NATRIJEV KLORID AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje

Zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje je indicirano pri odraslih in pri

pediatrični populaciji za:

• zdravljenje izotonične zunajcelične dehidracije,

• zdravljenje izgube natrija,

• kot vehikel ali raztopina za redčenje kompatibilnih zdravil za parenteralno uporabo.

Odmerjanje

Odrasli, starejši, mladostniki in otroci:

Odmerek/volumen, hitrost in trajanje dajanja je potrebno prilagoditi individualno - glede na več dejavnikov, ki vključujejo starost, telesno maso, klinično stanje (npr. opekline, operacija, poškodba glave, okužbe), sočasno zdravljenje in zlasti hidracijsko stanje bolnika ter glede na klinični in laboratorijski odziv na zdravljenje - določiti pa jih je treba v sodelovanju z zdravnikom z izkušnjami na področju zdravljenja z intravensko tekočino (glejte poglavji 4.4 in 4.8). Med zdravljenjem je potrebno spremljati ravnovesje tekočin in plazemske koncentracije elektrolitov.

Priporočeno odmerjanje:

• Odrasli

  Priporočeno odmerjanje za zdravljenje izotonične zunajcelične dehidracije in izgube natrija je od 500 ml do 3 litre na 24 ur. Največji dnevni odmerek je do 40 ml na kg telesne mase na dan, kar ustreza 6 mmol natrija na kg telesne mase.

• Pediatrična populacija

  Priporočeno odmerjanje za zdravljenje izotonične zunajcelične dehidracije in izgube natrija je med 20 ml in 100 ml na kg telesne mase na 24 ur. Odmerek je treba prilagoditi individualni potrebi po vodi in elektrolitih ter bolnikovi starosti, telesni masi in kliničnem stanju.

  V primeru hude dehidracije se priporoča bolus 20 ml/kg telesne mase v prvi uri zdravljenja. Pri dajanju te raztopine je treba upoštevati skupni dnevni vnos tekočine.

• Starejši

V osnovi velja enako odmerjanje kot za odrasle, vendar je potrebna previdnost pri starejših bolnikih, pri katerih obstaja večja verjetnost, da imajo pridružene druge bolezni, kot sta srčno popuščanje ali ledvična insuficienca, ki sta lahko pogosto povezana s starostjo.

Vse dodatne izgube (npr. zaradi povišane telesne temperature, driske, bruhanja itd.) je treba nadomestiti glede na volumen in sestavo izgubljenih tekočin.

Pri obvladovanju akutnega pomanjkanja volumna, tj. grozečega ali očitnega hipovolemičnega šoka, se

lahko uporabijo večji odmerki, npr. z infuzijo pod pritiskom.

Hitrost infundiranja:

Hitrost infundiranja bo odvisna od stanja posameznega bolnika (glejte poglavje 4.4).

Da bi preprečili razvoj sindroma osmotske demielinizacije, zvišanje ravni natrija v serumu ne sme preseči 9 mmol/l/dan. Kot splošno priporočilo je v večini primerov razumna stopnja korekcije od

4 mmol/l/dan do 6 mmol/l/dan, odvisno od bolnikovega stanja in sočasnih dejavnikov tveganja (glejte

poglavja 4.4, 4.8 in 4.9).

Vehikel (topilo)/raztopina za redčenje (redčilo)

Kadar se zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje uporablja kot vehikel, sta odmerjanje in hitrost infundiranja v glavnem odvisna od vrste in režima odmerjanja dodanega zdravila.

Način uporabe

intravensko infundiranje

Raztopina je namenjena za dajanje z intravensko infuzijo skozi sterilen in apirogen infuzijski sistem, z

uporabo aseptične tehnike.

Zdravilo je treba pred uporabo vizualno pregledati, ali vsebuje delce in ali je spremenilo barvo. Uporabite ga le, če je raztopina bistra in brez vidnih delcev ter če je zapora nepoškodovana.

Ne odstranite zaščitnega ovoja (plastični ovoj) z vreče (če ga le-ta ima) dokler niste pripravljeni na uporabo raztopine. Ta dodatna stična vreča/ovoj ohranja sterilnost raztopine.

Zdravilo je potrebno uporabiti takoj po priključitvi na infuzijski sistem.

Prožnih plastičnih vsebnikov ne priključujte zaporedno, da se izognete nastanku zračne embolije zaradi morebitnega preostalega zraka v primarnem vsebniku. Izvajanje pritiska na intravenske raztopine v prožnih plastičnih vsebnikih z namenom povečanja hitrosti pretoka raztopine lahko povzroči zračno embolijo, če pred infundiranjem iz vsebnika ni bil odstranjen ves preostali zrak. Uporaba intravenskega

infuzijskega sistema z odprto odzračevalno odprtino lahko povzroči nastanek zračne embolije, zato infuzijskih sistemov z odprto odzračevalno odprtino ne smete uporabljati skupaj s prožnimi plastičnimi vsebniki.

Dodana kompatibilna zdravila lahko vbrizgate pred infuzijo ali med infuzijo, skozi mesto za injiciranje. Za podatke o inkompatibilnostih in pripravi zdravila (z dodajanjem kompatibilnih zdravil) glejte

poglavji 6.2 in 6.6.

Zdravila Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje se ne sme dajati bolnikom s:

• hiperhidracijo,

• hudo hipernatriemijo ali

• hudo hiperkloremijo.

Upoštevati je potrebno kontraindikacije kateregakoli dodanega zdravila.

Uporaba pri bolnikih s (hudo) ledvično okvaro

Zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje je treba uporabljati še posebej previdno pri bolnikih s tveganjem za hudo ledvično okvaro. Pri takšnih bolnikih lahko uporaba zdravila Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje vodi do zadrževanja natrija (za dodatne informacije, ki jih je potrebno upoštevati, glejte poglavje »Uporaba pri bolnikih s tveganjem za zadrževanje natrija, preobremenitev s tekočino in nastanek edema« spodaj).

Tveganje za preobremenitev s tekočino in/ali topljenci ter za nastanek motenj ravnovesja elektrolitov Odvisno od volumna in hitrosti infundiranja lahko intravensko infundiranje zdravila Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje povzroči:

• preobremenitev s tekočino in/ali topljenci, ki vodi do hiperhidracije ali hipervolemije in na primer do kongestivnih stanj, vključno s centralnim in perifernim edemom.

• klinično pomembne motnje ravnovesja elektrolitov in motnje kislinsko-baznega ravnovesja.

Na splošno je tveganje za nastanek razredčitvenih stanj (t.j. večjega zadrževanja vode kot natrija oz. preobremenitve z vodo) obratno sorazmerno koncentracijam elektrolitov v zdravilu Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje in njegovih dodatkih. Po drugi strani pa je tveganje za preobremenitev s topljenci, ki vodi do kongestivnih stanj (večjega zadrževanja topljencev kot vode), neposredno sorazmerno s koncentracijami elektrolitov v zdravilu Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje in njegovih dodatkih.

Na začetku dajanja vsake intravenske infuzije je potrebno posebno klinično spremljanje bolnika. Lahko bodo potrebni tudi klinična ocena in periodične laboratorijske preiskave za spremljanje sprememb v ravnovesju tekočin, koncentracijah elektrolitov in kislinsko-baznem ravnovesju v času daljšega parenteralnega zdravljenja ali tedaj, ko je zaradi stanja bolnika ali hitrosti infundiranja taka ocena potrebna.

Dajanje infuzije velikih volumnov je treba, zaradi tveganja za razvoj bolnišnično pridobljene hiponatriemije pri bolnikih s srčnim popuščanjem ali odpovedjo pljuč ter pri bolnikih z neosmotskim sproščanjem vazopresina (vključno z bolniki s sindromom neustreznega izločanja arginin-vazopresina (SIADH - Syndrome of Inappropriate AntiDiuretic Hormone release)), izvajati pod posebnim nadzorom (glejte spodaj).

Hiponatriemija

Pri bolnikih z neosmotskim sproščanjem vazopresina (npr. pri akutni bolezni, bolečini, pooperativnem stresu, okužbah, opeklinah in boleznih osrednjega živčnega sistema), bolnikih z boleznimi srca, jeter ali ledvic ter bolnikih, izpostavljenih agonistom vazopresina (glejte poglavje 4.5) je tveganje za akutno hiponatriemijo pri infuziji hipotoničnih tekočin še posebej veliko.

Akutna hiponatriemija lahko povzroči hiponatriemično encefalopatijo (možganski edem), za katero so značilni glavobol, navzea, epileptični napadi, letargija in bruhanje. Pri bolnikih z možganskim edemom je tveganje za pojav hude, nereverzibilne in življenje ogrožajoče možganske poškodbe še posebej veliko.

Pri otrocih, ženskah v rodni dobi in bolnikih z zmanjšano podajnostjo možganov (npr. z meningitisom, intrakranialno krvavitvijo, s cerebralno kontuzijo ali z možganskim edemom) je tveganje za pojav hudega in življenje ogrožajočega otekanja možganov, ki ga povzroča akutna hiponatriemija, še posebej veliko.

Uporaba pri bolnikih s tveganjem za zadrževanje natrija, preobremenitev s tekočinami in nastanek

edema

Zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje je treba uporabljati še posebej

previdno (če sploh) pri bolnikih, ki imajo ali s tveganjem za:

• hipokaliemijo,

• hipernatriemijo, saj lahko hitra odprava hipernatriemije po vzpostavljeni prilagoditvi vodi do možganskega edema, ki lahko povzroči epileptične napade, trajno okvaro možganov ali smrt (glejte poglavje 4.3),

• hiperkloremijo (še posebej pri hudi obliki – glejte poglavje 4.3),

• bolezni, pri katerih je indicirana omejitev vnosa natrija, kot je srčno popuščanje, generalizirani edem,

  pljučni edem, hipertenzija, eklampsija, huda ledvična insuficienca.

• metabolno acidozo, ki se lahko poslabša z daljšo uporabo tega zdravila, še posebej pri bolnikih z

  ledvično okvaro

• hipervolemijo, ki lahko povzroči kongestivno srčno popuščanje in pljučni edem, še posebej pri bolnikih s srčnožilno boleznijo (glede hiperhidracije glejte poglavje 4.3),

• iatrogeno hiperkloremično metabolno acidozo (npr. med hitrim vzpostavljanjem zadostnega volumna

  tekočin po intravenski poti),

• stanja, ki lahko povzročijo zadrževanje natrija, preobremenitev s tekočino in edem (centralni in

  periferni), na primer pri bolnikih s:

  • primarnim hiperaldosteronizmom,

  • sekundarnim hiperaldosteronizmom, povezanim na primer s:

    • hipertenzijo,

    • kongestivnim srčnim popuščanjem,

    • jetrno boleznijo (vključno s cirozo),

    • ledvično boleznijo (vključno s stenozo ledvične arterije, nefrosklerozo) ali

preeklampsijo (glejte poglavje 4.6).

Med zdravila, ki lahko povečajo tveganje za zadrževanje natrija in tekočine v telesu, sodijo na primer

kortikosteroidi (glejte poglavje 4.5).

Tveganje za pojav sindroma osmotske demielinizacije

Za preprečitev razvoja sindroma osmotske demielinizacije, povečanje serumske ravni natrija ne sme

presegati 9 mmol/l/dan (glejte poglavja 4.2, 4.8 in 4.9).

Infuzijske reakcije

Zelo redko so v povezavi z infundiranjem natrijevega klorida v obliki 9 mg/ml raztopine za infundiranje poročali o simptomih neznane etiologije, ki se lahko kažejo kot preobčutljivostne reakcije. Te so opisali kot hipotenzijo, pireksijo, tremor, mrzlico, urtikarijo, izpuščaj in pruritus. Če se pojavijo znaki ali simptomi takšnih reakcij, nemudoma ustavite infundiranje zdravila. Uvesti je treba ustrezne terapevtske ukrepe, kot je klinično indicirano.

Na začetku vsake intravenske infuzije je potrebno posebno klinično spremljanje. Klinično spremljanje mora vključevati preglede serumskega ionograma, ravnovesja vode in kislinsko-bazičnega stanja.

Odmerjanje, hitrost in trajanje dajanja mora določiti zdravnik z izkušnjami na področju zdravljenja z intravensko tekočino.

Če je potrebna hitra infuzija 9 mg/ml raztopine NaCl, je treba skrbno spremljati stanje srca in ožilja ter

dihal.

Previdnost se svetuje pri dajanju fiziološke raztopine starejšim bolnikom in bolnikom s hipertenzijo, srčnim popuščanjem, perifernimi in pljučnimi edemi, okvarjenim delovanjem ledvic ali jeter, eklampsijo, hipoproteinemijo.

Med dajanjem raztopine je potrebno nadzorovati koncentracijo elektrolitov, kislinsko-bazično stanje in tekočinsko ravnovesje.

Vehikel/raztopina za redčenje

Kadar se ta raztopina uporablja kot vehikel ali redčilo, je potrebno upoštevati varnostne informacije o kompatibilnem/dodanem zdravilu, katere zagotovi zadevni proizvajalec.

Posebne skupine bolnikov

Lečeči zdravnik mora imeti izkušnje z uporabo in varnostjo tega zdravila pri omenjenih posebnih skupinah bolnikov, ki so še posebej občutljive za hitre spremembe v serumski koncentraciji natrija.

Hitra korekcija hiponatriemije in hipernatriemije je lahko nevarna (tveganje za resne nevrološke zaplete). Glejte tudi zgoraj.

Pediatrična populacija

Pri nedonošenčkih in novorojenčkih ledvice ne delujejo zadostno, zato je pri dajanju raztopine, ki vsebuje natrijev klorid, potrebna previdnost. Raztopino lahko damo šele po preverjanju serumskih koncentracij natrija.

Pri pediatrični populaciji je treba natančno nadzirati plazemske koncentracije elektrolitov, ker je lahko pri tej populaciji sposobnost uravnavanja ravnovesja tekočin in elektrolitov zmanjšana. Večkratne infuzije natrijevega klorida se sme zato dajati šele po določitvi serumske koncentracije natrija.

Tako kot pri odraslih je tudi pri otrocih na začetku katere koli intravenske infuzije potrebno posebno klinično spremljanje. Klinično spremljanje mora vključevati preglede serumskega ionograma, ravnovesja vode in kislinsko-bazičnega stanja. Odmerjanje, hitrost in trajanje dajanja mora določiti zdravnik z izkušnjami na področju zdravljenja z intravensko tekočino.

Starejši

Pri izbiri vrste infuzijske raztopine in volumna oz. hitrosti infundiranja pri starostniku upoštevajte, da je pri starejših bolnikih na splošno večja verjetnost, da imajo srčne, ledvične, jetrne in druge bolezni, oziroma da sočasno jemljejo druga zdravila.

Za informacije o pripravi zdravila in pripravi s kompatibilnimi zdravili glejte poglavje 6.6.

Raztopina, ki vsebuje natrijev klorid, se pogosto uporablja z zdravili kot intravenska infuzija. Če obstaja znana inkompatibilnost z določenim zdravilom, se raztopine s tem zdravilom ne sme uporabljati (glejte poglavji 6.2 in 6.6). Možna medsebojna delovanja z drugimi zdravili so opisana v navodilu za uporabo teh zdravil.

Zdravila, ki krepijo učinek vazopresina

Spodaj naštete učinkovine krepijo učinek vazopresina, kar povzroča zmanjšano ledvično izločanje vode brez elektrolitov, in lahko poveča tveganje za razvoj bolnišnično pridobljene hiponatriemije, ki se pojavi po nepravilno uravnoteženem zdravljenju z intravenskimi tekočinami (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.8).

• Učinkovine, ki spodbujajo sproščanje vazopresina, vključujejo: klorpropamid, klofibrat, karbamazepin, vinkristin, selektivne zaviralce privzema serotonina, 3,4-metilendioksi-N-metamfetamin, ifosfamid, antipsihotike, narkotike.

• Učinkovine, ki potencirajo delovanje vazopresina, vključujejo: klorpropamid, nesteroidna protivnetna

  in protirevmatična zdravila (NSAID - NonSteroidal Anti-Inflammatory Drugs), ciklofosfamid.

• Analogi vazopresina vključujejo: dezmopresin, oksitocin (glejte poglavje 4.6), terlipresin.

  Med drugimi zdravili, ki povečujejo tveganje za razvoj hiponatriemije, so tudi diuretiki na splošno in antiepileptiki, kot je okskarbazepin.

  Zdravila, ki lahko povečajo tveganje za zadrževanje natrija in tekočin

  Tveganje za hipernatriemijo se poveča z uporabo zdravil, ki zadržujejo sol, kot so nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila (NSAID).

  Kortikosteroidi oz. steroidi in karbenoksolon so povezani z zadrževanjem natrija in vode (z edemom in

  hipertenzijo). Glejte poglavje 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi.

  Litij

  Pri bolnikih, ki se zdravijo z litijem, je priporočljiva previdnost. Ledvični očistek natrija in litija je lahko povečan med infundiranjem zdravila Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje.

  Infundiranje zdravila Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje lahko vodi do zmanjšanja koncentracije litija.

Nosečnost

Podatkov o uporabi zdravila Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje pri

nosečnicah ali doječih materah je malo.

Ker sta koncentraciji natrija in klorida podobni koncentracijam v človeškem telesu, ni pričakovati nobenih škodljivih učinkov, če se zdravilo uporablja, kot je indicirano.

Zdravnik mora skrbno upoštevati morebitna tveganja in koristi pri vsakem bolniku posebej, preden infundira zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje.

Zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje je treba nosečnicam med porodom dajati s posebno previdnostjo, še posebej kar se tiče ravni natrija v serumu, v primerih, ko se to zdravilo daje skupaj z oksitocinom (glejte poglavji 4.5 in 4.8).

Pri bolnicah s preeklampsijo je priporočljiva previdnost (glejte poglavje 4.4).

Pri dodajanju zdravil je treba ločeno upoštevati tudi vrsto učinkovine, ki jo vsebuje dodano zdravilo, in njeno uporabo v času nosečnosti in dojenja.

Dojenje

Ker sta koncentraciji natrija in klorida podobni koncentracijam v človeškem telesu, ni pričakovati nobenih škodljivih učinkov, če se zdravilo uporablja, kot je indicirano.

Zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje se lahko uporablja med dojenjem, v kolikor je potrebno.

Plodnost

Podatkov ni na voljo.

Zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost

vožnje in upravljanja strojev.

Če se je zdravilo uporabljalo v skladu z navodili, neželenih učinkov ni bilo. Tabelarični prikaz neželenih učinkov

V okviru izkušenj med trženjem zdravila so poročali o naslednjih neželenih učinkih. Pogostnosti neželenih učinkov, ki so navedeni v tem poglavju (»neznana«), pa ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov.

• eritem na mestu infundiranja,

• draženje vene, pojav rdečih črt od mesta injiciranja navzven, pekoč občutek,

• lokalna bolečina ali reakcija, urtikarija na mestu

• okužba na mestu injiciranja,

• venska tromboza ali flebitis, ki se širi od mesta injiciranja, ekstravazacija in hipervolemija

*Bolnišnično pridobljena hiponatriemija lahko zaradi razvoja akutne hiponatriemične encefalopatije povzroči nepopravljivo poškodbo možganov in smrt.

1 Glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.9.

2 Reakcije na infundiranje, glejte poglavje 4.4.

3 Neželeni učinki povezani s tehniko infundiranja.

O naslednjih neželenih učinkih sicer niso poročali pri uporabi tega zdravila, vendar se lahko pojavijo:

• hipernatriemija (npr. pri infundiranju zdravila bolnikom z nefrogenim insipidusnim diabetesom ali velikim nazogastričnim iztokom) in hipervolemija/hiperhidracija, kar vodi v otekanje tkiv zaradi nabiranja tekočine pod kožo (edem) in visok krvni tlak (hipertenzijo),

• hiperkloremična metabolna acidoza,

• hiponatriemija, ki je lahko simptomatska. Hiponatriemija lahko nastopi pri okvari normalnega izločanja proste vode (npr. pri bolnikih, ki imajo sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH) ali po operacijah).

  Splošni neželeni učinki presežka natrija so opisani v poglavju 4.9 Preveliko odmerjanje.

  Dodana kompatibilna zdravila

  Ko se zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje uporablja kot raztopina za redčenje drugih kompatibilnih zdravil, ki se jih po pripravi injicira, bo vrsta dodanega zdravila določala verjetnost za pojav morebitnih drugih neželenih učinkov.

  Če nastopi neželeni učinek, je potrebno oceniti bolnikovo stanje in uvesti ustrezne korektivne ukrepe. Če je to potrebno, morate infundiranje ustaviti. Preostali del raztopine je treba shraniti za preiskave, če bodo potrebne.

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Med splošne neželene učinke presežka natrija v telesu sodijo slabost s siljenjem na bruhanje, bruhanje, driska, trebušni krči, žeja, zmanjšano izločanje sline in solz, potenje, zvišana telesna temperatura, tahikardija, hipertenzija, ledvična odpoved, periferni in pljučni edem, zastoj dihanja, glavobol, omotica, nemir, razdražljivost, šibkost, trzanje in rigidnost mišic, konvulzije, koma in smrt.

Čezmerno infundiranje zdravila Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje lahko vodi do hipernatriemije, hipervolemije in hiperhidracije (ki lahko vodi do pojava znakov v centralnem živčnem sistemu, vključno z epileptičnimi napadi, komo, možganskim edemom in smrtjo) ter preobremenitve z natrijem (ta pa lahko vodi do centralnega in/ali perifernega edema), kar mora zdraviti lečeči zdravnik specialist.

Presežek klorida (hiperkloremija) v telesu lahko povzroči izgubo hidrogenkarbonata z zakislitvenim

učinkom.

Prehitro povečanje ravni natrija v krvi pri bolnikih s kronično hiponatriemijo lahko vodi v pojav

sindroma osmotske demielinizacije (glejte poglavja 4.2, 4.4 and 4.8).

Zdravljenje

V primeru nenamernega prekomernega infundiranja morate zdravljenje ustaviti in bolnika opazovati, da ugotovite ustrezne znake in simptome, povezane z danim zdravilom.

Po potrebi uvedite ustrezne in podporne ukrepe. Odvisno od resnosti stanja se lahko da diuretike ob kontinuiranem nadzoru vrednosti serumskih elektrolitov in korigira motnje elektrolitskega in kislinsko-bazičnega ravnovesja.

Ko se zdravilo Natrijev klorid AptaPharma 9 mg/ml raztopina za infundiranje uporablja kot raztopina za redčenje drugih zdravil, ki se jih po pripravi injicira oz. infundira, bodo znaki in simptomi prekomernega infundiranja odvisni od vrste uporabljenih dodanih kompatibilnih zdravil.