Gemcitabin Mylan 40 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje

Gemcitabin je indiciran za zdravljenje lokalno napredovalega ali metastatskega karcinoma sečnega mehurja v kombinaciji s cisplatinom.

Gemcitabin je indiciran za zdravljenje bolnikov z lokalno napredovalim ali metastatskim adenokarcinomom trebušne slinavke.

Gemcitabin je v kombinaciji s cisplatinom indiciran kot zdravljenje prvega izbora za bolnike z lokalno napredovalim ali metastatskim nedrobnoceličnim karcinomom pljuč (NSCLC - non-small cell lung cancer). Pri starejših bolnikih ali tistih s stanjem zmogljivosti 2 lahko razmislimo o monoterapiji z gemcitabinom.

Gemcitabin je v kombinaciji s karboplatinom indiciran za zdravljenje bolnic z lokalno napredovalim ali metastatskim epitelijskim karcinomom jajčnika, medtem ko je pri bolnicah s ponovitvijo bolezni po vsaj 6-mesečnem obdobju brez ponovitve indiciran po zdravljenju prvega izbora na osnovi platine.

Gemcitabin je v kombinaciji s paklitakselom indiciran za zdravljenje bolnikov z neresektabilnim, lokalno ponovljenim ali metastatskim karcinomom dojke, pri katerih je prišlo do relapsa bolezni po dopolnilni/novi dopolnilni kemoterapiji. Predhodna kemoterapija mora vključevati antracikline, razen če so klinično kontraindicirani.

Gemcitabin lahko predpiše samo zdravnik z izkušnjami pri uporabi kemoterapije proti raku. Odmerjanje

Karcinom sečnega mehurja

Kombinirana uporaba

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1.000 mg/m² površine telesa, dan kot 30-minutna infuzija. Odmerek dajemo 1., 8. in 15. dan vsakega 28-dnevnega cikla v kombinaciji s cisplatinom. Cisplatin dajemo v priporočenem odmerku 70 mg/m² telesne površine 1. dan po gemcitabinu ali 2. dan vsakega 28-dnevnega cikla. Ta 4-tedenski cikel nato ponavljamo. Odmerek lahko z vsakim ciklom znižamo glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Karcinom trebušne slinavke

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1.000 mg/m² površine telesa, dan kot 30-minutna intravenska infuzija. To ponavljamo enkrat tedensko v obdobju do 7 tednov, ki mu sledi enotedenska prekinitev. V naslednjih ciklih dajemo injekcije enkrat tedensko v obdobju 3 zaporednih tednov na vsake 4 tedne.

Odmerek lahko z vsakim ciklom ali med ciklom znižamo glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Nedrobnocelični karcinom pljuč

Samostojna uporaba

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1.000 mg/m² površine telesa, dan kot 30-minutna intravenska infuzija. To ponavljamo enkrat tedensko v obdobju 3 tednov, ki mu sledi enotedenska prekinitev. Ta 4-tedenski cikel nato ponavljamo. Odmerek lahko z vsakim ciklom ali med ciklom znižamo glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Kombinirana uporaba

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1.250 mg/m² površine telesa, dan kot 30-minutna intravenska infuzija

1. in 8. dan cikla zdravljenja (21 dni). Odmerek lahko z vsakim ciklom ali med ciklom znižamo glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Cisplatin so uporabljali v odmerkih od 75 do 100 mg/m² površine telesa enkrat na vsake 3 tedne.

Karcinom dojke

Kombinirana uporaba

Priporočen je gemcitabin v kombinaciji s paklitakselom, z uporabo paklitaksela (175 mg/m² površine telesa) 1. dan, v obliki približno 3 urne kot intravenske infuzije, ki mu sledi gemcitabin (1.250 mg/m² površine telesa) kot 30-minutna intravenska infuzija 1. in 8. dan vsakega 21-dnevnega cikla. Odmerek lahko z vsakim ciklom ali med ciklom znižamo glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku. Bolniki morajo imeti pred uvedbo kombinacije gemcitabin + paklitaksel absolutno koncentracijo granulocitov vsaj

1.500 (x 10⁶/l).

Karcinom jajčnika

Kombinirana uporaba

Priporočamo gemcitabin v kombinaciji s karboplatinom, z uporabo 1.000 mg/m² površine telesa gemcitabina 1. in 8. dan vsakega 21-dnevnega cikla, kot 30-minutna intravenska infuzija. Po gemcitabinu na 1. dan damo karboplatin, da dosežemo ciljne vrednosti površine pod krivuljo (AUC) 4,0 mg/ml/minuto. Odmerek lahko z vsakim ciklom med tekočim ciklom zdravljenja znižamo glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolnici.

Spremljanje toksičnosti in sprememba odmerka glede na toksičnost

Sprememba odmerka zaradi ne-hematološke toksičnosti

Za odkritje ne-hematološke toksičnosti so potrebni redni telesni pregled in preverjanje ledvičnega in jetrnega delovanja.

Zdravilo Gemcitabin Mylan 40 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje vsebuje 395 mg etanola na ml koncentrata. To moramo upoštevati pri skupinah z visokim tveganjem, kot so bolniki z boleznijo jeter ali epilepsijo (glejte tudi poglavje 4.4).

Odmerek lahko z vsakim ciklom ali med ciklom znižamo glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku. Na splošno bi moral lečeči zdravnik pri hudi (Stopnja 3 ali 4) ne-hematološki toksičnosti, razen pri navzei/bruhanju, glede na oceno, prekiniti ali znižati odmerek gemcitabina. Odmerjanje je potrebno prekiniti, dokler se toksičnost po mnenju zdravnika ne izboljša.

Za prilagoditev odmerka cisplatina, karboplatina in paklitaksela, se prosimo obrnite na ustrezne Povzetke glavnih značilnosti zdravil.

Sprememba odmerka zaradi hematološke toksičnosti Uvedba cikla

Pri vseh indikacijah je pred vsakim odmerkom potreben nadzor bolnika glede koncentracije trombocitov in granulocitov. Pred uvedbo cikla morajo imeti bolniki absolutno koncentracijo granulocitov vsaj 1.500 (x 10⁶/l) in koncentracijo trombocitov 100.000 (x 10⁶/l).

Med ciklom

Spremembe odmerka gemcitabina med ciklom morajo biti opravljene skladno z naslednjimi preglednicami:

*Zdravljenje med ciklom ne bo ponovno uvedeno, dokler ne bo absolutna koncentracija granulocitov dosegla vsaj 500 (x10⁶/l) in koncentracija trombocitov 50.000 (x10⁶/l).

* Zdravljenje med ciklom ne bo ponovno uvedeno. Zdravljenje se bo začelo na 1. dan naslednjega cikla, ko bo absolutna koncentracija granulocitov dosegla vsaj 1.500 (x10⁶/l) in koncentracija trombocitov 100.000 (x10⁶/l).

* Zdravljenje med ciklom ne bo ponovno uvedeno. Zdravljenjem se bo začelo na 1. dan naslednjega cikla, ko bo absolutna koncentracija granulocitov dosegla vsaj 1.500 (x10⁶/l) in koncentracija trombocitov 100.000 (x10⁶/l).

Prilagoditve odmerka zaradi hematološke toksičnosti v nadaljnjih ciklih, za vse indikacije Odmerek gemcitabina je potrebno znižati na 75 % začetnega odmerka prvotnega cikla v primeru naslednjih hematoloških toksičnosti:

• absolutna koncentracija granulocitov < 500 x 10⁶/l več kot 5 dni,

• absolutna koncentracija granulocitov < 100 x 10⁶/l več kot 3 dni,

• febrilna nevtropenija,

• koncentracija trombocitov < 25.000 x 10⁶/l,

• zakasnitev cikla za več kot 1 teden zaradi toksičnosti.

Način uporabe

To zdravilo bolniki med infuzijo dobro prenašajo in se ga lahko daje ambulantno. Če pride do ekstravazacije, moramo v splošnem infuzijo takoj prekiniti in jo ponovno začeti v drugi žili. Po dajanju je potrebno bolnika skrbno nadzorovati.

Za navodila, glede razredčitve zdravila pred uporabo, glejte poglavje 6.6. Posebne populacije

Bolniki z okvarjenim delovanjem ledvic ali jeter

Gemcitabin moramo uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic, ker je premalo podatkov iz kliničnih študij, ki bi omogočali jasna priporočila za odmerjanje pri teh skupinah bolnikov (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Starejši (> 65 let)

Bolniki, starejši od 65 let, so gemcitabin dobro prenašali. Ni dokazov, ki bi kazali, da so pri starejših potrebne dodatne prilagoditve odmerkov, poleg tistih, ki so priporočene za vse bolnike (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija (< 18 let)

Zaradi pomanjkanja podatkov glede varnosti in učinkovitosti, uporabe gemcitabina pri otrocih, mlajših od 18 let, ne priporočamo.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Dojenje (glejte poglavje 4.6).

Pokazali so, da podaljšanje časa infudiranja in povečana pogostnost odmerjanja povečata toksičnost.

Hematološka toksičnost

Gemcitabin lahko zavre delovanje kostnega mozga, kar se izrazi kot levkopenija, trombocitopenija in anemija.

Bolnike, ki prejemajo gemcitabin, je potrebno pred vsakim odmerjanjem nadzorovati glede koncentracije trombocitov, levkocitov in granulocitov. Ob zaznavi depresije kostnega mozga zaradi zdravil je potrebno razmisliti o prekinitvi ali spremembi zdravljenja (glejte poglavje 4.2). Vendar je mielosupresija kratkoročna in običajno ne vpliva na znižanje odmerka ter redko na prekinitev zdravljenja.

Periferne krvne vrednosti se lahko po prekinitvi dajanja gemcitabina še naprej slabšajo. Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem kostnega mozga je potrebno zdravljenje začeti previdno. Kot pri drugih citotoksičnih zdravljenjih, je potrebno upoštevati tveganje za kumulativno zaviranje kostnega mozga, kadar zdravljenje z gemcitabinom dajemo skupaj z drugo kemoterapijo.

Okvarjeno delovanje jeter ali ledvic

Gemcitabin moramo uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic, ker je premalo podatkov iz kliničnih študij, ki bi omogočali jasna priporočila za odmerjanje pri teh skupinah bolnikov (glejte poglavje 4.2).

Dajanje gemcitabina bolnikom s sočasnimi zasevki v jetrih ali anamnezo hepatitisa, alkoholizma oziroma ciroze jeter, lahko vodi v poslabšanje osnovne okvare delovanja jeter.

Potrebna je redna laboratorijska ocena delovanja ledvic in jeter (vključno z virološkimi testi).

Sočasna uporaba radioterapije

Sočasna uporaba radioterapije (istočasno ali z ≤ 7 dnevi razlike): poročali so o toksičnosti (za podrobnosti in priporočila za uporabo glejte poglavje 4.5).

Živa cepiva

Uporaba cepiva za rumeno mrzlico in druga živa oslabljena cepiva niso priporočljiva pri bolnikih, zdravljenih z gemcitabinom (glejte poglavje 4.5).

Posteriorni reverzibilni encefalopatični sindrom

Pri bolnikih, ki so prejemali gemcitabin kot samostojno zdravilo ali v kombinaciji z drugimi kemoterapevtiki, so poročali o posteriornem reverzibilnem encefalopatičnem sindromu (PRES) s potencialno hudimi posledicami. Pri večini bolnikov, zdravljenih z gemcitabinom, ki so doživeli PRES, so poročali o akutni hipertenziji in epileptičnih napadih, lahko pa so bili prisotni tudi drugi simptomi, kot so: glavobol, letargija, zmedenost in slepota. Diagnoza je optimalno potrjena z magnetnim resonančnim slikanjem (MR). PRES je bil ob ustreznih podpornih ukrepih običajno reverzibilen. Jemanje gemcitabina je treba trajno prekiniti in uvesti podporne ukrepe, vključno z nadziranjem krvnega tlaka in protiepileptičnim zdravljenjem, če se PRES pojavi med zdravljenjem.

Srčno-žilni sistem

Zaradi tveganja za srčne in/ali žilne bolezni pri uporabi gemcitabina, je potrebna posebna previdnost pri bolnikih z anamnezo srčno-žilnih dogodkov.

Sindrom kapilarnega prepuščanja

Pri bolnikih, ki so prejemali gemcitabin sam ali v kombinaciji z ostalimi kemoterapevtiki, so poročali o sindormu kapilarnega prepuščanja (glejte poglavje 4.8). V primeru pravočasne diagnoze in ustreznega ukrepanja, je to stanje po navadi ozdravljivo, vendar so poročali tudi o primerih s smrtnim izidom. Stanje vključuje sistemsko kapilarno hiperpermeabilnost, pri kateri tekočina in beljakovine iz intravaskularnega prostora prehajajo v intersticij. Klinični znaki vključujejo: generalizirane edeme, povečanje telesne mase, hipoalbuminemijo, hudo hipotenzijo, akutno okvaro delovanja ledvic in pljučni edem. Jemanje gemcitabina je treba prekiniti in uvesti podporne ukrepe, če se sindrom kapilarnega prepuščanja pojavi

med zdravljenjem.Sindrom kapilarnega prepuščanja se lahko pojavi v kasnejših ciklusih in je v literaturi povezan s sindromom dihalne stiske pri odraslih. (ARDS).

Pljuča

V povezavi s terapijo z gemcitabinom so poročali o učinkih na pljuča, včasih hudih (kot so pljučni edem, intersticijski pnevmonitis ali sindrom dihalne stiske pri odraslih (ARDS - Adult Respiratory Distress Syndrome)). Če pride do razvoja teh učinkov, je potrebno razmisliti o prekinitvi terapije z gemcitabinom. Zgodnja uvedba podpornega zdravljenja lahko pomaga izboljšati stanje.

Ledvice

Hemolitično-uremični sindrom

Pri bolnikih, ki so prejemali gemcitabin so redko poročali o kliničnih znakih (podatki iz obdobja trženja zdravila), ki kažejo na hemolitični uremični sindrom (HUS) (glejte poglavje 4.8). HUS je stanje, ki lahko potencialno ogrozi življenje. Pri prvih znakih, ki bi kazali na mikroangiopatsko hemolitično anemijo, kot so hiter padec koncentracije hemoglobina s sočasno trombocitopenijo, zvišanje koncentracij bilirubina in kreatinina v serumu, dušika sečnine v krvi ali LDH, je treba zdravljenje z gemcitabinom prekiniti. Ob prekinitvi zdravljenja ledvično popuščanje morda ne bo povratno in bo bolnik potreboval dializo.

Plodnost

V študijah plodnosti na miših je gemcitabin povzročil hipospermatogenezo pri mišjih samcih (glejte poglavje 5.3). Zato moškim, zdravljenim z gemcitabinom, odsvetujemo spočetje otroka med in do 6 mesecev po zdravljenju ter da pred zdravljenjem poiščejo nadaljnji nasvet glede kriokonzervacije semena, zaradi možne neplodnosti po zdravljenju z gemcitabinom (glejte poglavje 4.6).

Zdravilo Gemcitabin Mylan 40 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje vsebuje natrij

To zdravilo vsebuje 3,95 mg (< 1 mmol) natrija na ml koncentrata. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Zdravilo Gemcitabin Mylan 40 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje vsebuje etanol

To zdravilo vsebuje 395 mg etanola (alkohola) na ml koncentrata. V primeru nepravilne razredčitve se lahko pojavijo z alkoholom povezani neželeni učinki. Navodila za razredčitev zdravila je potrebno natančno upoštevati (glejte poglavje 6.6). Vsebnost alkohola v zdravilu lahko škoduje alkoholikom, upoštevati pa jo je treba tudi pri skupinah z velikim tveganjem, kot so bolniki z jetrnimi obolenji ali epilepsijo.

Pozorni moramo biti na možne učinke na centralni živčni sistem in druge učinke.

Specifičnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli (glejte poglavje 5.2).

Radioterapija

Sočasna radioterapija (istočasno ali z ≤ 7 dnevi razlike) - toksičnost, povezana s tem več modalnim zdravljenjem, je odvisna od številnih različnih dejavnikov, vključno z odmerkom gemcitabina, pogostnostjo dajanja gemcitabina, odmerkom obsevanja, načrtovano metodo radioterapije, ciljnega tkiva in ciljne prostornine.

Predklinične in klinične študije so pokazale, da ima gemcitabin radiosenzitizirajoče delovanje. V enem preskušanju, kjer so dajali gemcitabin v odmerku 1.000 mg/m² površine telesa do 6 zaporednih tednov sočasno s terapevtskim obsevanjem prsnega koša bolnikom z nedrobnoceličnim karcinomom pljuč, so opazili značilno toksičnost v obliki hudega in potencialno življenje ogrožujočega vnetja sluznic, zlasti ezofagitisa in pnevmonitisa, posebno pri bolnikih, ki so prejemali velike prostornine radioterapije [srednji obsevalni volumen je bil 4.795 cm³]. Študije, ki so jih opravili naknadno, kažejo, da je možno dati gemcitabin v nižjih odmerkih s sočasno radioterapijo s predvidljivo toksičnostjo, kot v študiji faze II pri bolnikih z nedrobnoceličnim karcinomom pljuč, ki so v 6 tednih prejemali odmerke obsevanja prsnega koša 66 Gy, sočasno z dajanjem gemcitabina (600 mg/m² površine telesa, štirikrat) in cisplatina (80

mg/m² površine telesa, dvakrat). Optimalne sheme za varno odmerjanje gemcitabina s terapevtskimi odmerki obsevanja še niso določili za vse vrste tumorjev.

Radioterapija, ki ni sočasna (z več kot 7 dnevi razlike) - analiza podatkov ne kaže kakršne koli okrepljene toksičnosti pri dajanju gemcitabina več kot 7 dni pred ali po obsevanju, razen fenomena ponovne toksičnosti obsevanja. Podatki kažejo, da se lahko zdravljenje z gemcitabinom začne po tem, ko akutni učinki obsevanja izzvenijo ali najmanj en teden po obsevanju.

O obsevalnih poškodbah so poročali na ciljnih tkivih (kot so ezofagitis, kolitis in pnevmonitis) v povezavi s sočasno in ne-sočasno uporabo gemcitabina.

Drugo

Zaradi tveganja za sistemsko bolezen, ki je lahko usodna, ne priporočamo uporabe cepiv za rumeno mrzlico in drugih živih oslabljenih cepiv, še zlasti pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom.

Količina alkohola v zdravilu lahko vpliva na učinke drugih zdravil.

Nosečnost

Podatkov o uporabi gemcitabina pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Na osnovi rezultatov iz študij na živalih in mehanizma delovanja gemcitabina, se tega zdravila med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je nujno potrebno. Ženskam je potrebno svetovati naj med zdravljenjem z gemcitabinom ne zanosijo in jih opozoriti, naj v primeru, če do tega vseeno pride, takoj obiščejo svojega zdravnika.

Dojenje

Ni znano, ali se gemcitabin izloča v materino mleko in ni možno izključiti neželenih učinkov na dojenega otroka. Med zdravljenjem z zdravilom Gemcitabin Mylan je treba prenehati z dojenjem.

Plodnost

V študijah plodnosti je gemcitabin povzročil hipospermatogenezo pri mišjih samcih (glejte poglavje 5.3). Zato moškim, ki prejemajo gemcitabin, odsvetujemo spočetje otroka v času zdravljenja in do 6 mesecev po njegovem zaključku ter jim svetujemo posvet glede kriokonzervacije sperme pred zdravljenjem zaradi možne neplodnosti po zdravljenju z gemcitabinom.

Količina alkohola v zdravilu lahko zmanjša sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Vendar so poročali, da gemcitabin lahko povzroči blago do zmerno zaspanost, zlasti v kombinaciji z uživanjem alkohola. Bolnike je treba opozoriti naj ne vozijo ali upravljajo s stroji, dokler se ne prepričajo, da zaradi zdravljenja ne postanejo zaspani.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki, povezani z zdravljenjem z gemcitabinom, o katerih so najpogosteje poročali, vključujejo: navzeo z bruhanjem ali brez, zvišane vrednosti jetrnih transaminaz (AST/ALT) in alkalne fosfataze, o katerih so poročali pri približno 60 % bolnikov; proteinurijo in hematurijo, o katerih so poročali pri približno 50 % bolnikov; dispnejo, o kateri so poročali pri 10-40 % bolnikov (z najvišjo pojavnostjo pri bolnikih s karcinomom pljuč); alergijski izpuščaji so se pojavili pri približno 25 % bolnikov, pri 10 % bolnikov so ti izpuščaji srbeči.

Na pogostnost in izraženost neželenih učinkov vplivajo odmerek, hitrost infuzije in intervali med odmerki

(glejte poglavje 4.4). Neželeni učinki, ki omejujejo odmerek, so znižanja koncentracij trombocitov, levkocitov in granulocitov (glejte poglavje 4.2).

Tabelarični pregled neželenih učinkov

Pogostnosti so opredeljene kot sledi: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000).

Naslednja preglednica neželenih učinkov in njihove pogostnosti temelji na podatkih iz kliničnih preskušanj. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

• levkopenija (nevtropenija 3. stopnje = 19,3 %; 4. stopnje = 6 %) Zaviranje kostnega mozga je običajno blago do zmerno ter prizadene predvsem koncentracijo granulocitov (glejte poglavji 4.2 in 4.4).

• trombocitopenija

• anemija

• febrilna nevtropenija

• trombocitoza

• glavobol

• nespečnost

• zaspanost

• možgansko-žilni dogodek

• posteriorni reverzibilni encefalopatični sindrom (glejte poglavje 4.4)

• aritmije, zlasti supraventrikularne

• srčno popuščanje

• miokardni infarkt

• klinični znaki perifernega vnetja žil in gangrene

• hipotenzija

• sindrom kapilarnega prepuščanja (glejte poglavje 4.4)

• dispneja - običajno blago izražena in hitro izzveni brez zdravljenja

• kašelj

• rinitis

• intersticijski pnevmonitis (glejte poglavje 4.4)

• bronhospazem – običajno blago izražen in prehodne narave, vendar je včasih potrebno parenteralno zdravljenje

• pljučni edem

• sindrom dihalne stiske pri odraslih (glejte poglavje 4.4)

• bruhanje

• navzea

• diareja

• stomatitis in razjede v ustih

• zaprtje

• ishemični kolitis

• zvišane vrednosti jetrnih transaminaz (AST in ALT) in alkalne fosfataze

• zvišana raven bilirubina

• resni hepatotoksični učinki, vključno z odpovedjo jeter s smrtnim izidom

• zvišana raven gama-glutamiltransferaze (GGT)

• alergijski kožni izpuščaj, pogosto s srbenjem

• alopecija

• srbenje

• znojenje

• hude kožne reakcije, vključno z luščenjem in buloznimi spremembami na koži

• nastanek razjed

• nastanek mehurjev in ran

• luščenje kože

• toksična epidermalna nekroliza

• Stevens-Johnsonov sindrom

• bolečina v hrbtu

• mialgija

• hematurija

• blaga proteinurija

• ledvična odpoved (glejte poglavje 4.4)

• hemolitično uremični sindrom (glejte poglavje 4.4)

• gripi podobni simptomi – najpogostejši simptomi so povišana telesna temperatura, glavobol, mrzlica, mialgija, astenija in anoreksija; poročali so tudi o kašlju, rinitisu, splošnem slabem počutju, znojenju in motnjah spanja

• edemi/periferni edemi – vključno z edemom obraza; edem običajno izzveni po prekinitvi zdravljenja

• povišana telesna temperatura

• astenija

• mrzlica

• reakcija na mestu injiciranja – večinoma blage narave

• obsevalna toksičnost (glejte poglavje 4.5).

• povratna reakcija zaradi radiacije

Kombinirana uporaba pri karcinomu dojke

Pogostnost 3. in 4. stopnje hematološke toksičnosti, zlasti nevtropenije je povečana, kadar se gemcitabin uporablja v kombinaciji s paklitakselom. Vendar povečanje neželenih učinkov ni povezano s zvišano pojavnostjo vnetij in hemoragičnih dogodkov. Utrujenost in febrilna nevtropenija se pojavljata bolj pogosto, kadar se gemcitabin uporablja v kombinaciji s paklitakselom. Utrujenost, ki ni povezana z anemijo, se običajno izboljša po prvem ciklu.

*Nevtropenija 4. stopnje, ki je trajala več kot 7 dni, se je pojavila pri 12,6 % bolnikov iz veje s kombinacijo in pri 5,0 % bolnikov v veji s paklitakselom.

Kombinirana uporaba pri karcinomu sečnega mehurja

Kombinirana uporaba pri karcinomu jajčnika

Senzorna nevropatija je bila tudi bolj pogosta v veji kombinacije kot pri samostojnemu karboplatinu.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli neželenem učinku zdravila na

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika Center za zastrupitve

Zaloška cesta 2 SI-1000 Ljubljana

Faks: + 386 (0)1 434 76 46

e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si

Ni znanega antidota za preveliko odmerjanje gemcitabina. Odmerki do 5.700 mg/m² površine telesa dani z intravensko infuzijo v 30 minutah vsake 2 tedna imajo klinično sprejemljivo toksičnost. V primeru suma na preveliko odmerjanje je potrebno spremljati bolnikovo krvno sliko in po potrebi dati ustrezno podporno terapijo.