Beriate 1000 i.e. prašek in vehikel za raztopino za injiciranje/infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
voda za injekcije 10 ml / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Beriate 1000 i
Zdravljenje in preprečevanje krvavitve pri bolnikih s hemofilijo A (prirojenim pomanjkanjem
faktorja VIII).
To zdravilo lahko uporabljamo pri zdravljenju bolnikov s pridobljenim pomanjkanjem faktorja VIII.
Zdravljenje mora potekati pod nadzorom zdravnika, izkušenega v zdravljenju hemofilije. Spremljanje zdravljenja
Med potekom zdravljenja je priporočljivo ustrezno določanje ravni faktorja VIII, kot vodilo za določanje odmerka in pogostnosti ponavljajočih se injekcij. Posamezni bolniki se lahko različno odzovejo na faktor VIII, kar se kaže z različnimi razpolovnimi časi in različnimi ravnmi povrnitve aktivnosti. Odmerek, ki temelji na telesni masi, je morda treba prilagoditi pri bolnikih s prenizko ali prekomerno telesno maso. Zlasti pri večjihh kirurških posegih je nujno natančno spremljanje nadomestnega zdravljenja z analizo koagulacije (aktivnosti faktorja VIII v plazmi).
Bolnike moramo spremljati glede možnega nastanka zaviralcev faktorja VIII. Glejte tudi poglavje 4.4.
Odmerjanje:
Odmerjanje in trajanje nadomestnega zdravljenja sta odvisna od ravni faktorja VIII, mesta in obsega krvavitve ter bolnikovega stanja.
Število danih enot faktorja VIII je izraženo v mednarodnih enotah (i.e.), ki se nanašajo na trenutni standard koncentrata WHO za zdravila faktorja VIII. Aktivnost faktorja VIII v plazmi je izražena bodisi kot delež (glede na normalno humano plazmo) ali po možnosti v i.e. (glede na Mednarodni standard za količino faktorja VIII v plazmi).
Ena i.e. aktivnosti faktorja VIII ustreza količini faktorja VIII v enem ml normalne humane plazme.
Zdravljenje po potrebi
Izračun potrebnega odmerjanja faktorja VIII temelji na empirični ugotovitvi, da 1 i.e. faktorja VIII na kg telesne mase zveča aktivnost faktorja VIII v plazmi za približno 2 % normalne aktivnosti (2 i.e./dl). Potrebno odmerjanje določimo z uporabo naslednje enačbe:
Potrebno št. enot = telesna masa [kg] x želeni dvig faktorja VIII [% ali i.e./dl] x 0,5.
Količino danega in pogostnost dajanja faktorja VIII vedno določamo glede na klinično učinkovitost
pri posameznem bolniku.
V primeru spodaj navedenih krvavitev se aktivnost faktorja VIII ne sme zmanjšati pod navedeno raven
aktivnosti v plazmi (v % normalne vrednosti ali i.e./dl) v ustreznem obdobju.
Za vodilo pri odmerjanju pri krvavitvah ali ob operacijskih posegih lahko uporabimo spodnjo tabelo:
| Stopnja krvavitve/Vrsta operativnega posega | Zahtevana raven faktorja VIII(% ali i.e./dl) | Pogostnost odmerkov (ure)/ Trajanjezdravljenja (dnevi) |
| Krvavitev | ||
| Začetna hemartroza, krvavitev v mišico ali krvavitev v ustni votlini | 20-40 | Ponovite infundiranje vsakih 12-24 ur. Vsaj 1 dan, dokler krvavitev, sodeč po bolečini, ni zaustavljena ali ne pride dozaceljenja. |
| Obsežnejša hemartroza,krvavitev v mišico ali hematom | 30-60 | Ponovite infundiranje vsakih 12-24 ur 3-4 dni ali več, dokler bolečina inakutna nezmožnost ne izzvenita. |
| Življenjsko nevarne krvavitve | 60-100 | Ponovite infundiranje vsakih 8-24 ur, dokler nevarnost ne preneha. |
| Kirurški poseg | ||
| Manjši kirurški poseg,vključno z izdrtjem zoba | 30-60 | Vsakih 24 ur vsaj 1 dan, dokler ne pride do zaceljenja. |
| Večji kirurški poseg | 80-100(pred in po operaciji) | Ponovite infundiranje vsakih 8-24 ur do zaceljenja rane, zatem zdravljenje še vsaj 7 dni za vzdrževanje aktivnostifaktorja VIII 30 %-60 % (i.e./dl). |
Preprečevanje
Za dolgotrajno preprečevanje krvavitve pri bolnikih s hudo hemofilijo A so običajni odmerki 20 do 40 i.e. faktorja VIII na kg telesne mase v intervalih 2 do 3 dni. Pri nekaterih bolnikih, zlasti mlajših, bodo morda potrebni krajši intervali med odmerjanjem ali višji odmerki.
Pediatrična populacija
Odmerjanje pri otrocih temelji na telesni masi in zato na splošno temelji na enakih smernicah kot veljajo za odrasle. Pogostnost dajanja vedno določamo glede na klinično učinkovitost pri posameznem bolniku. Obstaja nekaj izkušenj pri zdravljenju otrok, mlajših od 6 let (glejte poglavje 5.1).
Način uporabe
za intravensko uporabo
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Pripravljeno zdravilo pred uporabo segrejte na sobno ali telesno temperaturo. Injicirajte ali infundirajte počasi intravensko s hitrostjo, ki jo bolnik dobro prenaša. Hitrost injiciranja ali infundiranja naj ne presega 2 ml na minuto.
Bolnika opazujte, ker se lahko pojavi takojšnja reakcija. Če se pojavi reakcija, ki bi lahko bila povezana z dajanjem zdravila Beriate, hitrost infundiranja upočasnimo ali dajanje prekinemo, kot zahteva klinično stanje bolnika (glejte tudi poglavje 4.4).
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Da bi izboljšali sledljivost bioloških zdravil, je treba ime in serijsko številko zdravila natančno zabeležiti.
Preobčutljivost
Možne so preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa. Bolnikom svetujemo, da če se pojavijo simptomi preobčutljivosti, nemudoma prenehajo z uporabo zdravila in se posvetujejo z zdravnikom. Bolnike moramo poučiti o zgodnjih znakih preobčutljivostnih reakcij, vključno z izpuščaji, koprivnico, težkim dihanjem, piskajočim dihanjem, hipotenzijo in anafilaksijo.
V primeru šoka moramo upoštevati trenutne zdravstvene standarde za zdravljenje šoka. Zaviralci
Nastanek protiteles, ki nevtralizirajo faktor VIII (zaviralci), je znan zaplet pri zdravljenju
posameznikov s hemofilijo A. Ti zaviralci so ponavadi imunoglobulini IgG, ki zavirajo prokoagulantno delovanje faktorja VIII, njihovo količino pa določamo v enotah Bethesda (B.e.) na ml plazme z uporabo prilagojenega testa. Tveganje za nastanek zaviralcev je odvisno od resnosti bolezni in izpostavljenosti faktorju VIII – največje je v prvih 50 dneh izpostavljenosti, vendar se nadaljuje vse življenje, čeprav je tveganje redko.
Klinični pomen nastanka zaviralcev je odvisen od titra zaviralca, pri čemer zaviralci z nizkim titrom pomenijo manjše tveganje za nezadosten klinični odziv kot zaviralci z visokim titrom.
V splošnem je treba vse bolnike, zdravljene z zdravili s koagulacijskim faktorjem VIII, skrbno spremljati glede nastanka zaviralcev z ustreznim kliničnim opazovanjem in z laboratorijskimi testi. Če aktivnost faktorja VIII ne doseže pričakovane ravni v plazmi ali če krvavitve z ustreznim odmerkom ne zaustavite, morate opraviti test prisotnosti zaviralca faktorja VIII. Pri bolnikih z veliko koncentracijo zaviralca zdravljenje s faktorjem VIII morda ne bo učinkovito, zato je treba razmisliti o drugih možnostih zdravljenja. Obravnavo takih bolnikov mora voditi zdravnik z izkušnjami z zdravljenjem hemofilije in zaviralci faktorja VIII.
Srčno-žilni dogodki
Pri bolnikih z obstoječimi srčno-žilnimi dejavniki tveganja lahko nadomestna terapija s faktorjem VIII poveča srčno-žilno tveganje.
Zapleti, povezani z uporabo katetrov
Če je potreben centralni venski kateter (CVK), je treba upoštevati tveganja, povezana z zapleti s CVK
vključno z lokalnimi okužbami, bakteriemijo in trombozo na mestu katetrizacije.
Varnost pred virusi
Standardni ukrepi za preprečevanje okužb kot posledica uporabe zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, vključujejo izbiro darovalcev, presejalno testiranje posameznih donacij in zbirov plazme za posebne označevalce okužbe ter vključevanje učinkovitih proizvodnih korakov za inaktivacijo/odstranjevanje virusov. Kljub temu pri uporabi zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti prenosa povzročiteljev okužb. To velja tudi za neznane in nove viruse ter druge patogene.
Uvedeni ukrepi so učinkoviti proti virusom z ovojnico, kot so virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV), virus hepatitisa B (HBV) in virus hepatitisa C (HCV) ter proti virusom brez ovojnice, kot sta virus hepatitisa A (HAV) in parvovirus B19.
Pri bolnikih, ki redno ali večkrat prejemajo zdravila faktorja VIII, pridobljena iz človeške plazme,
razmislimo o ustreznem cepljenju (proti hepatitisu A in hepatitisu B).
Pediatrična populacija
Navedena opozorila in previdnostni ukrepi veljajo tako za odrasle kot za otroke.
Vsebnost natrija
Zdravilo Beriate 500 i.e. vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vialo, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
Zdravilo Beriate 1000 i.e. in 2000 i.e. vsebuje 27,55 mg natrija na vialo, kar je enako 1,4 % največjega
dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
O medsebojnem delovanju zdravil, ki vsebujejo humani koagulacijski faktor VIII, z drugimi zdravili
niso poročali.
Študije vpliva faktorja VIII na sposobnost razmnoževanja pri živalih niso bile opravljene. Nosečnost in dojenje
Na podlagi redke pojavnosti hemofilije A pri ženskah, podatki o izkušnjah glede uporabe faktorja VIII
med nosečnostjo in dojenjem niso na voljo.
Zato lahko faktor VIII med nosečnostjo in dojenjem uporabljamo le, če je nujno potrebno. Plodnost
Podatkov o plodnosti ni na voljo.
Povzetek varnostnega profila
Preobčutljivostne ali alergijske reakcije (ki lahko vključujejo angioedem, pekoč občutek in občutek
zbadanja na mestu infundiranja, mrzlico, pordelost, generalizirano koprivnico, glavobol, izpuščaje,
nizek krvni tlak, letargijo, navzeo, nemir, tahikardijo, tiščanje v prsih, mravljinčenje, bruhanje, piskajoče dihanje) so opažali zelo redko, lahko pa v nekaterih primerih napredujejo do hude anafilaksije (vključno s šokom).
Pri bolnikih s hemofilijo A, zdravljenih s faktorjem VIII, vključno z zdravilom Beriate, lahko pride do nastanka nevtralizirajočih protiteles (zaviralcev). Pri nastanku teh zaviralcev se stanje lahko kaže kot nezadosten klinični odziv. V takih primerih priporočamo, da se obrnete na specialistični center za zdravljenje hemofilije.
Neželeni učinki v obliki preglednice
Naslednji neželeni učinki temeljijo na izkušnjah po prihodu zdravila na trg kot tudi strokovni literaturi. Spodnja preglednica je pripravljena v skladu s klasifikacijo organskih sistemov MedDRA.
Uporabljene so naslednje standardne kategorije pogostnosti: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do
<1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000); neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| MedDRA Standardna klasifikacija po organskihsistemih | Neželeni učinek | Pogostnost |
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | zaviranje faktorja VIII | občasni (PZB)* zelo pogosti (PNB)* |
| Splošne težave in spremembe namestu aplikacije | povišana telesna temperatura | zelo redki |
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost (alergijske reakcije) | zelo redki |
*Pogostnost temelji na študijah z vsemi zdravili s FVIII, ki so vključevale bolnike s hudo hemofilijo
A. PZB = predhodno zdravljeni bolniki, PNB = predhodno nezdravljeni bolniki.
Za podatke o varnosti glede prenosljivih povzročiteljev, glejte poglavje 4.4. Pediatrična populacija
Pričakuje se, da bo pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov pri otrocih enaka kot pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.
Farmakološke lastnosti - Beriate 1000 i
Farmakoterapevtska skupina: Antihemoragiki: krvni koagulacijski faktorji Oznaka ATC: B02BD02
Kompleks faktorja VIII/von Willebrandovega faktorja sestavljata dve molekuli (faktor VIII in von
Willebrandov faktor) z različnima fiziološkima delovanjema.
Če ga damo hemofiliku intravensko, se v krvnem obtoku bolnika faktor VIII veže na von
Willebrandov faktor.
Aktivirani faktor VIII deluje kot kofaktor aktiviranemu faktorju IX, ki pospeši pretvorbo faktorja X v aktivirani faktor X. Aktivirani faktor X pretvori protrombin v trombin. Trombin zatem pretvori fibrinogen v fibrin in tako se lahko oblikuje strdek. Hemofilija A je na spolni kromosom vezana dedna motnja strjevanja krvi zaradi znižane ravni faktorja VIII:C in posledica so obsežne krvavitve v sklepe, mišice ali notranje organe, bodisi spontano bodisi kot posledica nezgod ali kirurških poškodb. Z nadomestnim zdravljenjem zvečamo plazemsko raven faktorja VIII in tako omogočimo začasno popravo pomanjkanja faktorja in nagnjenosti h krvavitvam.
Poleg vloge zaščitne beljakovine za faktor VIII, von Willebrandov faktor pospešuje adhezijo trombocitov na mestih poškodbe žile ter sodeluje pri agregaciji trombocitov.
Na voljo imamo podatke o zdravljenju 16 otrok, mlajših od 6 let, pridobljeni rezultati klinične učinkovitosti in varnosti pa so bili podobni izkušnjam pri odraslih.
Upoštevajte, da letna stopnja krvavitve (ABR – annualized bleeding rate) ni primerljiva med
različnimi koncentrati faktorjev in med različnimi kliničnimi študijami.
Po intravenskem injiciranju se aktivnost faktorja VIII mono- ali bieksponentno zmanjša. Razpon končnega razpolovnega časa je med 5 in 22 ur s povprečno vrednostjo približno 12 ur. Povečanje aktivnosti faktorja VIII po dajanju 1 i.e. faktorja VIII/kg telesne mase (prirastek obnovitve) je bilo približno 2 % z variabilnostjo med posamezniki (1,5 do 3,0 %). Srednji čas zadrževanja (median residence time, MRT) je bil 17 ur (standardni odklon 5,5 ur), srednja površina pod krivuljo, dopolnjenimi z ekstrapolacijo (area under the data completed by extrapolation, AUDC), je bila 0,4 h x kg/ml (standardni odklon 0,2), srednji očistek 3 ml/h/kg (standardni odklon 1,5 ml/h/kg).
Pediatrična populacija
Na voljo je malo farmakokinetičnih podatkov pri pediatrični populaciji.
Farmacevtski podatki - Beriate 1000 i
glicin
kalcijev klorid
natrijev hidroksid (v majhnih količinah) za uravnavanje pH
saharoza natrijev klorid
Priložen vehikel: voda za injekcije 5 ml oziroma 10 ml.
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, vehikli in topili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.1.
3 leta
Po rekonstituciji so fizikalno in kemijsko obstojnost dokazali za 8 ur pri 25°C. Z mikrobiološkega vidika je treba pripravljeno zdravilo uporabiti takoj. Če zdravila ne damo takoj, čas shranjevanja v viali pri sobni temperaturi ne sme presegati 8 ur. Ko je zdravilo prenešeno v injekcijsko brizgo, ga morate takoj uporabiti (glejte tudi poglavje 6.6.).
Shranjujte v hladilniku (2°C - 8 °C). Ne zamrzujte. Zdravilo shranjujte v originalni ovojnini za
zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Znotraj roka uporabnosti se lahko zdravilo Beriate shranjuje pri temperaturi do 25 °C, vendar celotno obdobje shranjevanja ne sme biti daljše od 1 meseca. Posamezna obdobja shranjevanja pri sobni temperaturi je treba zabeležiti, da ne presežejo 1 mesečnega obdobja.
NE izpostavljajte vial direktni vročini. Viale ne smete segreti nad telesno temperaturo (37°C). Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
Stični vsebniki:
Viale iz brezbarvnega stekla (500 i.e: Tip I; 1000 in 2000 i.e.: Tip II), zaprte pod vakuumom z gumijastim zamaškom (bromobutil), aluminijasto zaporko in plastično okroglo ploščico (polipropilen).
Pakiranja
Škatla s 500 i.e. vsebuje:
-
1 viala s praškom
-
1 viala s 5 ml vode za injekcije
-
1 priprava za prenos s filtrom 20/20 Set za dajanje (notranja škatla):
-
1 injekcijska brizga (5 ml) za enkratno uporabo
-
1 komplet za punkcijo vene
-
2 alkoholni blazinici
-
1 nesterilen obliž
Škatla s 1000 i.e. vsebuje:
-
1 viala s praškom
-
1 viala z 10 ml vode za injekcije
-
1 priprava za prenos s filtrom 20/20 Set za dajanje (notranja škatla):
-
1 injekcijska brizga (10 ml) za enkratno uporabo
-
1 komplet za punkcijo vene
-
2 alkoholni blazinici
-
1 nesterilen obliž
Škatla z 2000 i.e. vsebuje:
-
1 viala s praškom
-
1 viala z 10 ml vode za injekcije
-
1 priprava za prenos s filtrom 20/20 Set za dajanje (notranja škatla):
-
1 injekcijska brizga (10 ml) za enkratno uporabo
-
1 komplet za punkcijo vene
-
2 alkoholni blazinici
-
1 nesterilen obliž
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Način uporabe
Splošna navodila:
-
Raztopina mora biti bistra ali nekoliko opalescentna. Občasno se lahko v viali pojavi nekaj kosmičev ali delcev. Filter, ki je vključen v napravo Mix2Vial take delce odstrani. Filtracija ne vpliva na izračune odmerjanj. Po filtraciji in izsesanju (glejte spodaj) rekonstituriranega zdravila v injekcijsko brizgo je treba pred dajanjem preveriti videz rekonstituiranega zdravila v injekcijski brizgi, da ne vsebuje delcev ali obarvanj. Motnih raztopin ali raztopin, ki vsebujejo ostanke (usedline/delce), ko so v injekcijski brizgi, ne uporabite.
-
Ko je zdravilo prenešeno v injekcijsko brizgo, ga morate takoj uporabiti. Zdravila ne shranjujte v injekcijski brizgi.
-
Rekonstitucijo in izsesanje izvajajte pod aseptičnimi pogoji.
Rekonstitucija:
Vehikel segrejte na sobno temperaturo. Prepričajte se, da sta zunanji zaščitni zaporki viale s praškom in viale z vehiklom odstranjeni, zamaška pa obrisana z antiseptično raztopino in osušena še pred odprtjem zavoja Mix2Vial.
1 1. Odprite zavoj Mix2Vial tako, da odlepite pokrov. Ne odstranite Mix2Vial iz pretisnega omota! 2 2. Postavite vialo z vehiklom na ravno, čisto podlago in jo trdno držite. Vzemite Mix2Vial skupaj s pretisnim omotom in potisnite konico modrega adapterja naravnost navzdol skozi zamašek viale z vehiklom. 3 3. Previdno odstranite pretisni omot s seta Mix2Vial, tako da ga primete za obod in potegnete navpično navzgor. Glejte, da odstranite le pretisni omot in ne tudi kompleta Mix2Vial. 4 4. Postavite vialo z zdravilom na ravno in trdno podlago. Obrnite vialo vehikla, na katero je pritrjen komplet Mix2Vial, in potisnite konico prozornega adapterja naravnost navzdol skozi zamašek viale z zdravilom. Vehikel bo samodejno stekel v vialo z zdravilom. 5 5. Z eno roko primite komplet Mix2Vial na tisti strani, kjer je viala z zdravilom, z drugo pa na strani vehikla in z odvijanjem v nasprotni strani urinega kazalca previdno razstavite komplet na dva dela. Zavrzite vialo vehikla skupaj z modrim adapterjem, pritrjenim na Mix2Vial 6 6. Nalahno vrtite vialo z zdravilom skupaj s pritrjenim prozornim adapterjem, dokler se vsebina popolnoma ne raztopi. Ne stresajte. 7 7. Vsrkajte zrak v prazno sterilno injekcijsko brizgo. Medtem ko je viala z zdravilom v pokončnem položaju, priključite injekcijsko brizgo na zaskočni nastavek »Luerjev zaklop« Mix2Vial s privijanjem v smeri urinega kazalca. Vbrizgajte zrak v vialo z zdravilom. Izsesavanje in apliciranje:
8 8. S stalnim pritiskom na bat injekcijske brizge obrnite sistem na glavo in vsrkajte raztopino v brizgo s počasnim izvlečenjem bata. 9 9. Ko je raztopina v injekcijski brizgi, trdno primite tulec injekcijske brizge (bat naj bo še vedno obrnjen navzdol) in snemite komplet Mix2Vial z injekcijske brizge z odvijanjem v nasprotni smeri urinega kazalca. Za injiciranje zdravila Beriate priporočamo uporabo plastičnih brizg za enkratno uporabo, saj na mlečno-steklenih površinah steklenih brizg tovrstne raztopine ostajajo.
Raztopino injicirajte počasi intravensko (glejte poglavje 4.2), poskrbite, da v brizgo, napolnjeno z zdravilom, ne vstopi kri. Uporabite komplet za punkcijo vene, ki je priložen pakiranju zdravila, in vstavite iglo v veno. Naj kri priteče na konec cevke. Pritrdite brizgo na navojni, zaporni del kompleta za punkcijo vene.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.