Pamitor 30 mg koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Pamitor 30 mg
Zdravljenje bolezni in stanj, povezanih s povečano dejavnostjo osteoklastov:
-
hiperkalciemija zaradi neoplazme;
-
osteoliza zaradi rakavih zasevkov v kosti in zaradi multiplega mieloma;
-
Pagetova bolezen.
Zdravljenje bolnikov s hiperkalciemijo zaradi neoplazme
Pred začetkom zdravljenja priporočamo rehidracijo s pomočjo intravenske infuzije fiziološke raztopine.
Priporočeni skupni odmerek je odvisen od vrednosti bolnikove plazemske koncentracije kalcija pred začetkom zdravljenja.
V nadaljevanju navajamo priporočila, ki so izpeljana iz kliničnih podatkov, temelječih na
nekorigiranih vrednostih kalcija. Kljub temu so priporočeni odmerki primerni tudi za dobro rehidrirane bolnike z vrednostmi kalcija, korigiranimi glede na serumske proteine ali albumine.
| Začetna plazemskakoncentracija kalcija | Skupniodmerek | Koncentracijainfuzijske raztopine | Priporočenahitrost infuzije | |
| mmol/l | mg % (mg/100 ml) | mg | mg/ml | mg/h |
| do 3,0 | do 12,0 | 30 | 30/125 | 22,5 |
| 3,0 – 3,5 | 12,0 – 14,0 | 30 ali60 | 30/12560/250 | 22,5 |
| 3,5 – 4,0 | 14,0 – 16,0 | 60 ali90 | 60/25090/500 | 22,5 |
| ≥ 4,0 | > 16,0 | 90 | 90/500 | 22,5 |
Pomembno zmanjšanje vrednosti serumskega kalcija so ponavadi opazili v 24 do 48 urah po
aplikaciji zdravila. Največji padec vrednosti serumskega kalcija (normalizacijo) pa so zabeležili v 3 do 7 dneh po aplikaciji zdravila. V primeru, da se hiperkalciemija znova pojavi ali pa se v dveh
dneh po aplikaciji zdravila vrednost serumskega kalcija ne zniža, lahko zdravljenje v skladu s smernicami ponavljamo do želenega učinka. Na podlagi dosedanjih kliničnih izkušenj lahko sklepamo, da učinek zdravila Pamitor upada s številom zdravljenj.
Skupni odmerek lahko apliciramo, bodisi v enkratni infuziji, bodisi v več infuzijah v 2 do 4
zaporednih dneh. Največji odmerek takšnega terapevtskega cikla lahko znaša 90 mg ne glede na to, ali gre za začetni ali nadaljevalni cikel. Po dostopnih podatkih višji odmerki nimajo nobenega
dodatnega oziroma večjega kliničnega učinka.
Odmerjanje pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro
Farmakokinetične študije kažejo, da pri bolnikih z okvarjeno ledvično funkcijo, ne glede na stopnjo bolezenskega procesa, prilagajanje odmerka ni potrebno. Povprečna površina pod krivuljo koncentracije v plazmi (AUC) je pri bolnikih z neoplazmo in tveganjem za kostne zasevke pri
ledvični odpovedi (očistek kreatinina manj kot 30 ml/min (0,5 ml/s)) približno podvojena. Zaradi
omejenih kliničnih izkušenj pa vseeno priporočamo, da pri bolnikih z napredovalo ledvično okvaro (več kot dvakratna vrednost koncentracije serumskega kreatinina glede na normalno vrednost)
največja hitrost pretoka infuzije ne preseže 20 mg/h.
Zdravljenje bolnikov s kostnimi rakavimi zasevki ali multiplim mielomom
Za zdravljenje bolnikov s kostnimi rakavimi zasevki ali multiplim mielomom je priporočeni odmerek 90 mg zdravila Pamitor vsake 4 tedne v enkratnem odmerku (infuziji).
Pri bolnikih s kostnimi zasevki, ki sočasno prejemajo kemoterapijo v tritedenskih intervalih, lahko uporabljamo zdravilo Pamitor tudi v tritedenskih intervalih.
| Indikacija | Shema zdravljenja | Infuzijska raztopina(mg/ml) | Pretok infuzije(mg/h) |
| Kostni zasevki | 90 mg/2 h vsake 4tedne | 90/250 | 45 |
| Multipli mielom | 90 mg/4 h vsake 4tedne | 90/500 | 22,5 |
Zdravljenje bolnikov s Pagetovo boleznijo
Priporočeni skupni odmerek za zdravljenje bolnikov s Pagetovo boleznijo z zdravilom Pamitor je od 180 do 210 mg. Skupni odmerek lahko porazdelimo v 6 odmerkov po 30 mg enkrat tedensko
(skupni odmerek 180 mg) ali v 3 odmerke po 60 mg vsaka 2 tedna. Če se odločimo za zdravljenje z odmerki po 60 mg, je priporočljivo, da uporabimo kot začetni odmerek 30 mg (skupni odmerek
znaša tako 210 mg), saj se ob prvi infuziji pogosto pojavijo simptomi, podobni gripi. Opisano shemo zdravljenja (brez začetnega odmerka) lahko po preteku 6 mesecev ponovimo, dokler ne dosežemo remisije ali pa če pride do ponovitve bolezni.
| Shema zdravljenja | Odmerjanje | Infuzijska raztopina (mg/ml) | Pretok infuzije(mg/h) |
| Skupni odmerek 180 mg | 6 x 30 mg, vsakič 1-krattedensko 6 tednov | 30/ ≥ 250 – 500 | 15 |
| Skupni odmerek 210 mg | Začetnih 30 mg, nato 3 x 60 mgvsakič v presledku po 2 tedna | 30 ali 60/ ≥ 250 – 500 | 15 |
| Ponavljanje zdravljenja na 6 mesecev:skupni odmerek 180 mg | 3 x 60 mg vsakič s presledkom 2 tednov | 60/500 | 15 |
Bolniki z okvarjeno jetrno funkcijo
Farmakokinetična študija je pokazala, da prilagajanje odmerka pri bolnikih z okvarjeno jetrno funkcijo blažje ali srednje stopnje ni potrebno (glejte poglavje 5.2).
O uporabi pri otrocih ni nobenih podatkov oziroma izkušenj.
Zaradi omejenih kliničnih izkušenj je zdravilo Pamitor namenjeno izključno za zdravljenje odraslih bolnikov.
Način in trajanje zdravljenja
Zdravilo, namenjeno počasni intravenski infuziji, razredčimo s fiziološko raztopino ali 5 % raztopino glukoze.
Zdravila Pamitor ne smemo mešati z infuzijskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij. Zdravila Pamitor ne smemo injicirati v obliki bolusa (glejte poglavje 4.4).
Hitrost pretoka infuzije ne sme preseči 60 mg/h (1 mg/min). Koncentracija zdravila Pamitor v pripravljeni infuzijski raztopini ne sme prekoračiti 90 mg/250 ml. Infuzija z odmerkom 90 mg naj bi običajno stekla v 2 urah.
Pri bolnikih z multiplim mielomom in pri bolnikih s hiperkalciemijo zaradi neoplazme priporočamo zdravljenje z odmerkom 90 mg v maksimalni koncentraciji 90 mg/500 ml, infuzijski čas pa naj bo 4 ure, hitrost pretoka infuzije bo tako 22,5 mg/uro.
Da bi čimbolj zmanjšali reakcije na mestu vboda infuzijske kanile, kanilo vstavimo pazljivo v ustrezno večjo veno.
Znana preobčutljivost za dinatrijev pamidronat ali druge difosfonate ali katerokoli pomožno snov.
Po začetku zdravljenja z zdravilom Pamitor moramo spremljati serumske vrednosti elektrolitov, kalcija in fosfatov.
Posebna pazljivost je potrebna pri zdravljenju bolnikov z napredovalo ledvično okvaro (več kot
dvakratno povečanje koncentracije serumskega kreatinina nad normalno vrednost, glejte poglavje 4.2).
Zdravila Pamitor ne smemo uporabljati pri bolnikih z ledvično odpovedjo.
Bolnikom, ki prejemajo zdravilo Pamitor, še zlasti bolnikom s hiperkalciemijo ali že obstoječo
ledvično boleznijo, moramo redno preverjati klinične in laboratorijske kazalce ledvične funkcije.
Za bolnike z jetrno odpovedjo posebnih priporočil glede uporabe zdravila Pamitor ni, saj ni zadosti ustreznih kliničnih podatkov.
Bolnikom z boleznimi srca, zlasti starejšim, lahko dodatna obremenitev s soljo povzroči srčno
popuščanje (klinična slika popuščanja levega prekata ali dekompenziranega srčnega popuščanja).
Zvišana telesna temperatura (simptomi, podobni gripi), lahko prav tako povzroči podobno poslabšanje.
Bolnikom s Pagetovo boleznijo, ki so izpostavljeni tveganju pomanjkanja kalcija ali vitamina D, bi morali nadomeščati kalcij in vitamin D, tako da bi tveganje za pojav hipokalciemije čimbolj
zmanjšali.
Atipičen zlom stegnenice
Pri zdravljenju z difosfonati, še posebej pri dolgotrajnem zdravljenju osteoporoze, so poročali o atipičnih subtrohanternih zlomih stegnenice in zlomih diafize stegnenice. Ti prečni ali kratki
poševni zlomi se lahko pojavljajo kjerkoli na stegnenici, od mesta tik pod malim trohanterjem do tik nad suprakondilarno grčo. Zlomi so se pojavljali po minimalni poškodbi ali brez nje. Nekateri
bolniki občutijo bolečino v stegnu ali dimljah, ki je pogosto povezana z značilnostmi stresnega zloma in se pojavi več tednov ali mesecev pred pojavom popolnega zloma stegnenice. Zlomi so pogosto obojestranski; zato je treba pri bolnikih, ki so utrpeli zlom srednjega dela stegnenice in se zdravijo z difosfonati, pregledati tudi kontralateralno stegnenico. Poročali so tudi o slabem celjenju teh zlomov. Pri bolnikih, pri katerih obstaja sum na atipičen zlom stegnenice, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z difosfonati do pregleda, na katerem bo ovrednoteno razmerje med koristmi in tveganji za posameznega bolnika.
Bolnikom je treba svetovati, naj v času zdravljenja z difosfonati sporočijo kakršnekoli bolečine v stegnu, kolku ali dimljah, vsakega bolnika z navedenimi simptomi pa je treba pregledati glede nepopolnega zloma stegnenice.
Pri onkoloških bolnikih, ki so jih zdravili s terapevtskimi shemami, ki so vključevale difosfonate, so opisovali osteonekrozo čeljustnice. Mnogi izmed teh bolnikov so sočasno prejemali kemoterapijo in kortikosteroide. Večino opisanih primerov so povezovali s stomatološkim zdravljenjem, npr. z
ekstrakcijami zob. Pri mnogih je prišlo do lokalnih okužb, vključno z osteomielitisom.
Pri bolnikih s sočasnimi dejavniki tveganja (npr. rakom, kemoterapijo, kortikosteroidi, slabo ustno higieno) je treba pred zdravljenjem z difosfonati razmisliti o zobozdravstvenem pregledu z ustreznimi preventivnimi ukrepi.
Med zdravljenjem naj bi se ti bolniki čimbolj izogibali invazivnim stomatološkim ukrepom.
Pri bolnikih, pri katerih je med zdravljenjem z difosfonati prišlo do osteonekroze čeljustnice, lahko stomatološka operacija še poslabša stanje.
Za bolnike, ki potrebujejo stomatološko zdravljenje, ni na voljo nobenih podatkov, da bi prekinitev zdravljenja z difosfonati znižala tveganje za pojav osteonekroze čeljustnice.
Za vsak terapevtski načrt je odločilna klinična ocena lečečega zdravnika, ki jo opravi na podlagi individualne presoje koristi in tveganja za bolnika.
Hiperkalciemija in z njo povezani premik elektrolitov med zunaj- in znotrajceličnim prostorom, kakor tudi zdravljenje hiperkalciemije same, lahko povzročita mišične krče.
Zdravila Pamitor ne smemo injicirati v obliki bolusa, saj takšen način aplikacije povzroči visoke koncentracije zdravila na mestu aplikacije in tako se poveča verjetnost pojava hudih lokalnih reakcij in tromboflebitisa.
Zdravilo Pamitor moramo zato vedno razredčiti in aplicirati v obliki počasne intravenske infuzije (glejte poglavje 4.2). Zdravila Pamitor ne smemo mešati ali dodajati infuzijskim raztopinam, ki vsebujejo kalcij.
Intraarterijskim injekcijam se moramo izogibati.
Pri vsakem ravnanju z zdravilom je potrebno paziti, da ne pride do mikrobiološke kontaminacije.
Pri uporabi odmerkov, enakih oziroma večjih od 4 ml, je treba upoštevati, da vsebnost natrija presega 1 mmol (23 mg). To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.
Medsebojnega učinkovanja med zdravilom Pamitor in zdravili, ki se uporabljajo pri zdravljenju neoplazem, niso ugotovili.
Zdravilo Pamitor so uporabili v kombinaciji s kalcitoninom za zdravljenje hude hiperkalciemije, saj imata učinkovini sinergistični učinek. Ob sočasni uporabi je prišlo do hitrejšega padca koncentracije kalcija v serumu.
Zdravila Pamitor ne smemo uporabljati sočasno z drugimi difosfonati, saj učinkovanje takšnih kombinacij ni preverjeno (glejte poglavje 4.3).
Zdravila Pamitor ne smemo mešati z infuzijskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij.
Obstajajo le skrajno skope klinične izkušnje (en primer) o uporabi zdravila Pamitor pri nosečih
ženskah. Zdravljenje med nosečnostjo zato odsvetujemo, razen pri nosečnicah s hiperkalciemijo, ki ogroža življenje. Glede izkušenj pri živalih glejte poglavje 5.3.
O uporabi zdravila Pamitor v obdobju dojenja ni nobenih kliničnih izkušenj. Študija na doječih podganah pa dokazuje, da se zdravilo Pamitor izloča v materino mleko. Matere, ki se zdravijo z zdravilom Pamitor, zaradi nezadostnih kliničnih izkušenj, ne bi smele dojiti.
Po infuziji raztopine zdravila Pamitor se zgolj redko pojavi omotica in/ali vrtoglavica. V teh primerih ni priporočljivo, da bi bolniki vozili, upravljali potencialno nevarne stroje ali opravljali dejavnosti, kjer je lahko nepopolna pozornost nevarna.
Neželeni učinki so na splošno blagi in prehodni. Najpogostejši neželeni učinki so asimptomatska hipokalciemija in zvišana telesna temperatura (zvišanje telesne temperature za več kot 1 °C, ki se
pojavi predvsem ob prvem odmerku in traja največ 48 ur). Opisano zvišanje telesne temperature ne zahteva posebnega zdravljenja.
Simptomatska hipokalciemija se redko pojavi.
V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Pogostnosti neželenih učinkov so opredeljene, kot sledi: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do
< 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Infekcijske in parazitske bolezni
Zelo redko: ponovitev herpesa (herpes simplex ali herpes zoster).
Bolezni krvi in limfatičnega sistema
Pogosto: limfocitopenija;
redko: trombocitopenija; poročali so o enem primeru akutne limfoblastne levkemije, vendar vzročna povezava med boleznijo in zdravljenjem z zdravilom Pamitor ostaja nepojasnjena oziroma neopredeljena;
zelo redko: levkopenija.
Bolezni imunskega sistema
Občasno: alergijske reakcije vključno z anafilaktičnimi reakcijami; zelo redko: anafilaktični šok.
Bolezni živčevja
Pogosto: glavobol;
občasno: motorični nemir, zmedenost, omotica, nespečnost, somnolenca, letargija;
redko: simptomatska hipokalciemija (parestezije, tetanija), epileptični napadi, vidne halucinacije.
Očesne bolezni
Redko: vnetje očesne veznice, uveitis (iritis, iridociklitis), skleritis, episkleritis, ksantopsija (rumen videz vseh predmetov).
Srčne bolezni
Zelo redko: popuščanje levega srčnega prekata (dispneja, pljučni edem), kongestivno srčno popuščanje (edemi) ob prenagli ali pretirani hidraciji.
Žilne bolezni
Občasno: arterijska hipotenzija, arterijska hipertenzija.
Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora
Občasno: bronhospazem, dispneja.
Bolezni prebavil
Pogosto: slabost, bruhanje;
občasno: anoreksija, bolečina v trebuhu, driska, zaprtje, dispepsija; redko: gastritis.
Bolezni kože in podkožja
Občasno: eksantem, srbečica, Quinckejev (angionevrotski) edem.
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva
Pogosto: prehodne bolečine v kosteh (okrepljene pri Pagetovi bolezni), artralgija, mialgija, bolečina po celem telesu;
občasno: mišični krči.
Bolezni sečil
Zelo redko: hematurija, akutna ledvična odpoved, poslabšanje že obstoječe ledvične bolezni.
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
Zelo pogosto: zvišana telesna temperatura in gripi podobni simptomi, ki so občasno povezani s slabim počutjem, mrazenjem, utrujenostjo in navali vročine;
pogosto: reakcije na mestu aplikacije: bolečine, rdečina, oteklina, zatrdlina, flebitis, tromboflebitis.
Preiskave
Zelo pogosto: asimptomatska hipokalciemija, hipofosfatemija; pogosto: hipomagneziemija;
občasno: hiperkaliemija, hipokaliemija, hipernatriemija;
redko: nenormalne vrednosti kazalcev jetrne funkcije, zvišane serumske koncentracije kreatinina in sečnine.
Mnogi od naštetih neželenih učinkov nimajo dokazane vzročne povezave z zdravljenjem in so lahko posledica osnovne bolezni.
V kliničnem preskušanju, v katerem so primerjali učinke zoledronske kisline (4 mg) in pamidronata (90 mg), so ugotovili večje število z atrijsko fibrilacijo povezanih neželenih učinkov v skupini, ki je prejemala pamidronat (12/556, 2,2 %), kot v skupini, ki je prejemala zoledronsko kislino (3/563, 0,5 %). Pred tem so v kliničnem preskušanju pri bolnicah s pomenopavzalno osteoporozo ugotovili večji delež resnih z atrijsko fibrilacijo povezanih neželenih učinkov pri bolnicah, ki so prejemale zoledronsko kislino (5 mg), kot pri tistih, ki so prejemale placebo (1,3 % v primerjavi z 0,6 %).
Mehanizem večje pogostnosti atrijske fibrilacije med zdravljenjem z zoledronsko kislino in pamidronatom ni znan.
Izkušnje v obdobju trženja
V okviru spremljanja zdravil na trgu so posamezni bolniki, zdravljeni z difosfonati, poročali o pojavu osteonekroze (predvsem v predelu čeljusti).
Pri mnogih je prišlo do lokalne okužbe, vključno z osteomielitisom. Pri večini poročanih primerov gre za onkološke bolnike po ekstrakciji zob ali drugih stomatoloških operacijah. Za osteonekrozo čeljustnice obstajajo mnogi, dobro dokumentirani dejavniki tveganja, vključno z diagnozo raka,
sočasnim zdravljenjem (kot npr. kemoterapija, radioterapija, kortikosteroidi) in spremljajoče bolezni (npr. anemija, koagulopatija, okužbe, predhodne ustne bolezni). Čeprav niso ugotovili
povezave, se je treba izogniti stomatološki operaciji, saj ta lahko podaljša čas do okrevanja (glejte poglavje 4.4)
Med izkušnjami v obdobju trženja so poročali o naslednjih neželenih učinkih (pogostnost je redka): atipični subtrohanterni zlomi stegnenice in zlomi diafize stegnenice (za difosfonate značilen
neželeni učinek).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika Center za zastrupitve
Zaloška cesta 2
SI-1000 Ljubljana
Faks: +386 (0)1 434 76 46
e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si
Farmakološke lastnosti - Pamitor 30 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila z učinkom na strukturo in mineralizacijo kosti, oznaka ATC: M05BA03.
Dinatrijev pamidronat je močan zaviralec osteoklastične resorpcije kosti. In vitro se močno veže na površino kristalov hidroksiapatita in zavira nastajanje in raztapljanje teh kristalov. In vivo dinatrijev pamidronat vsaj delno zavira osteoklastično resorpcijo kosti zaradi vezave na mineralizirani del kostnega tkiva.
Dinatrijev pamidronat zavira absorpcijo celic-predstopenj osteoklastov na kostno tkivo in tako
spodbujeno diferenciacijo v zrele osteoklaste, ki so sposobni kostne resorpcije. Vse pa kaže, da je
prevladujoči način delovanja na kosti vezanih difosfonatov tako in vivo kot in vitro njihov lokalni in neposredni antiresorpcijski učinek.
Eksperimentalne študije so pokazale, da dinatrijev pamidronat zavira osteolizo, ki jo povzroči neoplazma, če ga uporabimo pred inokulacijo ali ob njej oziroma presaditvi tumorskih celic.
Znižanje serumske koncentracije kalcija in zmanjšano izločanje kalcija, fosfatov in hidroksiprolina v urinu so biokemični kazalci zaviralnega oziroma zdravilnega učinkovanja zdravila Pamitor na
osteolizo in predvsem hiperkalciemijo, ki ju je povzročila neoplazma.
Normalizacija plazemske koncentracije kalcija lahko pri ustrezno hidriranih bolnikih povzroči tudi normalizacijo plazemskega nivoja obščitničnega hormona (PTH), ki je zaradi hiperkalciemije
znižan.
V kliničnih raziskavah je prišlo pri vrsti bolnikov s kostnimi zasevki po zdravljenju z zdravilom Pamitor do trajnega zmanjšanja bolečin v kosteh, poraba protibolečinskih sredstev pa se je ustrezno zmanjšala. Če so uporabili zdravilo Pamitor v kombinaciji z uveljavljenim zdravljenjem neoplazem, so ugotovili upočasnjen razvoj kostnih zasevkov. Dodatno so pri študiju osteolitičnih kostnih
zasevkov, ki se niso odzvali na citotoksično in hormonsko zdravljenje, dokazali radiološke znake stabilizacije ali sklerozacije v 11 do 17 %.
Pagetova bolezen z značilnimi omejenimi področji povečane resorpcije in tvorbe nove kosti ter s kakovostno spremenjeno gradnjo kosti, se dobro odzove na zdravljenje z zdravilom Pamitor.
Ugoden učinek so lahko dokazali klinično s simptomatskim izboljšanjem in scintigrafsko preiskavo kosti kakor tudi z biokemičnimi kazalci, kot so zmanjšanje koncentracije hidroksiprolina v urinu in alkalne fosfataze v serumu.
Zdravilo Pamitor je tako kot drugi difosfonati izkazalo ugoden učinek na metabolne bolezni kosti, kot je na primer osteoporoza. Vendar pa je pri tem šlo za t.i. odprte klinične raziskave ali pa so
študije zajele zgolj manjše število bolnikov.
Splošne farmakokinetične lastnosti
Dinatrijev pamidronat se veže na kalcificirana tkiva z visoko afiniteto. V času, določenim v eksperimentalnih raziskavah, se ni polno izločil iz telesa. Domnevamo lahko, da so zato
kalcificirana tkiva prostor »navidezne eliminacije«.
Absorpcija
Dinatrijev pamidronat apliciramo z intravensko infuzijo. Popolno absorpcijo celotne količine zdravilne učinkovine po definiciji dosežemo do konca infuzije.
Porazdelitev
Koncentracija dinatrijevega pamidronata v plazmi se po začetku infuzije hitro poveča in po njenem koncu hitro zmanjša. Navidezni razpolovni čas v plazmi znaša 0,8 ure. Navidezno ravnotežno
plazemsko koncentracijo tako dosežemo z infuzijo, ki traja več kot 2 do 3 ure. Vrh plazemske koncentracije dinatrijevega pamidronata, ki znaša približno 10 nmol/l, dosežemo z intravensko infuzijo 60 mg odmerka v času ene ure.
Vrednost navideznega plazemskega očistka je 180 ml/min (3 ml/s).
Odstotni delež odmerka dinatrijevega pamidronata, ki se zadrži v telesu po vsaki aplikaciji, je pri laboratorijskih živalih in ljudeh podoben. Zato odlaganje dinatrijevega pamidronata v kosteh ni omejeno z zmožnostjo kopičenja v kosti, ampak je odvisno samo od celokupnega odmerka, ki ga je bolnik prejel.
Na plazemske beljakovine se veže le manjši delež dinatrijevega pamidronata (približno 54 %). Pri
patološko povečanih plazemskih koncentracijah kalcija se delež na plazemske beljakovine vezanega dinatrijevega pamidronata poveča.
Izločanje
Poskusi na živalih so pokazali, da se dinatrijev pamidronat izloča skoraj izključno skozi ledvica, izločanje skozi jetra ali procesi metabolne pretvorbe pa so nepomembni. Približno od 20 do 55 % odmerka dinatrijevega pamidronata, ki ga apliciramo z intravensko infuzijo, se nespremenjenega izloči z urinom znotraj 72 ur. Glede na časovni okvir laboratorijskih raziskav domnevamo, da se
preostanek apliciranega odmerka zadrži v telesu. Odstotek zadržanega odmerka dinatrijevega pamidronata je neodvisen tako od velikosti apliciranega odmerka (v območju med 15 in 180 mg) kot tudi od hitrosti pretoka infuzije (v območju od 1,25 do 60 mg/h). Pri izločanju dinatrijevega pamidronata z urinom lahko razločimo dve fazi z navideznima razpolovnima časoma okoli 1,6 ure in 72 ur. Navidezni renalni očistek znaša približno 54 ml/min (0,9 ml/s). Obstaja nagnjenost h
korelaciji med renalnim in kreatininskim očistkom zdravila.
Jetrne in presnovne poti izločanja dinatrijevega pamidronata so nepomembne. Zato kaže dinatrijev pamidronat le omejen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, tako glede učinkovanja na presnovne interakcije, kot glede vezave na plazemske beljakovine.
Zmanjšano delovanje jeter
Farmakokinetiko dinatrijevega pamidronata so proučevali v skupini moških bolnikov z neoplazmo in tveganjem za razvoj kostnih zasevkov: 6 bolnikov je imelo normalno jetrno funkcijo, 9 bolnikov pa blažje do srednje okvarjeno jetrno funkcijo. Vsak bolnik je prejel enkratni odmerek 90 mg dinatrijevega pamidronata v infuziji, ki je trajala več kot 4 ure. Čeprav se je izkazala statistična
razlika v farmakokinetiki med bolniki z normalno in zmanjšano jetrno funkcijo, razlika ni klinično pomembna. Bolniki z jetrno odpovedjo imajo večjo povprečno površino pod krivuljo koncentracije (AUC) (39,7 %) in Cmax (28,6 %), plazemski očistek pa nižji (26,7 %). Vendar pa se je dinatrijev
pamidronat hitro izločal iz plazme. Od 12 do 36 ur po infuziji pri bolnikih ni bilo več mogoče
ugotoviti sledov zdravila v plazmi. Kopičenja učinkovine ni pričakovati, saj uporabljamo dinatrijev pamidronat v mesečnih terapevtskih ciklih. Bolnikom z blago ali srednje težko okvarjeno jetrno funkcijo ni potrebno prilagajati sheme odmerjanja (glejte poglavje 4.2).
Farmacevtski podatki - Pamitor 30 mg
Zdravila Pamitor ne smemo uporabljati skupaj z intravenskimi infuzijskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcijeve ione, zaradi možnosti tvorjenja kompleksnih vezi.
Zdravila ne smete mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
3 leta.
Rok uporabnosti po pripravi:
Sveže pripravljena raztopina zdravila Pamitor s fiziološko raztopino ali 5 % raztopino glukoze je pri temperaturi 2 °C – 8 °C obstojna 24 ur (v hladilniku). Z mikrobiološkega stališča je treba pripravljeno raztopino uporabiti neposredno po razredčenju.
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.
Za pogoje shranjevanja razredčenega zdravila glejte poglavje 6.3.
Polietilenske ampule. Pakiranja:
Pamitor 30 mg koncentrat za raztopino za infundiranje:
škatla z 1 polietilensko ampulo z 2 ml koncentrata
Pamitor 60 mg koncentrat za raztopino za infundiranje:
škatla z 1 polietilensko ampulo s 4 ml koncentrata
Pamitor 90 mg koncentrat za raztopino za infundiranje:
škatla z 1 polietilensko ampulo s 6 ml koncentrata
Celotna vsebina ampule je namenjena za enkratno uporabo.
Koncentrat razredčimo s fiziološko raztopino ali 5 % raztopino glukoze.
Zdravila Pamitor ne smemo mešati z infuzijskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij. Uporabiti smemo le sveže pripravljeno in bistro raztopino!
Pri vsakem ravnanju z zdravilom je potrebno paziti, da ne pride do mikrobiološke kontaminacije. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.