Medaxone 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Medaxone 1 g
Zdravilo Medaxone je indicirano za zdravljenje spodaj navedenih okužb pri odraslih in otrocih, vključno z donošenimi novorojenčki (od rojstva naprej):
-
bakterijski meningitis,
-
zunajbolnišnična okužba s pljučnico,
-
bolnišnična okužba s pljučnico,
-
akutno vnetje srednjega ušesa,
-
intraabdominalne okužbe,
-
zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom),
-
okužbe kosti in sklepov,
-
zapletene okužbe kože in mehkih tkiv,
-
gonoreja,
-
sifilis,
-
bakterijski endokarditis.
Zdravilo Medaxone lahko uporabljamo:
-
za zdravljenje akutnega poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni pri odraslih,
-
za zdravljenje diseminirane oblike lymske borelioze (zgodnje (II. stadij) in pozne (III. stadij)) pri odraslih in otrocih, vključno z novorojenčki, starimi od 15 dni,
-
za predoperativno profilakso okužb mesta kirurškega posega,
-
za obravnavo nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesno temperaturo, za katero se sumi, da je posledica bakterijske okužbe,
-
za zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavi v povezavi s katero od zgoraj naštetih okužb, ali se povezava z njimi sumi.
Ceftriakson je treba uporabiti skupaj z drugimi zdravili za zdravljenje bakterijskih infekcij, kadar je
možno, da bakterija povzročiteljica ne sodi v njegov spekter delovanja (glejte poglavje 4.4).
Upoštevati je potrebno uradne smernice o ustrezni uporabi zdravil za zdravljenje bakterijskih infekcij.
Odmerjanje
Odmerek je odvisen od resnosti okužbe, občutljivosti okužbe na ceftriakson, mesta in vrste okužbe ter
od bolnikove starosti in njegovega delovanja jeter in ledvic.
Odmerki, priporočeni v spodnjih preglednicah, so na splošno priporočeni odmerki za te indikacije. V posebno hudih primerih je treba razmisliti o odmerkih v zgornjem delu priporočenega razpona.
Odrasli in otroci, stari več kot 12 let (≥ 50 kg)
| Odmerekceftriaksona* | Pogostnostzdravljenja** | Indikacije |
| 1–2 g | Enkrat na dan | Zunajbolnišnična okužba s pljučnico |
| Akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni | ||
| Intraabdominalne okužbe | ||
| Zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom) | ||
| 2 g | Enkrat na dan | Bolnišnična okužba s pljučnico |
| Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv | ||
| Okužbe kosti in sklepov | ||
| 2–4 g | Enkrat na dan | Obravnava nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesnotemperaturo, za katero se sumi, da je posledica bakterijske okužbe |
| Bakterijski endokarditis | ||
| Bakterijski meningitis |
*Pri dokumentirani bakteriemiji je potrebno razmisliti o odmerkih v zgornjem delu priporočenega
razpona.
**O dajanju zdravila dvakrat na dan (na 12 ur) lahko razmislimo, ko se daje odmerke, večje od 2 g na dan.
Indikacije za odrasle in otroke, stare več kot 12 let (≥ 50 kg), za katere so potrebne posebne
sheme odmerjanja:
Akutno vnetje srednjega ušesa
Uporabi se lahko enkratni intramuskularni odmerek ceftriaksona 1 g–2 g. Maloštevilni podatki kažejo, da je pri hudo bolnih bolnikih ali pri neuspeli predhodni terapiji lahko ceftriakson učinkovit, kadar se ga daje 3 dni v obliki intramuskularnega odmerka 1 g–2 g na dan.
Predoperativna profilaksa okužb mesta kirurškega posega
2 g v obliki enkratnega odmerka pred kirurškim posegom.
Gonoreja
500 mg v obliki enkratnega intramuskularnega odmerka.
Sifilis
Na splošno priporočeni odmerki so 500 mg–1 g enkrat na dan, ki se povečajo na 2 g enkrat na dan pri nevrosifilisu, za 10–14 dni. Priporočeni odmerki pri sifilisu, vključno z nevrosifilisom, temeljijo na maloštevilnih podatkih. Upoštevati je potrebno nacionalne ali lokalne smernice.
Diseminirana oblika lymske borelioze (zgodnja [II. stadij] in pozna [III. stadij]) 2 g enkrat na dan za 14–21 dni.
Priporočeno trajanje zdravljenja se razlikuje; upoštevati je potrebno nacionalne ali lokalne smernice.
Pediatrična populacija
Novorojenčki, dojenčki in otroci, stari od 15 dni do 12 let (< 50 kg)
Otrokom s telesno maso 50 kg ali več je potrebno dati običajni odmerek za odrasle.
| Odmerek ceftriaksona* | Pogostnost zdravljenja** | Indikacije |
| 50–80 mg/kg | Enkrat na dan | Intraabdominalne okužbe |
| Zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom) | ||
| Zunajbolnišnična okužba s pljučnico | ||
| Bolnišnična okužba s pljučnico | ||
| 50–100 mg/kg(največ 4 g) | Enkrat na dan | Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv |
| Okužbe kosti in sklepov | ||
| Obravnava nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesno temperaturo, za katero se sumi, da je posledica bakterijske okužbe | ||
| 80–100 mg/kg(največ 4 g) | Enkrat na dan | Bakterijski meningitis |
| 100 mg/kg(največ 4 g) | Enkrat na dan | Bakterijski endokarditis |
*Pri dokumentirani bakteriemiji je potrebno razmisliti o odmerkih v zgornjem delu priporočenega
razpona.
**O dajanju zdravila dvakrat na dan (na 12 ur) lahko razmislimo, ko se daje odmerke, večje od 2 g na dan.
Indikacije za novorojenčke, dojenčke in otroke, stare od 15 dni do 12 let (< 50 kg), za katere so potrebne posebne sheme odmerjanja:
Akutno vnetje srednjega ušesa
Za začetno zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa se lahko uporabi enkratni intramuskularni odmerek ceftriaksona 50 mg/kg. Maloštevilni podatki kažejo, da je pri hudo bolnih otrocih ali pri neuspeli začetni terapiji ceftriakson lahko učinkovit, kadar se ga daje 3 dni v obliki intramuskularnega odmerka 50 mg/kg na dan.
Predoperativna profilaksa okužb mesta kirurškega posega
50–80 mg/kg v obliki enkratnega odmerka pred kirurškim posegom.
Sifilis
Na splošno priporočeni odmerki so 75–100 mg/kg (največ 4 g) enkrat na dan za 10–14 dni. Priporočeni odmerki pri sifilisu, vključno z nevrosifilisom, temeljijo na zelo malo podatkih. Upoštevati je potrebno nacionalne ali lokalne smernice.
Diseminirana oblika lymske borelioze (zgodnja [II. stadij] in pozna [III. stadij])
50–80 mg/kg enkrat na dan za 14-21 dni. Priporočeni časi zdravljenja se razlikujejo; upoštevati je
potrebno nacionalne ali lokalne smernice.
Novorojenčki 0–14 dni
Ceftriakson je kontraindiciran pri nedonošenih novorojenčkih do postmenstruacijske starosti 41 tednov
(gestacijska starost + kronološka starost).
| Odmerek ceftriaksona* | Pogostnost zdravljenja | Indikacije |
| 20–50 mg/kg | Enkrat na dan | Intraabdominalne okužbe |
| Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv | ||
| Zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom) | ||
| Zunajbolnišnična okužba s pljučnico | ||
| Bolnišnična okužba s pljučnico | ||
| Okužbe kosti in sklepov | ||
| Obravnava nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesno temperaturo, za katero se sumi, da je posledica bakterijske okužbe | ||
| 50 mg/kg | Enkrat na dan | Bakterijski meningitis |
| Bakterijski endokarditis |
*Pri dokumentirani bakteriemiji je potrebno razmisliti o odmerkih v zgornjem delu priporočenega
razpona.
Maksimalnega dnevnega odmerka 50 mg/kg ne smemo prekoračiti.
Indikacije za novorojenčke stare 0–14 dni, za katere so potrebne posebne sheme odmerjanja:
Akutno vnetje srednjega ušesa
Za začetno zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa se lahko uporabi enkratni intramuskularni odmerek ceftriaksona 50 mg/kg.
Predoperativna profilaksa okužb mesta kirurškega posega
20–50 mg/kg v obliki enkratnega odmerka pred kirurškim posegom.
Sifilis
Na splošno priporočeni odmerek je 50 mg/kg enkrat na dan za 10–14 dni. Priporočeni odmerki pri sifilisu, vključno z nevrosifilisom, temeljijo na zelo malo podatkih.
Upoštevati je potrebno nacionalne ali lokalne smernice.
Trajanje zdravljenja
Trajanje zdravljenja se razlikuje glede na potek bolezni. Kot velja na splošno za zdravljenje z
antibiotikom, je potrebno z uporabo ceftriaksona nadaljevati še 48–72 ur po tem, ko postane bolnik
afebrilen ali ko so doseženi vidni znaki eradikacije bakterije.
Starejši bolniki
Odmerkov, priporočenih za odrasle, pri starejših bolnikih ni potrebno prilagajati, če je delovanje
njihovih ledvic in jeter zadovoljivo.
Bolniki z jetrno okvaro
Razpoložljivi podatki ne kažejo na potrebo po prilagoditvi odmerka pri blagi ali zmerni okvari delovanja jeter, če delovanje ledvic ni okvarjeno.
Podatkov iz študij za bolnike s hudo jetrno okvaro ni (glejte poglavje 5.2).
Bolniki z ledvično okvaro
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic ni potrebno zmanjšati odmerka ceftriaksona, če delovanje
jeter ni okvarjeno. Le v primerih preterminalne ledvične odpovedi (očistek kreatinina < 10 ml/min) odmerek ceftriaksona ne sme preseči 2 g na dan.
Pri bolnikih na dializi dodatni odmerki po dializi niso potrebni. Ceftriakson se s pomočjo peritonealne dialize ali hemodialize ne odstrani. Priporoča se natančno klinično spremljanje varnosti in učinkovitosti.
Bolniki s hudo jetrno in ledvično okvaro
Pri bolnikih, ki imajo hudo okvaro delovanja ledvic in disfunkcijo jeter, se priporoča skrbno klinično spremljanje varnosti in učinkovitosti.
Način uporabe
Intramuskularna injekcija
Zdravilo Medaxone se lahko daje v obliki globoke intramuskularne injekcije.
1 g ceftriaksona je potrebno raztopiti v 3,5 ml 1 % raztopine lidokaina za injiciranje. Intramuskularne injekcije je potrebno injicirati v glavnino razmeroma velike mišice; na eno mesto se ne sme injicirati več kot 1 g zdravila.
Ker se kot vehikel uporablja lidokain, se nastale raztopine nikoli ne sme dati intravensko (glejte poglavje 4.3). Z aspiracijo brizge pred injiciranjem je potrebno preveriti nenamerno intravensko injiciranje.
Upoštevajte informacije v povzetku glavnih značilnosti zdravila za lidokain.
Intravenska injekcija
Zdravilo Medaxone se lahko daje v obliki intravenske infuzije, ki traja vsaj 30 minut (priporočeni
način uporabe) ali počasne intravenske injekcije, ki traja 5 minut. Intravensko intermitentno injekcijo je treba dati v času 5 minut, po možnosti v večjo veno.
1 g ceftriaksona je treba raztopiti v 10 ml vode za injekcije. Za celotna navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Intravenske odmerke 50 mg/kg ali več je treba dojenčkom in otrokom, starim do 12 let, dati z infuzijo. Pri novorojenčkih je treba intravenske odmerke dajati v času 60 minut, de se zmanjša možno tveganje za nastanek bilirubinske encefalopatije (glejte poglavji 4.3 in 4.4). O intramuskularnih injekcijah smemo razmisliti le, če intravensko dajanje ni možno ali pa je manj primerno za bolnika. Odmerke,
večje od 2 g, je treba dati intravensko.
Ceftriakson je kontraindiciran pri novorojenčkih (≤ 28 dni), če jih je treba (ali se pričakuje, da jih bo treba) zdraviti z intravenskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij, vključno s stalnimi infuzijami, ki vsebujejo kalcij, kot je parenteralna prehrana, zaradi tveganja obarjanja kalcijevega ceftriaksonata (glejte poglavje 4.3).
Redčil, ki vsebujejo kalcij (npr. Ringerjeva raztopina ali Hartmannova raztopina), se ne sme uporabljati za rekonstitucijo vial s ceftriaksonom ali za nadaljnje redčenje rekonstituirane viale za intravensko dajanje, saj lahko nastanejo oborine. Do obarjanja kalcijevega ceftriaksonata lahko pride
tudi, če se ceftriakson zmeša z raztopinami, ki vsebujejo kalcij, v isti liniji za intravensko dajanje. Zato se ceftriaksona in raztopin, ki vsebujejo kalcij, ne sme mešati ali dajati sočasno (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 6.2).
Za predoperativno profilakso okužb mesta kirurškega posega je treba ceftriakson dati 30–90 minut
pred kirurškim posegom.
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na ceftriakson, kateri drugi cefalosporin ali katero koli pomožno snov, navedeno v
poglavju 6.1.
Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija) na katero koli drugo vrsto betalaktamskih
antibiotikov (penicilini, monobaktami in karbapenemi) v anamnezi.
Ceftriakson je kontraindiciran pri:
-
nedonošenih novorojenčkih do postmenstruacijske starosti 41 tednov (gestacijska starost +
kronološka starost)*
-
donošenih novorojenčkih (starih do 28 dni):
-
s hiperbilirubinemijo, zlatenico ali pri tistih, ki so hipoalbuminemični ali acidotični, ker so to
stanja, v katerih je verjetno, da pride do okvare vezave bilirubina*
-
če jih je treba (ali se pričakuje, da jih bo treba) intravensko zdraviti s kalcijem ali infuzijami, ki vsebujejo kalcij, zaradi tveganja za obarjanje kalcijeve soli ceftriaksona (glejte poglavja 4.4, 4.8 in 6.2).
*Študije in vitro so pokazale, da lahko ceftriakson izpodrine bilirubin iz mest vezave na albumin v
serumu, kar pri teh bolnikih povzroči možno tveganje za bilirubinsko encefalopatijo.
Pred intramuskularnim injiciranjem ceftriaksona, ki je bil pripravljen v raztopini lidokaina je treba
izključiti možnost, da je uporaba lidokaina pri bolniku kontraindicirana (glejte poglavje 4.4).
Raztopin ceftriaksona, ki vsebujejo lidokain, se ne sme nikoli dajati intravensko. Glejte Povzetek
glavnih značilnosti zdravila za lidokain, še posebej poglavje o kontraindikacijah.
Preobčutljivostne reakcije
Kot pri vseh betalaktamskih antibiotikih, so poročali o resnih in občasno smrtnih preobčutljivostnih reakcijah (glejte poglavje 4.8). Preobčutljivostne rekacije lahko napredujejo tudi v Kounisov sindrom, resno alergijsko reakcijo, ki lahko povzroči miokardni infarkt (glej poglavje 4.8). V primerih hudih preobčutljivostnih reakcij je treba zdravljenje s ceftriaksonom takoj prekiniti in uvesti ustrezne urgentne ukrepe. Pred začetkom zdravljenja je treba ugotoviti, ali ima bolnik anamnezo hudih
preobčutljivostnih reakcij na ceftriakson, druge cefalosporine ali druge vrste betalaktamskih
učinkovin. Previdnost je potrebna, če se ceftriakson uporablja pri bolnikih z anamnezo preobčutljivosti na druge betalaktamske učinkovine, ki ni bila huda.
Pri zdravljenju s ceftriaksonom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (Stevens-Johnsonov
sindrom ali Lyellov sindrom/toksična epidermalna nekroliza in reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms – DRESS)), ki so lahko življenjsko ogrožajoči ali smrtni; vendar pa pogostnost teh dogodkov ni znana (glejte poglavje 4.8).
Jarisch-Herxheimerjeva reakcija (JHR)
Pri nekaterih bolnikih s spirohetnimi okužbami se lahko kmalu po začetku zdravljenja s ceftriaksonom pojavi Jarisch-Herxheimerjeva reakcija (JHR). JRH je bolezen, ki običajno izzveni brez zdravljenja ali pa jo zdravimo simptomatsko. V primeru pojava te reakcije zdravljenja z antibiotiki ne smete prekiniti. Medsebojno delovanje z zdravili, ki vsebujejo kalcij
Pri nedonošenih in donošenih novorojenčkih, starih manj kot 1 mesec, so opisali primere smrtnih reakcij, zaradi obarjanja kalcijevega ceftriaksonata v pljučih in ledvicah. Vsaj en od njih je prejel ceftriakson in kalcij ob različnem času in skozi različne intravenske linije. Med razpoložljivimi
znanstvenimi podatki ni poročil o potrjenih intravaskularnih oborinah pri drugih bolnikih, razen pri novorojenčkih, zdravljenih s ceftriaksonom in raztopinami, ki vsebujejo kalcij, ali katerimi koli drugimi zdravili, ki vsebujejo kalcij. Študije in vitro so pokazale, da je pri novorojenčkih večje tveganje za nastanek oborine kalcijevega ceftriaksonata v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami.
Pri bolnikih vseh starosti se ceftriakson ne sme mešati ali dajati sočasno s katerimi koli intravenskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij, niti ne skozi različne linije za infundiranje ali na različna mesta infundiranja. Vendar pa se pri bolnikih, starejših od 28 dni, ceftriakson in raztopine, ki vsebujejo
kalcij, lahko dajejo zaporedoma ena za drugo, če se uporabijo različne linije za infundiranje na različnih mestih infundiranja, ali če se linije za infundiranje med infuzijama zamenjajo ali dobro
izplaknejo s fiziološko raztopino, da ne pride do obarjanja. Pri bolnikih, pri katerih je potrebna stalna infuzija raztopin za popolno parenteralno prehrano (PPP; TPN - total parenteral nutrition), ki vsebujejo kalcij, naj zdravstveno osebje razmisli o uporabi alternativnih oblik protimikrobnega zdravljenja, pri katerih podobno tveganje obarjanja ne obstaja. Če se meni, da je uporaba ceftriaksona pri bolnikih, ki potrebujejo stalno parenteralno prehrano, potrebna, se lahko raztopina PPP in
ceftriakson dajeta sočasno, vendar skozi različne linije za infundiranje na različnih mestih. Alternativno se lahko infundiranje raztopine PPP ustavi za čas infundiranja ceftriaksona, linije za infundiranje pa se med raztopinama izperejo (glejte poglavja 4.3, 4.8, 5.2 in 6.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost ceftriaksona pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih je bila dokazana za
odmerke, opisane v poglavju Odmerjanje in način uporabe (glejte poglavje 4.2). Študije so pokazale,
da lahko ceftriakson, kot nekateri drugi cefalosporini, izpodrine bilirubin iz albumina v serumu.
Ceftriakson je kontraindiciran pri prezgodaj rojenih in normalno donošenih novorojenčkih, pri katerih obstaja tveganje za razvoj bilirubinske encefalopatije (glejte poglavje 4.3).
Imunsko pogojena hemolitična anemija
Imunsko pogojeno hemolitično anemijo so opazili pri bolnikih, ki so prejemali protimikrobne učinkovine iz razreda cefalosporinov, vključno s ceftriaksonom (glejte poglavje 4.8). Med
zdravljenjem s ceftriaksonom so tako pri odraslih kot pri otrocih opisali hude primere hemolitične anemije, vključno s smrtnimi.
Če se pri bolniku med zdravljenjem s ceftriaksonom razvije anemija, je treba razmisliti o diagnozi anemije, povezane s cefalosporinom, in prenehati z uporabo ceftriaksona, dokler se ne ugotovi vzroka.
Dolgotrajno zdravljenje
Med dolgotrajnim zdravljenjem je treba v rednih intervalih opravljati krvne preiskave celotne krvne slike.
Kolitis/prekomeren razrast neobčutljivih mikroorganizmov
Pri uporabi skoraj vseh protimikrobnih učinkovin, vključno s ceftriaksonom, so poročali o kolitisu in o psevdo-membranskem kolitisu, povezanima z uporabo zdravil za zdravljenje bakterijskih infekcij, ki
sta lahko blaga do življenjsko nevarna. Zato je pri bolnikih, ki imajo drisko med dajanjem ceftriaksona ali po njem, pomembno pomisliti na to diagnozo (glejte poglavje 4.8). Razmisliti je treba o prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom in uvedbi ustreznega zdravljenja proti Clostridium difficile. Zdravil, ki zavirajo peristaltiko, se ne sme uporabiti.
Pojavijo se lahko superinfekcije z neobčutljivimi mikroorganizmi, tako kot pri uporabi drugih zdravil za zdravljenje bakterijskih infekcij.
Huda ledvična in jetrna insuficienca
Pri hudi ledvični in jetrni insuficienci se priporoča skrbno klinično spremljanje varnosti in učinkovitosti (glejte poglavje 4.2).
Encefalopatija
Pri uporabi ceftriaksona so poročali o encefalopatiji (glejte poglavje 4.8), zlasti pri starejših bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavje 4.2) ali boleznimi centralnega živčevja. Ob sumu na encefalopatijo, povezano s ceftriaksonom (npr. znižana raven zavesti, spremenjeno duševno stanje, mioklonus, konvulzije), je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom.
Motnje pri seroloških preiskavah
Pojavijo se lahko motnje pri Coombsovem testu, saj lahko ceftriakson povzroči lažno pozitivne
rezultate testa. Ceftriakson lahko povzroči tudi lažno pozitivne rezultate testa za galaktozemijo (glejte
poglavje 4.8).
Rezultati neencimskih metod za določanje glukoze v urinu so lahko lažno pozitivni. Določanje
glukoze v urinu med zdravljenjem s ceftriaksonom mora biti encimsko (glejte poglavje 4.8).
Prisotnost ceftriaksona lahko povzroči lažno nizke rezultate vrednosti glukoze v krvi, ki se jih pridobi z nekaterimi merilniki za spremljanje glukoze v krvi. Upoštevajte navodila za uporabo za vsak merilnik. Če je to potrebno, se mora uporabiti alternativne metode za določanje glukoze v krvi.
Natrij
1 gram zdravila Medaxone vsebuje 3,6 mmol (83 mg) natrija. To morajo upoštevati bolniki, ki so na
dieti z nadzorovanim vnosom natrija.
Protimikrobni spekter
Ceftriakson ima omejen spekter protimikrobnega delovanja in morda ni primeren kot edina učinkovina za zdravljenje nekaterih vrst okužb, razen če je bil povzročitelj bolezni že določen (glejte poglavje 4.2). Pri polimikrobnih okužbah, kjer sum na povzročitelja bolezni vključuje organizme, odporne na ceftriakson, je treba razmisliti o uporabi dodatnega antibiotika.
Uporaba lidokaina
Če se kot vehikel uporabi raztopina lidokaina, se lahko raztopina ceftriaksona uporabi le v obliki
intramuskularne injekcije. Pred uporabo je treba upoštevati kontraindikacije za lidokain, opozorila in druge pomembne informacije, navedene v povzetku glavnih značilnosti zdravila za lidokain (glejte poglavje 4.3). Raztopine lidokaina se ne sme nikoli dajati intravensko.
Litiaza žolča
Pri sencah na ultrazvoku je treba pomisliti na možnost obarjanja kalcijevega ceftriaksonata. Sence, ki so jih zamenjali za žolčne kamne, so odkrili na ultrazvoku žolčnika in so jih pogosteje opazili pri
odmerkih ceftriaksona 1 g na dan ali več. Previdnost je potrebna zlasti pri pediatrični populaciji. Te oborine izginejo po prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom. Oborine kalcijevega ceftriaksonata so bile redko povezane s simptomi. V simptomatskih primerih se priporoča konzervativna nekirurška obravnava, zdravnik pa mora razmisliti o prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom na podlagi specifične ocene koristi in tveganj (glejte poglavje 4.8).
Zastoj žolča
Pri bolnikih, zdravljenih s ceftriaksonom, so poročali o primerih pankreatitisa, vzrok katerega je bil verjetno zastoj žolča (glejte poglavje 4.8). Pri večini bolnikov so bili prisotni dejavniki tveganja za zastoj žolča in za nastanek žolčne usedline, npr. pomembno predhodno zdravljenje, huda bolezen in uporaba popolne parenteralne prehrane. Ni mogoče izključiti, da je lahko ceftriakson sprožitelj ali
sodejavnik žolčnega obarjanja.
Ledvična litiaza
Poročali so o primerih ledvične litiaze, ki je reverzibilna ob prekinitvi uporabe ceftriaksona (glejte poglavje 4.8). V simptomatskih primerih je treba opraviti ultrazvok (sonografijo). Pri bolnikih z anamnezo ledvične litiaze ali s hiperkalciurijo mora zdravnik pri odločitvi o uporabi upoštevati
specifično oceno tveganja in koristi.
Redčil, ki vsebujejo kalcij, kot sta Ringerjeva raztopina ali Hartmannova raztopina, se ne sme uporabljati za rekonstitucijo vial s ceftriaksonom ali za nadaljnje redčenje rekonstituirane vsebine viale za intravensko dajanje, saj lahko nastajajo oborine. Oborine ceftriaksona s kalcijem se lahko pojavijo tudi, če se ceftriakson v isti liniji za intravensko dajanje zmeša z raztopinami, ki vsebujejo
kalcij. Ceftriaksona se ne sme dajati sočasno z intravenskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij, vključno
s stalnimi infuzijami, ki vsebujejo kalcij, kot je parenteralna prehrana, ki se daje skozi Y-kanal. Vendar pa se lahko pri bolnikih, razen pri novorojenčkih, ceftriakson in raztopine, ki vsebujejo kalcij, daje zaporedoma, če se linije za infundiranje med infuzijama sperejo s kompatibilno tekočino. Študije in vitro s plazmo odraslih bolnikov in plazmo novorojenčkov iz popkovnične krvi so pokazale, da je pri novorojenčkih tveganje za obarjanje ceftriaksona s kalcijem večje (glejte poglavja 4.2, 4.3, 4.4, 4.8 in 6.2).
Sočasna uporaba s peroralnimi antikoagulanti lahko poveča učinek nasproten vitaminu K in tveganje za krvavitev. Priporočljivo je, da INR (International Normalised Ratio) merimo pogosto in da
odmerjanje zdravila, ki ima učinek nasproten vitaminu K ustrezno prilagodimo med zdravljenjem s
ceftriaksonom in po njem (glejte poglavje 4.8).
Dokazi o možnemu povečanju ledvične toksičnosti aminoglikozidov pri uporabi s cefalosporini so si nasprotujoči. V klinični praksi je treba v teh primerih natančno upoštevati priporočeno spremljanje ravni aminoglikozida (in delovanja ledvic).
V študiji in vitro so opazili antagonistične učinke pri kombinaciji kloramfenikola in ceftriaksona. Klinična pomembnost tega izsledka ni znana.
Ni poročil o medsebojnem delovanju med ceftriaksonom in peroralnimi zdravili, ki vsebujejo kalcij, ali o medsebojnem delovanju med intramuskularno danim ceftriaksonom in zdravili, ki vsebujejo kalcij (intravenskimi ali peroralnimi).
Pri bolnikih, zdravljenih s ceftriaksonom, je lahko Coombsov test lažno pozitiven. Ceftriakson lahko, tako kot vsi drugi antibiotiki, povzroči lažno pozitivne rezultate testov za
galaktozemijo.
Podobno so lahko lažno pozitivni tudi rezultati neencimskih metod za določanje glukoze v urinu. Zaradi tega je treba za določanje ravni glukoze v urinu med zdravljenjem s ceftriaksonom uporabljati encimsko metodo.
Po sočasni uporabi velikih odmerkov ceftriaksona in močnih diuretikov (npr. furosemida) niso opazili
okvare delovanja ledvic.
Sočasna uporaba probenecida ne zmanjša izločanja ceftriaksona.
Nosečnost
Ceftriakson prehaja skozi posteljico. Podatkov o uporabi ceftriaksona pri nosečnicah je malo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na razvoj zarodka/ploda in razvoj pred porodom ali po njem (glejte tudi poglavje 5.3). Ceftriakson se sme med nosečnostjo, zlasti v prvem trimesečju, dati le, če so koristi večje od tveganj.
Dojenje
Ceftriakson se v majhnih koncentracijah izloča v materino mleko, vendar pa se učinki ceftriaksona na dojene otroke v terapevtskih odmerkih ne pričakujejo. Vendar pa tveganja za drisko in glivično okužbo sluznic ni mogoče izključiti. Upoštevati je treba tudi možnost senzibilizacije. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja s ceftriaksonom, pri čemer je treba upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za mater.
Plodnost
Študije škodljivega vpliva na sposobnost razmnoževanja niso pokazale znakov neželenih učinkov na plodnost pri moških ali ženskah.
Med zdravljenjem s ceftriaksonom se lahko pojavijo neželeni učinki (npr. omotica), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8). Bolniki morajo biti med vožnjo ali upravljanjem strojev previdni.
Neželeni učinki, o katerih so pri uporabi ceftriaksona najpogosteje poročali, so eozinofilija, levkopenija, trombocitopenija, driska, izpuščaj in zvišanje ravni jetrnih encimov.
Podatki za določanje pogostnosti neželenih učinkov ceftriaksona so bili pridobljeni iz kliničnih preskušanj.
Neželeni učinki so bili razvrščeni po naslednjem dogovoru o navajanju pogostnosti:
- zelo pogosti (≥ 1/10),
- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),
- občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),
- redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),
- zelo redki (< 1/10.000),
- neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Neznanaa |
| Infekcijske | glivična okužba | psevdomembranski | superinfekcijab | |
| in | spolovil | kolitisb | ||
| parazitske | ||||
| bolezni |
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Neznanaa |
| Bolezni krvi inlimfatičnegasistema | eozinofilija, levkopenija, trombocitope-nija | granulocitopenija, anemija, koagulopatija | hemolitična anemija,bagranulocitoza | |
| Bolezni imunskega sistema | anafilaktični šok, anafilaktična reakcija, anafilaktoidna reakcija,preobčutljivostb, Jarisch-Herxheimerjevareakcija (glejte poglavje 4.4) | |||
| Bolezniživčevja | glavobol, omotica | encefalopatija | konvulzije | |
| Ušesnebolezni,vključno zmotnjami labirinta | vrtoglavica | |||
| Srčnebolezni | Kounisov sindrom | |||
| Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora | bronhospazem | |||
| Bolezni prebavil | driskab, redko blato | navzea, bruhanje | pankreatitisb, stomatitis,glositis | |
| Bolezni jeter,žolčnika in žolčevodov | zvišane ravni jetrnih encimov | oborina v žolčnikub, kernikterus, hepatitischolestatski hepatitisb,c | ||
| Boleznikože in podkožja | izpuščaj | pruritus | urtikarija | Stevens-Johnsonov sindromb,toksična epidermalna nekrolizab, multiformni eritem, akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP), reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS)(glejte poglavje 4.4) |
| Boleznisečil | hematurija, glikozurija | oligurija,obarjanje v ledvicah (reverzibilno) | ||
| Splošne težave in | flebitis,reakcije na mestu | edem, mrzlica |
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Neznanaa |
| spremembe na mestu aplikacije | injiciranja, pireksija | |||
| Preiskave | zvišanje vrednosti kreatinina v krvi | lažno pozitiven Coombsov testb, lažno pozitiventest galaktozemijeb, lažno pozitivne neencimske metode za določanjeglukozeb |
a Na podlagi poročil iz obdobja trženja. Ker o teh učinkih poročajo prostovoljno iz populacije neznane velikosti, ni mogoče zanesljivo oceniti njihove pogostnosti, zato je kategorizirana kot neznana.
b Glejte poglavje 4.4.
c Po prenehanju dajanja ceftriaksona običajno reverzibilno.
Opis izbranih neželenih učinkov
Infekcijske in parazitske bolezni
Poročila o driski po uporabi ceftriaksona so lahko povezana z bakterijo Clostridium difficile. Uvesti je
treba ustrezno uravnavanje tekočin in elektrolitov v telesu (glejte poglavje 4.4).
Obarjanje kalcijeve soli ceftriaksona
Redko so poročali o hudih in v nekaterih primerih smrtnih neželenih učinkih pri nedonošenih in
donošenih novorojenčkih (starih < 28 dni), ki so bili zdravljeni z intravensko danim ceftriaksonom in kalcijem. V pljučih in ledvicah so pri obdukciji odkrili oborine kalcijeve soli ceftriaksona. Veliko tveganje obarjanja pri novorojenčkih je posledica njihovega majhnega krvnega volumna in daljšega razpolovnega časa ceftriaksona v primerjavi z odraslimi (glejte poglavja 4.3, 4.4, in 5.2).
Poročali so o primerih obarjanja ceftriaksona v sečilih, zlasti pri otrocih, ki so bili zdravljeni z velikimi odmerki (npr. ≥ 80 mg/kg/dan ali skupnimi odmerki nad 10 gramov) in pri katerih so bili prisotni drugi dejavniki tveganja (npr. dehidracija ali nepokretnost). Ta dogodek je lahko asimptomatski ali simptomatski in lahko povzroči zaporo sečevoda in postrenalno akutno ledvično odpoved, a je po prekinitvi uporabe ceftriaksona običajno reverzibilen (glejte poglavje 4.4).
Opazili so obarjanje kalcijeve soli ceftriaksona v žolčniku, predvsem pri bolnikih, zdravljenih z
odmerki, ki so bili večji od priporočenega standardnega odmerka.
Pri otrocih so prospektivne študije pokazale spremenljivo incidenco obarjanja pri intravenskemu dajanju, v nekaterih študijah nad 30 %. Kaže, da je incidenca pri počasnem infundiranju manjša (20–30 minut). Ta učinek je običajno asimptomatski, vendar so nastanek oborin v redkih primerih spremljali klinični simptomi, kot so bolečine, navzea in bruhanje. V teh primerih se priporoča simptomatsko zdravljenje.
Obarjanje je običajno po ukinitvi uporabe ceftriaksona reverzibilno (glejte poglavje 4.4).
Reakcije na mestu injiciranja
Intramuskularna injekcija ali intravensko dajanje je klinično boleče. Druge reakcije na mestu
injiciranja vključujejo eritem, ekstravazacijo, oteklino, izpuščaj, pruritus, vnetje, zatrdlino in
hematom. Redko so poročali o zapletih, kot sta okužba na mestu injiciranja in absces na mestu injiciranja.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22,
SI-1000 Ljubljana,
tel: +386 (0)8 2000 500,
faks: +386 (0)8 2000 510,
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.
Farmakološke lastnosti - Medaxone 1 g
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, drugi betalaktamski antibiotiki, cefalosporini tretje generacije, oznaka ATC: J01DD04.
Mehanizem delovanja
Ceftriakson zavira sintezo celične stene bakterij po vezavi na penicilin-vezujoče beljakovine (PBPs - penicillin binding proteins). To povzroči prekinitev biosinteze celične stene (peptidoglikana), kar povzroči lizo in smrt bakterijske celice.
Odpornost
Do bakterijske odpornosti na ceftriakson lahko pride zaradi enega ali več naslednjih mehanizmov:
-
hidroliza, ki jo povzročajo betalaktamaze, vključno z betalaktamazami z razširjenim spektrom delovanja (ESBL - extended-spectrum beta-lactamases), karbapenemaze in encimi AmpC, pri katerih lahko pri nekaterih aerobnih gramnegativnih vrstah bakterij pride do indukcije ali stabilne derepresije,
-
zmanjšana afiniteta penicilin-vezujočih beljakovin za ceftriakson,
-
neprepustnost zunanje membrane pri gramnegativnih organizmih,
-
bakterijske iztočne črpalke.
Mejne vrednosti testiranja občutljivosti
Mejne vrednosti minimalne inhibitorne koncentracije (MIC - minimum inhibitory concentration), kot jih je ugotovil Evropski odbor za testiranje protimikrobne občutljivosti (EUCAST - European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing), so naslednje:
Patogen Test redčenja (MIC, mg/L) Občutljivi Odporni Enterobacteriaceae ≤ 1 > 2 Staphylococcus spp. a a Streptococcus spp. (skupine streptokokov A, B, C in G) b b Streptococcus pneumoniae ≤ 0,5c > 2 Viridans skupina Streptococci ≤ 0,5 > 0,5 Haemophilus influenzae ≤ 0,12c > 0,12 Moraxella catarrhalis ≤ 1 > 2 Neisseria gonorrhoeae ≤ 0,12 > 0,12 Neisseria meningitidis ≤ 0,12c > 0,12 Mejne vrednosti za nespecifične vrste ≤ 1d > 2 a Občutljivost, o kateri se sklepa na podlagi občutljivosti na cefoksitin.
b Občutljivost, o kateri se sklepa na podlagi občutljivosti na penicilin.
cIzolati z MIC ceftriaksona nad mejno vrednostjo občutljivosti so redki, če pa so ugotovljeni, jih je treba ponovno testirati in jih v primeru potrditve poslati v referenčni laboratorij.
dMejne vrednosti veljajo za dnevne intravenske odmerke, ki znašajo 1 g x 1, in velik odmerek, ki
znaša vsaj 2 g x 1.
Klinična učinkovitost proti specifičnim patogenom
Prevalenca pridobljene odpornosti se lahko pri določenih vrstah razlikuje glede na zemljepisno lego in čas, zato je zaželeno, da dobite lokalne informacije o odpornosti, še zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Po potrebi je treba poiskati nasvet strokovnjaka, če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost ceftriaksona vprašljiva pri vsaj nekaterih vrstah okužb.
Pogosto občutljive vrste Grampozitivni aerobiStaphylococcus aureus (občutljiv na meticilin)£Na koagulazo negativni stafilokoki (občutljivi na meticilin)£Streptococcus pyogenes (skupina A) Streptococcus agalactiae (skupina B) Streptococcus pneumoniaeSkupina Viridans StreptococciGramnegativni aerobi Borrelia burgdorferi Haemophilus influenzae Haemophilus parainfluenzae Moraxella catarrhalis Neisseria gonorrhoea Neisseria meningitides Proteus mirabilis Providencia spp.Treponema pallidum Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost Grampozitivni aerobi Staphylococcus epidermidis+ Staphylococcus haemolyticus+ Staphylococcus hominis+Gramnegativni aerobi Citrobacter freundii Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae Escherichia coli% Klebsiella pneumoniae% Klebsiella oxytoca% Morganella morganii Proteus vulgaris Serratia marcescensAnaerobi Bacteroides spp. Fusobacterium spp.Peptostreptococcus spp.Clostridium perfringens Inherentno odporni mikroorganizmi Grampozitivni aerobiEnterococcus spp.Listeria monocytogenes Gramnegativni aerobi Acinetobacter baumannii Pseudomonas aeruginosa Stenotrophomonas maltophiliaAnaerobiClostridium difficileDrugiChlamydia spp.Chlamydophila spp.Mycoplasma spp.Legionella spp.Ureaplasma urealyticum £ Vsi na meticilin odporni stafilokoki so odporni na ceftriakson.
+Stopnja odpornosti > 50 % v najmanj eni regiji.
%Sevi, ki proizvajajo β-laktamaze z razširjenim spektrom delovanja (ESBL), so vedno odporni.
Absorpcija
Intramuskularno injiciranje
Po intramuskularnem injiciranju so bile povprečne najvišje ravni ceftriaksona v plazmi približno
polovične glede na tiste, ki so jih opazili po intravenskem dajanju ekvivalentnega odmerka. Največja
koncentracija v plazmi po enkratnem intramuskularnem odmerku 1 g je približno 81 mg/l in je
dosežena v 2–3 urah po dajanju. Površina pod krivuljo plazemske koncentracije v odvisnosti od časa
po intramuskularnem dajanju je ekvivalentna tisti po intravenskem dajanju ekvivalentnega odmerka.
Intravensko dajanje
Po intravenskem bolusnem dajanju ceftriaksona v odmerku 500 mg oziroma 1 g so bile povprečne najvišje ravni ceftriaksona v plazmi približno 120 mg/l oz. 200 mg/l. Po intravenskem infundiranju
ceftriaksona v odmerku 500 mg, 1 g oziroma 2 g so bile ravni ceftriaksona v plazmi približno 80 mg/l, 150 mg/l oz. 250 mg/l.
Porazdelitev
Volumen porazdelitve ceftriaksona je 7–12 l. V tkivu, vključno s pljuči, srcem, žolčevodom/jetri, mandlji, sluznico srednjega ušesa in nosu ter kostmi, in v cerebrospinalni, plevralni, prostatični in sinovijski tekočini je mogoče določiti koncentracije ceftriaksona, ki so veliko večje od minimalnih inhibitornih koncentracij najbolj relevantnih patogenov. Pri ponavljajočem dajanju se povprečna
največja koncentracija v plazmi (Cmax) poveča za 8–15 %; stanje dinamičnega ravnovesja se v večini primerov doseže v roku 48–72 ur, odvisno od poti uporabe.
Prehajanje v določena tkiva
Ceftriakson prehaja skozi možganske ovojnice. Prehajanje je največje, kadar so možganske ovojnice vnete. Poročali so, da so povprečne največje koncentracije ceftriaksona v cerebrospinalni tekočini pri bolnikih z bakterijskim meningitisom znašale do 25 % ravni v plazmi v primerjavi z 2 % ravni v
plazmi pri bolnikih brez vnetih možganskih ovojnic. Največje koncentracije ceftriaksona v
cerebrospinalni tekočini so dosežene približno 4–6 ur po intravenskem injiciranju. Ceftriakson prehaja skozi posteljico in se v majhnih koncentracijah izloča v materino mleko (glejte poglavje 4.6).
Vezava na beljakovine
Ceftriakson se reverzibilno veže na albumin. Vezava na beljakovine v plazmi je približno 95 % pri koncentracijah v plazmi pod 100 mg/l. Vezava je nasičena, delež vezave pa se z večanjem
koncentracije manjša (do 85 % pri 300 mg/l koncentracije v plazmi).
Biotransformacija
Ceftriakson se sistemsko ne presnavlja, temveč ga črevesna flora pretvori v neaktivne presnovke.
Izločanje
Očistek celokupnega ceftriaksona v plazmi (vezanega in nevezanega) je 10–22 ml/min. Ledvični
očistek je 5–12 ml/min. 50–60 % ceftriaksona se nespremenjenega izloči z urinom, zlasti s pomočjo
glomerularne filtracije, medtem ko se 40–50 % nespremenjenega izloči v žolč. Razpolovni čas izločanja celokupnega ceftriaksona pri odraslih je približno 8 ur.
Bolniki z okvarjenim delovanjem ledvic ali jeter
Pri bolnikih z ledvično ali jetrno disfunkcijo je farmakokinetika ceftriaksona le minimalno spremenjena, pri čemer je razpolovni čas rahlo podaljšan (manj kot dvakrat), prav tako je tudi pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem ledvic.
Razmeroma skromno podaljšanje razpolovnega časa pri ledvični okvari je mogoče razložiti s
kompenzacijskim povečanjem neledvičnega očistka, ki ga povzroči zmanjšanje vezave na beljakovine in posledično povečanje neledvičnega očistka celokupnega ceftriaksona.
Pri bolnikih z okvaro jeter se razpolovni čas izločanja ne podaljša, zaradi kompenzacijskega povečanja ledvičnega očistka. To je tudi posledica povečanja prostih frakcij ceftriaksona v plazmi, kar prispeva k opaženemu paradoksalnemu povečanju celokupnega očistka učinkovine, s povečanjem volumna porazdelitve, ki je podobno povečanju celokupnega očistka.
Starejši bolniki
Pri osebah, starejših od 75 let, je povprečni razpolovni čas izločanja običajno dva- do trikrat daljši kot
pri mladih odraslih osebah.
Pediatrična populacija
Razpolovni čas ceftriaksona je pri novorojenčkih podaljšan. Od rojstva do starosti 14 dni se lahko ravni prostega ceftriaksona še povečajo zaradi dejavnikov, kot sta zmanjšana glomerularna filtracija in spremenjena vezava na beljakovine. Med otroštvom je razpolovni čas krajši kot pri novorojenčkih ali odraslih.
Očistek v plazmi in volumen porazdelitve celokupnega ceftriaksona sta pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih večja kot pri odraslih.
Linearnost/nelinearnost
Farmakokinetične lastnosti ceftriaksona so nelinearne in vsi osnovni farmakokinetični parametri, razen razpolovnega časa izločanja, so odvisni od odmerka, če temeljijo na celokupnih koncentracijah
učinkovine, ter se z odmerkom povečujejo manj kot sorazmerno. Nelinearnost je posledica zasičenja vezave na beljakovine v plazmi, zato je prisotna pri celokupnem ceftriaksonu v plazmi, ne pa tudi pri prostem (nevezanem) ceftriaksonu.
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Tako kot velja pri drugih betalaktamskih antibiotikih, farmakokinetični-farmakodinamični indeks, ki
kaže najboljšo korelacijo z učinkovitostjo in vivo, predstavlja odstotek intervala odmerjanja, v katerem ostane nevezana koncentracija nad minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC - minimum inhibitory concentration) ceftriaksona za posamezne ciljne vrste (tj. %T > MIC).
Farmacevtski podatki - Medaxone 1 g
Na podlagi poročil iz literature ceftriakson ni združljiv z amsakrinom, vankomicinom, flukonazolom
in aminoglikozidi.
Raztopin, ki vsebujejo ceftriakson, ne smemo mešati z drugimi zdravili ali jih dodajati drugim učinkovinam, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Še zlasti se za rekonstitucijo vial, ki vsebujejo ceftriakson, ali za nadaljnje redčenje rekonstituirane viale za intravensko dajanje ne sme uporabljati redčil, ki vsebujejo kalcij (npr. Ringerjeve raztopine ali Hartmannove raztopine), saj lahko nastanejo oborine. Ceftriaksona se ne sme mešati ali dajati sočasno z raztopinami, ki vsebujejo kalcij, vključno s popolno parenteralno prehrano (glejte poglavja 4.2, 4.3, 4.4 in 4.8).
3 leta
Rekonstituirano raztopino je najbolje uporabiti takoj. Kemijska in fizikalna stabilnost med uporabo sta bili dokazani za 6 ur pri temperaturi 25 °C in 24 ur pri temperaturi 2 °C–8 °C. Z mikrobiološkega
vidika je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se ga ne uporabi takoj po pripravi, je za čas in pogoje shranjevanja do uporabe odgovoren uporabnik in običajno ni daljši kot 24 ur pri 2 °C–8 °C, razen če je rekonstitucija potekala pod nadzorovanimi in validiranimi aseptičnimi pogoji.
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila glede temperature. Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
Zdravilo Medaxone 1 g je na voljo v vialah iz brezbarvnega stekla tipa I, z nominalno prostornino 10 ml, zatesnjenih s sivim gumijastim zamaškom iz bromobutilne gume in aluminijasto zaporko (z ali brez plastičnega odstranljivega pokrovčka), v škatli, skupaj z navodilom za uporabo.
Na voljo so škatle z 1, 10, 25, 50 ali 100 vialami. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Priprava raztopin za injiciranje in infundiranje
Priporočljiva je uporaba sveže pripravljenih raztopin. Te obdržijo svojo učinkovitost najmanj 6 ur pri
temperaturi 25 °C ali 24 ur pri temperaturi 2 - 8 °C.
Intramuskularno injiciranje:
| Velikost viale | Količina vehikla, kijo je potrebno dodati | Približen volumen po rekonstituciji | Približen volumen izpodrivanja |
| 1 g | 3,5 ml | 4,05 ml | 0,55 ml |
Ceftriaksona se ne sme mešati s katerimi koli drugimi zdravili v isti brizgi, razen z 1 % raztopino lidokaina (samo za globoko intramuskularno injekcijo).
Raztopin z lidokainom se ne sme dajati intravensko.
Odmerke, ki so večji od 1 g, je treba razdeliti in injicirati na več kot eno mesto.
Intravensko injiciranje:
| Velikost viale | Količina vehikla, kijo je potrebno dodati | Približen volumen po rekonstituciji | Približen volumen izpodrivanja |
| 1 g | 10 ml | 10,5 ml | 0,5 ml |
Za intravensko injiciranje je potrebno raztopiti 1 g zdravila Medaxone v 10 ml vode za injekcije. Injiciranje mora trajati tekom 5 minut, in sicer neposredno v veno ali skozi cevko za dajanje intravenske infuzije.
Ceftriakson je kompatibilen z več pogosto uporabljenimi raztopinami za intravensko infundiranje, npr. s 50 mg/ml (5 %) ali 100 mg/ml (10 %) raztopino glukoze za injiciranje; raztopino natrijevega klorida za injiciranje; s 4,5 mg/ml (0,45 %) raztopino natrijevega klorida za injiciranje v 25 mg/ml (2,5 %) raztopini glukoze za injiciranje; s 60 mg/ml (6 %) dekstrana v 50 mg/ml (5 %) raztopini glukoze za injiciranje ter s 60 mg/ml (6 %) raztopino hidroksietilškroba za infundiranje.
Koncentracije za intravensko injekcijo: 100 mg/ml Koncentracije za intravensko infuzijo: 50 mg/ml (Prosimo glejte poglavje 4.2 za dodatne informacije.)
Neuporabljeno rezidualno raztopino, ki vsebuje antibiotik, kot tudi ves material, ki je bil uporabljen za aplikacijo, zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.