri odraslih: somnolenca/sedacija, utrujenost, glavobol, povečan apetit, bruhanje, okužba zgornjih dihal, zamašen nos, bolečine v trebuhu, omotica, kašelj, povišana telesna temperatura, tremor, driska, enureza.

Risperigamma 2 mg filmsko obložene tablete vsebuje oranžno FCF (E110). Oranžno FCF

(E110) lahko povzroči alergijske reakcije.

Simptomi

Na splošno so znaki in simptomi prevelikega odmerjanja, o katerih so poročali, posledica povečanja znanih farmakoloških učinkov risperidona. Ti vključujejo dremavost in sedacijo, tahikardijo, hipotenzijo in ekstrapiramidne simptome. Pri

prevelikem odmerjanju so opazili podaljšanje QT intervala in konvulzije. O torsades de pointes so poročali v povezavi s prevelikimi odmerki sočasne uporabe zdravila Risperigamma filmsko obložene tablete in paroksetina.

V primeru akutnega prevelikega odmerka je treba pomisliti še na druga prisotna zdravila.

Zdravljenje

Potrebno je vzpostaviti in vzdrževati proste dihalne poti ter zagotoviti primerno oksigenacijo in ventilacijo. Če je od zaužitja zdravila minila manj kot ena ura,

priporočamo izpiranje želodca (po intubaciji, če je bolnik brez zavesti) ter uporabo aktivnega oglja in odvajal. Takoj je potrebno uvesti kardiovaskularni nadzor. Da odkrijemo morebitne aritmije, moramo stalno nadzorovati EKG.

Za zdravilo Risperigamma filmsko obložene tablete ni specifičnega antidota, zato uporabljamo ustrezne podporne ukrepe. Hipotenzijo in cirkulatorni kolaps zdravimo s primernimi ukrepi, kot je dajanje intravenskih tekočin in/ali simpatikomimetikov. V primeru hudih ekstrapiramidnih znakov uporabimo antiholinergična zdravila. Do ozdravitve moramo pozorno stalno opazovati in spremljati.