Farmakoterapevtska skupina: antihistaminiki za sistemsko zdravljenje; drugi antihistaminiki za sistemsko zdravljenje; oznaka ATC: R06AX27

Desloratadin je nesedativen, dolgodelujoč histaminski antagonist s selektivnim antagonističnim delovanjem na periferne histaminske receptorje H¹. Po peroralni uporabi selektivno zavira le periferne receptorje H¹, saj učinkovina ne prehaja v osrednji živčni sistem.

V in vitro študijah je desloratadin pokazal antialergijsko delovanje. To vključuje inhibicijo sproščanja provnetnih citokinov, kot so IL-4, IL-6, IL-8 in IL-13 iz človeških mastocitov ali bazofilcev, pa tudi inhibicijo ekspresije adhezijske molekule P-selektina na endotelijskih celicah. Klinični pomen teh izsledkov še ni potrjen.

V kliničnih preskušanjih večkratnega odmerjanja zdravila, v katerih so preiskovanci prejemali do 20 mg desloratadina na dan v času 14 dni, niso opazili statistično značilnih ali klinično pomembnih učinkov na srce in ožilje. V kliničnem farmakološkem preskušanju, v katerem so bolniki jemali

desloratadin v odmerku 45 mg na dan (9-kratni klinični odmerek) 10 dni, niso opazili podaljšanja QTc intervala.

V kliničnih preskušanjih medsebojnih delovanj s ketokonazolom ali eritromicinom niso opazili kakršnihkoli klinično pomembnih sprememb plazemske koncentracije desloratadina pri večkratnem odmerjanju.

Desloratadin ne prehaja zlahka v osrednji živčni sistem. V nadzorovanih kliničnih preskušanjih s priporočenim odmerkom 5 mg na dan pri bolnikih niso opazili povečane incidence somnolence v primerjavi s placebom. V kliničnih preskušanjih desloratadin dan v enkratnem dnevnem odmerku 7,5 mg ni vplival na psihomotorične sposobnosti bolnikov. V študiji enkratnega odmerka pri odraslih desloratadin v odmerku 5 mg ni vplival na standardna merila uspešnosti pilotiranja, vključno s subjektivnim poslabšanjem zaspanosti in opravili povezanimi s pilotiranjem.

V kliničnih farmakoloških preskušanjih sočasna uporaba desloratadina z alkoholom ni okrepila škodljivega vpliva alkohola na opravljanje dejavnosti ali povečala zaspanosti pri bolnikih. Med skupino, ki je jemala desloratadin, in tisto, ki je jemala placebo, niso ugotovili statistično značilnih razlik v rezultatih testov psihomotoričnih sposobnosti, ne glede na to ali so ga jemali samega ali z alkoholom.

Pri bolnikih z alergijskim rinitisom desloratadin učinkovito lajša simptome, kot so kihanje, izcedek iz nosu in srbenje, pa tudi srbenje oči, solzenje in rdečica oči ter srbenje ustnega neba.

Desloratadin učinkovito obvladuje te simptome v času 24 ur. Učinkovitosti tablet z desloratadinom niso jasno dokazali v preskušanjih pri mladostnikih, starih od 12 do 17 let.

Poleg že uveljavljene klasifikacije, po kateri alergijski rinitis delimo na sezonski in celoletni alergijski rinitis, ga lahko na podlagi trajanja simptomov, razvrščamo tudi na intermitentni alergijski rinitis in perzistentni alergijski rinitis. Intermitentni alergijski rinitis je opredeljen kot prisotnost simptomov manj kot 4 dni na teden ali manj kot 4 tedne, perzistentni alergijski rinitis pa kot prisotnost simptomov 4 dni ali več na teden in dlje kot 4 tedne.

Desloratadin je učinkovito ublažil težave, povezane s sezonskim alergijskim rinitisom, kar so pokazali skupni rezultati vprašalnika o kakovosti življenja bolnikov z rinitisom in konjunktivitisom. Največje

izboljšanje so ugotavljali v zvezi s praktičnimi problemi in pri dnevnih dejavnostih, ki jih sicer ovirajo simptomi te bolezni.

Kronično idiopatsko urtikarijo so proučevali kot klinični model za urtikarijska stanja, ker je osnovna patofiziologija pri vseh podobna, ne glede na etiologijo. Poleg tega je kronične bolnike lažje prospektivno vključevati v študije. Ker pa je vzročni dejavnik pri vseh urtikarijskih boleznih enak, to je sproščanje histamina, lahko upravičeno pričakujemo, da bi z uporabo desloratadina dosegli učinkovito lajšanje simptomov tudi pri drugih urtikarijskih stanjih razen kronične idiopatske urtikarije, kar pa je priporočeno tudi v kliničnih smernicah.

V dveh s placebom primerjanih šesttedenskih preskušanjih pri bolnikih s kronično idiopatsko urtikarijo je desloratadin učinkovito blažil srbenje in zmanjšal velikost in število izpuščajev koprivnice že do konca prvega intervala odmerjanja. V vsakem preskušanju so učinki zdravila trajali ves čas 24-urnega intervala odmerjanja. Kot pri drugih preskušanjih uporabe antihistaminikov pri bolnikih s kronično idiopatsko urtikarijo so iz raziskave izločili manjše število bolnikov, za katere je bilo ugotovljeno, da se ne odzivajo na antihistaminike. Pri 55 % bolnikov, zdravljenih z desloratadinom, so ugotovili več kot 50 % izboljšanje srbenja, v primerjavi z 19 % bolnikov, zdravljenih s placebom. Zdravljenje z desloratadinom je tudi bistveno zmanjšalo motnje spanja in dnevnih dejavnosti bolnika, kar so ugotavljali na podlagi meritev s štiritočkovno lestvico za oceno teh spremenljivk.

Plazemsko koncentracijo desloratadina lahko zaznamo že v 30 minutah po uporabi zdravila. Desloratadin se dobro absorbira, največjo plazemsko koncentracijo pa doseže po približno 3 urah. Končni razpolovni čas je približno 27 ur. Stopnja kopičenja desloratadina je v skladu z njegovim razpolovnim časom (približno 27 ur) in pogostnostjo odmerjanja – enkrat na dan. Biološka uporabnost desloratadina je sorazmerna odmerku v razponu od 5 mg do 20 mg.

V preskušanjih farmakokinetike zdravila, v katerih so bile demografske značilnosti bolnikov podobne tistim pri splošni populaciji s sezonskim alergijskim rinitisom, so pri 4 % preiskovancev dosegli večje koncentracije desloratadina. Ta odstotek se lahko razlikuje v odvisnosti od narodnosti bolnikov.

Največje koncentracije desloratadina so bile približno 3-krat večje po približno 7 urah, pri končnem razpolovnem času približno 89 ur. Varnostni profil zdravila pri teh preiskovancih se ni razlikoval od profila pri splošni populaciji.

Desloratadin se zmerno (83 % - 87 %) veže na plazemske beljakovine. Ni znakov klinično pomembnega kopičenja desloratadina v telesu po odmerjanju enkrat na dan (5 do 20 mg) v času 14 dni.

Encima, ki je odgovoren za presnovo desloratadina, še niso določili, zato ni mogoče v celoti izključiti nekaterih interakcij desloratadina z drugimi zdravili. Desloratadin ne zavira encima CYP3A4 in vivo, in vitro študije pa so pokazale, da zdravilo ne inhibira encima CYP2D6 in da ni ne substrat ne inhibitor P-glikoproteina.

V študiji uporabe enkratnega 7,5 mg odmerka desloratadina niso ugotovili vpliva hrane (zajtrk z veliko vsebnostjo maščob in z veliko kalorijami) na porazdelitev desloratadina v telesu. V drugi študiji so ugotovili, da tudi sok grenivke ne vpliva na porazdelitev desloratadina.

Jedro tablete poloksamer tipa 188

citronska kislina monohidrat mikrokristalna celuloza koruzni škrob

premreženi natrijev karmelozat laktoza monohidrat

smukec

Obloga tablete

polivinilalkohol (delno hidroliziran) titanov dioksid (E171) makrogol/PEG 3350

indigotin (E132) smukec

Navedba smiselno ni potrebna.

4 leta

HDPE plastenke s PP zaporko:

rok uporabnosti po odprtju: 6 mesecev.

PVC/PVdC/aluminijasti pretisni omoti:

Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred vlago.

HDPE plastenke s PP zaporko:

Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.

PVC/PVdC/aluminijasti pretisni omoti.

Pakiranja po 7, 10, 14, 15, 20, 30, 40, 50, 60, 90 ali 100 filmsko obloženih tablet.

HDPE plastenke s PP zaporko:

Pakiranje po 250 filmsko obloženih tablet. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.

Ni posebnih zahtev.