Flonidan S 10 mg tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Flonidan 10 mg
Zdravilo Flonidan S je namenjeno za preprečevanje in lajšanje:
– sezonskega in celoletnega alergijskega rinitisa
-
alergijskega konjunktivitisa
-
kronične urtikarije in drugih alergijskih kožnih bolezni.
Odrasli in mladostniki, stari več kot 12 let: 1 tableta zdravila Flonidan S enkrat na dan.
Pediatrična populacija
Otroci, stari od 2 do 12 let, ki tehtajo:
-
več kot 30 kg: 1 tableta zdravila Flonidan S enkrat na dan.
-
30 kg ali manj: pol tablete zdravila Flonidan S enkrat na dan. Posebne skupine bolnikov:
Pri bolnikih s hudo okvaro delovanja jeter je treba zdravljenje začeti z manjšim odmerkom zdravila, saj je pri teh bolnikih očistek loratadina lahko zmanjšan. Za odrasle in otroke, ki tehtajo več kot 30 kg, je priporočeni začetni odmerek 10 mg vsak drugi dan, za otroke, ki tehtajo 30 kg ali manj, pa začetni odmerek 5 ml (5 mg) vsak drugi dan.
Ledvični bolniki:
Pri bolnikih s slabšim ledvičnim delovanjem ni potrebna prilagoditev odmerka.
Starejši bolniki:
Pri starejših bolnikih ni potrebna prilagoditev odmerka.
Otroci, ki so stari od 2 do 12 let, jemljejo zdravilo le pod zdravniškim nadzorom oziroma pod nadzorom staršev.
Varnost in učinkovitost za otroke mlajše od 2 let ni bila dokazana. Samozdravljenje lahko traja do 10 dni. Zdravnik lahko določi daljši čas zdravljenja.
Preobčutljivost na učinkovino (loratadin) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Zdravilo Flonidan S je treba uporabljati previdno pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2).
Z dajanjem zdravila Flonidan S je treba prenehati vsaj 48 ur pred začetkom izvajanja alergijskih kožnih testov, ker antihistaminiki lahko preprečijo ali oslabijo drugače pozitivne odzive na kožni test.
Zdravilo Flonidan S vsebuje laktozo.
Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
S psihomotoričnimi testi ni zaznati zvečanega delovanja alkohola, zaužitega hkrati z loratadinom. Kljub temu odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač.
Do medsebojnih delovanj lahko pride z vsemi zaviralci CYP3A4 ali CYP2D6, kar ima za posledico povečane ravni loratadina (glejte poglavje 5.2), s tem pa se poveča pogostnost pojavljanja neželenih učinkov.
Nosečnost
Velika količina podatkov o nosečnicah (več kot 1000 bolnic, ki so prejemale to učinkovino v nosečnosti) ne kaže na malformacijsko ali feto/neonatalno toksičnost loratadina. Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Kot previdnosti ukrep se je jemanju loratadina med nosečnostjo bolje izogniti.
Dojenje
Loratadin se izloča v materino mleko, zato uporaba zdravila Flonidan S med dojenjem ni priporočena.
Rezultati kliničnih študij so pokazali, da zdravilo nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Kljub temu je treba bolnike opozoriti, da nekateri lahko občutijo zaspanost, ki lahko vpliva na njihovo sposobnost upravljanja vozil in strojev.
V kliničnih raziskavah pri pediatrični populaciji, pri otrocih starih od 2 leti do 12 let, so neželeni učinki, o katerih so poročali pogosteje kot pri placebu, bili glavobol (2,7 %), razdražljivost (2,3 %) in utrujenost (1 %).
V kliničnih raziskavah, v katerih so sodelovali odrasli in mladostniki pri nizu indikacij, vključno z alergijskim rinitisom in kronično idiopatsko koprivnico, so pri priporočenem odmerku 10 mg dnevno o neželenih učinkih loratadina poročali pri številu bolnikov, ki je 2
% presegalo število bolnikov, pri katerih so se neželeni učinki pojavljali ob jemanju placeba. Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali v večjem številu kot pri placebu, so bili zaspanost (1,2 %), glavobol (0,6 %), povečan apetit (0,5 %) in
nespečnost (0,1 %). Drugi neželeni učinki, o katerih so v obdobju trženja zdravila poročali zelo redko, so navedeni spodaj.
V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Razvrstitev neželenih učinkov po organskih sistemih glede na klasifikacijo MedDRA in pogostnost pojavljanja.
Pogostnosti pojavljanja so definirane kot:
zelo pogosti (≥ 1/10) pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)
občasni ≥ 1/1.000 do < 1/100) redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) zelo redki (< 1/10.000)
neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)
Bolezni imunskega sistema
Zelo redko: preobčutljivostne reakcije (vključno z angioedemom in anafilakso)
Bolezni živčevja
Zelo redko: omotica, konvulzije
Srčne bolezni
Zelo redko: tahikardija, palpitacije
Bolezni prebavil
Zelo redko: gastritis, navzea, suha usta
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov Zelo redko: motena jetrna funkcija
Bolezni kože in podkožja
Zelo redko: izpuščaji, alopecija
Splošne težave in spremembe na mestu uporabe Zelo redko: utrujenost
Preiskave
Neznana: povečana telesna masa
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana; Tel: +386 (0)8 2000 500, Faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-
farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si
Preveliki odmerki loratadina so imeli za posledico povečano pogostnost pojavljanja antiholinergičnih simptomov. Pri prevelikem odmerjanju so poročali o zaspanosti, tahikardiji in glavobolu.
V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti splošne simptomatske in podporne ukrepe in z njimi nadaljevati tako dolgo kot je potrebno. Možno je poskušati z dajanjem aktivnega oglja v obliki vodne suspenzije. V poštev lahko pride izpiranje želodca.
Loratadin se s hemodializo ne odstrani iz krvnega obtoka, ni pa znano ali se loratadin odstrani s peritonealno dializo. Po nujnem zdravljenju je treba nadaljevati z zdravniškim nadzorom bolnika.
Farmakološke lastnosti - Flonidan 10 mg
Farmakoterapevtska skupina: drugi antihistaminiki za sistemsko zdravljenje Oznaka ATC: R06AX13
Zdravljenje z loratadinom je uspešno pri bolnikih z alergijskim rinitisom, koprivnico in delno tudi pri tistih z astmo. Zdravilo spada v skupino nesedativnih antihistaminikov, za katere je značilno dolgotrajno delovanje, delna selektivnost do perifernih histaminskih receptorjev H1 in majhno prodiranje v osrednje živčevje.
Afiniteta loratadina za vezavo na holinergične in adrenergične receptorje je in vitro
majhna. V raziskavah o antiholinergičnem delovanju in vivo pa sploh ni bil aktiven.
V raziskavi o antihistaminskem delovanju loratadina pri budrah in vivo so ugotovili, da je učinkovitejši in da deluje dlje (18 do 24 ur) kot terfenadin (6 do 8 ur), astemizol, prometazin in difenhidramin.
Pri živalih so v razmerah in vivo s standardnimi testi ugotovili protialergijsko delovanje loratadina. Znano je tudi, da loratadin zavira sproščanje histamina iz mastocitov pri podganah.
Loratadin ne vpliva na spremembo psihomotoričnih funkcij. Vzrok za to naj bi bila njegova majhna afiniteta do histaminskih receptorjev v osrednjem živčevju. Pri budrah po enkratnem intravenskem odmerku loratadina (do 100 mg/kg) niso opazili statistično pomembnih sprememb na EKG, kar pa ne velja za terfenadin.
Absorpcija
Loratadin se po peroralni uporabi iz prebavil absorbira dobro in hitro, in to ne glede na farmacevtsko obliko zdravila. Njegova plazemska koncentracija je največja uro do uro in pol po zaužitju zdravila, pri presnovku, deskarboetoksiloratadinu, pa nekoliko pozneje. Učinek loratadina traja približno 24 ur.
Farmakokinetične lastnosti manjših odmerkov loratadina so sorazmerne in se pri večkratnem odmerjanju ne spremenijo bistveno.
Porazdelitev
Na plazemske beljakovine se loratadin veže obsežno, njegov presnovek pa nekoliko manj. Loratadin in njegov presnovek ne prehajata skozi krvno-možgansko pregrado. Porazdelitveni volumen loratadina je velik.
Loratadin se s pasivno difuzijo izloča v materino mleko. Količina loratadina, ki preko placente prehaja v fetus, je minimalna. Loratadin se v največji količini izloči v materino mleko v 8 urah, njegova celokupna količina v materinem mleku pa je minimalna. Koncentracija loratadina v fetalnem tkivu je nižja od koncentracije v materinem telesu.
Biotransformacija
Po peroralnem zaužitju se pojavi učinek prvega prehoda skozi jetra. Loratadin se hitro presnovi v aktivno obliko, ki je štirikrat učinkovitejša. Pri presnovi sodeluje zlasti citokrom P-450 CYP3A4, alternativno pa CYP2D6, zaradi česar so medsebojna učinkovanja z drugimi zdravili redkejša.
Izločanje
Razpolovna doba izločanja loratadina po enkratnem odmerku traja 10 ur, presnovka pa približno 17 ur. Vrednosti farmakokinetičnih parametrov so pri ljudeh zelo različne. Aktivni presnovek se v hidroksilirani obliki izloča s sečem in blatom. Loratadin in aktivni presnovek se izločata v mleko.
Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov
Farmakokinetika loratadina pri otrocih ni bistveno drugačna kot pri odraslih. Pri starejših ljudeh sta večji povprečna in največja serumska koncentracija loratadina, ne pa tudi razpolovna doba izločanja in porazdelitveni volumen. Podobno je tudi pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic. Hemodializa ne vpliva na farmakokinetiko loratadina in aktivnega presnovka. Pri bolnikih z jetrno cirozo sta največja in povprečna serumska koncentracija dvakrat večji, razpolovna doba izločanja pa je bistveno daljša.
Farmacevtski podatki - Flonidan 10 mg
Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo in vlago.