Meropenem AptaPharma 2000 mg prašek za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Meropenem 2000 mg
Zdravilo Meropenem AptaPharma je pri odraslih in otrocih, starih 3 mesece in več, indicirano za
zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavji 4.4 in 5.1):
-
hude pljučnice, vključno z bolnišnično in ventilatorsko pljučnico,
-
bronhopulmonalnih okužb pri cistični fibrozi,
-
zapletenih okužb sečil,
-
zapletenih intraabdominalnih okužb,
-
intrapartalnih in postpartalnih okužb,
-
zapletenih okužb kože in mehkih tkiv,
-
akutnega bakterijskega meningitisa.
Zdravilo Meropenem AptaPharma se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih bolnikov z
zvišano telesno temperaturo, če obstaja sum, da je vzrok zvišane temperature bakterijska okužba.
Zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavi s, ali domnevno v povezavi s, katero od zgoraj
naštetih okužb.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo zdravil za zdravljenje bakterijskih
okužb.
Odmerjanje
Spodnje preglednice prikazujejo splošna priporočila za odmerjanje.
Pri določanju odmerka meropenema in trajanja zdravljenja je treba upoštevati vrsto okužbe, ki jo nameravamo zdraviti, vključno z njeno stopnjo izraženosti, in klinični odziv.
Odmerek do 2.000 mg trikrat na dan za odrasle in mladostnike in odmerek do 40 mg/kg telesne mase trikrat na dan za otroke sta lahko še zlasti primerna za zdravljenje nekaterih okužb, kot so okužbe z manj občutljivimi bakterijskimi vrstami (npr. Enterobacterales, Pseudomonas aeruginosa ali Acinetobacter spp.), ali zelo hudih okužb.
Pri odmerjanju za zdravljenje bolnikov z insuficienco ledvic je treba upoštevati dodatne vidike (glejte nižje spodaj).
Odrasli in mladostniki
| Okužba | Odmerek, ki ga je treba dati na vsakih 8 ur |
| Huda pljučnica, vključno z bolnišnično in ventilatorsko pljučnico | 500 mg ali 1.000 mg |
| Bronhopulmonalne okužbe pri cističnifibrozi | 2.000 mg |
| Zapletene okužbe sečil | 500 mg ali 1.000 mg |
| Zapletene intraabdominalne okužbe | 500 mg ali 1.000 mg |
| Intrapartalne in postpartalne okužbe | 500 mg ali 1.000 mg |
| Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv | 500 mg ali 1.000 mg |
| Akutni bakterijski meningitis | 2.000 mg |
| Zdravljenje nevtropeničnih bolnikov, ki imajozvišano telesno temperaturo | 1.000 mg |
Meropenem se po navadi daje v obliki intravenske infuzije, ki traja približno 15 do 30 minut
(glejte poglavja 6.2, 6.3 in 6.6).
Druga možnost za dajanje odmerkov do 1.000 mg je intravensko bolusno injiciranje, ki traja približno 5 minut. Podatkov o varnosti, ki bi podpirali uporabo 2.000-mg odmerka pri odraslih v obliki intravenske bolusne injekcije, je malo.
Okvara ledvic
Odmerek za odrasle in mladostnike je treba prilagoditi, kadar je očistek kreatinina manjši kot 51 ml/min, kakor je prikazano spodaj. Podatkov, ki bi podpirali uporabo teh prilagoditev odmerka za enoto posameznega odmerka 2.000 mg, je malo.
| Očistek kreatinina | Odmerek (na podlagi enote | Pogostnost |
| (ml/min) | posameznega odmerka, ki ga je trebadati na vsakih 8 ur, 500 mg ali 1.000 | |
| mg; ali 2.000 mg, glejte preglednico zgoraj) | ||
| 26 - 50 | en posamezni odmerek | na 12 ur |
| 10 - 25 | pol posameznega odmerka | na 12 ur |
| < 10 | pol posameznega odmerka | na 24 ur |
Meropenem se odstrani s hemodializo in hemofiltracijo. Potrebni odmerek je treba dati po
dokončanem ciklusu hemodialize.
Za bolnike na peritonealni dializi ni priporočil za odmerjanje.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 4.4).
Odmerek pri starejših bolnikih
Pri starejših bolnikih z normalnim delovanjem ledvic ali očistkom kreatinina nad 50 ml/min
odmerka ni treba prilagoditi.
Pediatrična populacija
Otroci, mlajši od 3 mesecev
Varnost in učinkovitost meropenema pri otrocih, mlajših od 3 mesecev starosti, še nista bili dokazani in optimalna shema odmerjanja ni določena. Vendar pa maloštevilni
farmakokinetični podatki kažejo, da bi lahko bila primerna shema odmerjanja 20 mg/kg na
vsakih 8 ur (glejte poglavje 5.2).
Otroci, stari od 3 mesecev do 11 let in s telesno maso do 50 kg
Priporočena shema odmerjanja je prikazana v spodnji preglednici:
Okužba Odmerek, ki ga je
treba dati na vsakih 8 ur
Huda pljučnica, vključno z bolnišnično in ventilatorsko pljučnico
10 mg/kg ali 20 mg/kg
Bronhopulmonalne okužbe pri cistični fibrozi 40 mg/kg
Zapletene okužbe sečil 10 mg/kg ali 20 mg/kg
Zapletene intraabdominalne okužbe 10 mg/kg ali 20 mg/kg
Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv 10 mg/kg ali 20 mg/kg
Akutni bakterijski meningitis 40 mg/kg
Zdravljenje nevtropeničnih bolnikov, ki imajo zvišano telesno 20 mg/kg
temperaturo
Otroci, težji od 50 kg
Uporabiti je treba odmerek za odrasle.
Izkušenj pri otrocih z okvaro ledvic ni. Način uporabe
Meropenem se po navadi daje v obliki intravenske infuzije, ki traja približno 15 do 30 minut
(glejte poglavja 6.2, 6.3 in 6.6). Druga možnost za dajanje odmerkov meropenema do 20 mg/kg je intravensko bolusno injiciranje, ki traja približno 5 minut. Podatkov o varnosti, ki bi pri otrocih podpirali dajanje odmerka 40 mg/kg v obliki intravenske bolusne injekcije, je malo.
Po rekonstituciji zdravila dobimo bistro brezbarvno do rumeno raztopino.
Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Preobčutljivost na katerikoli drug karbapenemski antibiotik.
Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija, huda kožna reakcija) na kateri koli drugi
betalaktamski antibiotik (npr. na peniciline ali cefalosporine).
Pri izbiri meropenema za zdravljenje posameznega bolnika je treba upoštevati ustreznost uporabe karbapenemskega antibiotika na podlagi dejavnikov, kot so izrazitost okužbe, prevalenca odpornosti na druga primerna zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb in tveganje izbire za zdravljenje okužbe z bakterijami, odpornimi proti karmapenemskim antibiotikom.
Odpornost bakterijskih vrst Enterobacterales, Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter spp. Odpornost bakterijskih vrst Enterobacterales, Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter spp., na antibiotike iz skupine penemov, se razlikuje znotraj Evropske unije. Predpisovalci morajo
upoštevati lokalno prevalenco odpornosti bakterij na antibiotike iz skupine penemov.
Preobčutljivostne reakcije
Tako kot pri vseh betalaktamskih antibiotikih so bile opisane resne in v nekaterih primerih celo
smrtne preobčutljivostne reakcije (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Bolniki z anamnezo preobčutljivosti na karbapenemske antibiotike, peniciline ali druge
betalaktamske antibiotike so lahko preobčutljivi tudi na meropenem. Pred začetkom zdravljenja z meropenemom je treba natančno poizvedeti, ali je bolnik kdaj imel preobčutljivostno reakcijo na betalaktamske antibiotike.
Če se pojavi huda alergijska reakcija, je treba uporabo zdravila ukiniti in uvesti ustrezne ukrepe. Pri bolnikih, ki so prejemali meropenem, so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), kot so Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN), reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS), multiformni eritem (EM) in akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo znaki in
simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z meropenemom takoj ukiniti in razmisliti o alternativnem zdravljenju.
Pri drugih betalaktamskih antibiotikih so poročali o preobčutljivostnih reakcijah, ki so
napredovale v Kounisov sindrom (akutni alergijski koronarni arteriospazem, ki lahko povzroči
miokardni infarkt, glejte poglavje 4.8).
Z antibiotičnim zdravljenjem povezani kolitis
O z antibiotičnim zdravljenjem povezanem kolitisu in psevdomembranskem kolitisu so
poročali pri skoraj vseh zdravilih za zdravljenje bakterijskih okužb, tudi pri meropenemu. Pojavita se lahko v blagi do hudi, celo smrtno nevarni obliki. Na diagnosticiranje kolitisa je treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo meropenema ali po njej dobijo drisko (glejte poglavje 4.8). Razmisliti je treba o prenehanju zdravljenja z meropenemom in uporabi
specifičnega zdravljenja, usmerjenega proti Clostridium difficile. Prepovedana je uporaba zdravil, ki zavirajo peristaltiko.
Konvulzije
Med zdravljenjem s karbapenemskimi antibiotiki, tudi z meropenemom, so v redkih primerih
poročali o konvulzijah (glejte poglavje 4.8).
Z zdravilom povzročena okvara jeter (DILI – drug induced liver injury)
Med zdravljenjem z meropenemom je treba natančno spremljati delovanje jeter, ker obstaja tveganje za pojav DILI (glejte poglavje 4.8). Ob pojavu hude DILI je treba razmisliti o
prekinitvi zdravljenja, kot je klinično ustrezno. Meropenem lahko ponovno uvedemo samo, če
se oceni, da je ključnega pomena za zdravljenje.
Uporaba pri bolnikih z boleznijo jeter: pri bolnikih z obstoječimi boleznimi jeter je treba med zdravljenjem z meropenemom spremljati delovanje jeter. Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 4.2).
Serokonverzija direktnega antiglobulinskega testa (Coombsov test)
Med zdravljenjem z meropenemom lahko pride do pozitivnega direktnega ali indirektnega Coombsovega testa.
Sočasna uporaba z valprojsko kislino/natrijevim valproatom/valpromidom
Sočasna uporaba meropenema in valprojske kisline/natrijevega valproata/valpromida ni
priporočljiva (glejte poglavje 4.5).
Zdravilo Meropenem AptaPharma vsebuje natrij.
Meropenem AptaPharma 500 mg: To zdravilo vsebuje 45 mg natrija na vialo, kar je enako 2,3 % priporočenega največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Meropenem AptaPharma 1000 mg: To zdravilo vsebuje 90 mg natrija na vialo, kar je enako
4,5 % priporočenega največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in
znaša 2 g.
Meropenem AptaPharma 2000 mg: To zdravilo vsebuje 180 mg natrija na vialo, kar je enako
9 % priporočenega največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Največji dnevni odmerek tega zdravila je enak 27 % priporočenega največjega dnevnega vnosa natrija, ki ga priporoča SZO.
Zdravilo Meropenem AptaPharma 2000 mg ima visoko vsebnost natrija. To je treba še zlasti upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom soli (natrija).
Specifičnih študij medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, razen s probenecidom, niso izvedli.
Probenecid tekmuje z meropenemom za aktivno tubulno sekrecijo in tako zavira ledvično izločanje meropenema. Razpolovni čas izločanja meropenema se zato podaljša in njegova koncentracija v plazmi poveča. V primeru sočasne uporabe probenecida in meropenema je potrebna previdnost.
Možnega učinka meropenema na vezavo drugih zdravil na beljakovine ali njihovo presnovo niso raziskali. Vendar je vezava na beljakovine tako majhna, da, na podlagi tega mehanizma, zaradi nje ni pričakovati medsebojnih delovanj z drugimi spojinami.
Med sočasno uporabo s karbapenemskimi antibiotiki je bilo opisano zmanjšanje koncentracije valprojske kisline v krvi, tako da se je ta v približno dveh dneh zmanjšala za 60 do 100 %.
Zaradi hitrega pojava in obsega tega zmanjšanja velja, da sočasne uporabe valprojske kisline/natrijevega valproata/valpromida s karbapenemskimi antibiotiki ni mogoče obvladati in se ji je zato treba izogniti (glejte poglavje 4.4).
Peroralni antitrombotiki
Sočasna uporaba antibiotikov in varfarina lahko poveča antitrombotične učinke varfarina. Opisani so številni primeri povečanja antitrombotičnih učinkov peroralnih antitrombotikov, vključno z varfarinom, pri bolnikih, ki so sočasno dobivali antibiotike. Tveganje se lahko
razlikuje glede na osnovno okužbo, starost in splošno stanje bolnika, tako da je težko oceniti, kolikšen je vpliv antibiotika na povečanje INR (internacionalnega normaliziranega razmerja).
Med sočasnim zdravljenjem z antibiotikom in peroralnim antitrombotikom in krajši čas po sočasnem zdravljenju je priporočljivo pogosto kontrolirati INR.
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Nosečnost
O uporabi meropenema pri nosečnicah podatkov ni ali jih je malo. Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Iz previdnosti se je uporabi meropenema med nosečnostjo bolje izogniti.
Dojenje
Meropenem se v majhni količini izloča v materino mleko. Zdravila Meropenem AptaPharma se
ne sme uporabljati pri doječih ženskah, razen če možna korist za mater upraviči morebitno tveganje za dojenčka.
Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Vendar pa je treba pri
vožnji ali upravljanju strojev upoštevati, da so pri zdravljenju z meropenemom poročali o
neželenih učinkih, kot so glavobol, parestezije in konvulzije.
Povzetek varnostnega profila
Analiza 4.872 bolnikov s 5.026 terapevtskimi izpostavljenostmi meropenemu je pokazala, da so bili v povezavi z meropenemom najpogosteje poročani neželeni učinki driska (2,3 %), izpuščaj (1,4 %), navzea/bruhanje (1,4 %) in vnetje na mestu injiciranja (1,1 %). Najpogostejša laboratorijska neželena učinka, povezana z meropenemom, sta bila trombocitemija (1,6 %) in zvišanje vrednosti jetrnih encimov (1,5–4,3 %).
Preglednica tveganja za neželene učinke
V spodnji preglednici so vsi neželeni učinki navedeni po organskem sistemu in pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah posameznih pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1 Organski sistem Pogostnost Učinek
Infekcijske in parazitske bolezni občasni oralna in vaginalna kandidoza
Bolezni krvi in limfatičnega
sistema
pogosti trombocitemija
občasni eozinofilija, trombocitopenija, levkopenija, nevtropenija,
agranulocitoza, hemolitična anemija
Bolezni imunskega sistema občasni angioedem, anafilaksija (glejte
poglavji 4.3 in 4.4) Presnovne in prehranske motnje občasni hipokaliemija
Psihiatrične motnje redki delirij
Bolezni živčevja pogosti glavobol
občasni parestezije
redki konvulzije (glejte poglavje 4.4)
Bolezni prebavil pogosti driska, bruhanje, navzea, bolečina v trebuhu
občasni z antibiotikom povezani kolitis (glejte poglavje 4.4)
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov
pogosti zvišanje vrednosti transaminaz,
zvišanje vrednosti alkalne fosfataze v krvi, zvišanje vrednosti laktat-dehidrogenaze v krvi
občasni zvišanje vrednosti bilirubina v krvi; z zdravilom povzročena okvara jeter1
Bolezni kože in podkožja pogosti izpuščaj, srbenje
občasni urtikarija
toksična epidermalna nekroliza, Stevens-Johnsonov sindrom, multiformni eritem (glejte poglavje 4.4)
neznana reakcije na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS), akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP) (glejte poglavje 4.4)
Bolezni sečil občasni zvišanje vrednosti kreatinina v
krvi, zvišanje vrednosti
sečnine v krvi
Splošne težave in spremembe na
mestu aplikacije
pogosti vnetje, bolečina
občasni tromboflebitis,
bolečina ne mestu injiciranja
1 DILI vključuje hepatitis in odpoved jeter.
Opis izbranih neželenih učinkov
Kounisov sindrom
Pri drugih betalaktamskih antibiotikih so poročali o akutnem koronarnem sindromu, povezanem
z alergijsko reakcijo (Kounisov sindrom) (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Meropenem se lahko uporablja pri otrocih, starejših od 3 mesecev. Na podlagi maloštevilnih razpoložljivih podatkov pri otrocih ni dokazov o povečanem tveganju za kateri koli neželeni učinek. Vsa prejeta poročila so bila skladna z dogodki, ki so jih opažali pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno.
Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od
zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku
zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0) 8 2000 500
Faks: +386 (0) 8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Pri bolnikih z okvaro ledvic obstaja možnost relativnega prevelikega odmerjanja, če odmerek ni prilagojen, kot je opisano v poglavju 4.2. Maloštevilne izkušnje iz obdobja trženja kažejo, da se v primeru pojava neželenih učinkov po prevelikem odmerjanju ti učinki skladajo s profilom neželenih učinkov, opisanem v poglavju 4.8. Praviloma so blagi in minejo po prekinitvi uporabe ali zmanjšanju odmerka. Razmisliti je treba o simptomatskem zdravljenju.
Pri osebah z normalnim delovanjem ledvic se zdravilo hitro izloči skozi ledvice. Hemodializa odstrani meropenem in njegov presnovek.
Farmakološke lastnosti - Meropenem 2000 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, karbapenemski antibiotiki, oznaka ATC: J01DH02
Mehanizem delovanja
Meropenem zavre sintezo bakterijske celične stene grampozitivnih in gramnegativnih bakterij, preko vezave na beljakovine, ki vežejo penicilin (PBPs – penicillin-binding proteins), in tako deluje baktericidno.
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje (FK/FD)
Podobno kot velja za druga betalaktamska zdravila za zdravljenje bakterijskih infekcij, je tudi za meropenem dokazano, da z njegovo učinkovitostjo najbolje korelira čas, med katerim koncentracija meropenema presega minimalne inhibitorne koncentracije (MIK; MIC – minimal inhibitory concentration) (t > MIK). V predkliničnih modelih je meropenem izkazal delovanje, kadar je njegova koncentracija v plazmi presegla MIK bakterije povzročiteljice v približno 40
% odmernega intervala. Ta cilj ni bil klinično potrjen.
Mehanizem odpornosti
Odpornost bakterij proti meropenemu je lahko posledica: (1) zmanjšane permeabilnosti zunanje membrane gramnegativnih bakterij (zaradi zmanjšanega nastajanja porinov), (2) zmanjšane afinitete za ciljne PBP, (3) povečane ekspresije komponent iztočne črpalke in (4) nastajanja beta-laktamaz, ki lahko hidrolizirajo karabapeneme.
V Evropski uniji so poročali o več primerih okužb z bakterijami, odpornimi proti
karbapenamskim antibiotikom, ki so se pojavili skupaj na istem območju (lokalizirano).
Med meropenemom in učinkovinami iz kinolonske, aminoglikozidne, makrolidne in tetraciklinske skupine ni tarčne navzkrižne odpornosti. Vendar so lahko bakterije odporne proti več kot eni skupini antibiotikov, če zadevni mehanizem vključuje nepermeabilnost in/ali iztočno črpalko/črpalke.
Razmejitvene vrednosti za določanje občutljivosti
Kriterije za interpretacijo testiranja občutljivosti, MIK (minimalna inhibitorna koncentracija), za meropenem je določil odbor European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing (EUCAST) in so navedeni tukaj: https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx
Prevalenca pridobljene odpornosti pri določenih vrstah se lahko spreminja geografsko in s časom. Zato je zaželeno, da dobite lokalne podatke o odpornosti mikroorganizmov, še
posebej v primeru zdravljenja hudih okužb. Če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva, je treba poiskati nasvet strokovnjaka.
Naslednja preglednica navedenih patogenov je pripravljena na podlagi kliničnih izkušenj in
terapevtskih smernic.
Pogosto občutljive vrste Grampozitivni aerobi Enterococcus faecalis$
Staphylococcus aureus (občutljiv na meticilin)£
Staphylococcus species (občutljive na meticilin) vključno s Staphylococcus epidermidis
Streptococcus agalactiae (skupina B)
Streptococcus milleri skupina (S. anginosus, S. constellatus in S. intermedius) Streptococcus pneumoniae
Streptococcus pyogenes (skupina A)
Gramnegativni aerobi Citrobacter freundii Citrobacter koseri Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae Escherichia coli Haemophilus influenzae Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Morganella morganii Neisseria meningitidis Proteus mirabilis Proteus vulgaris Serratia marcescens
Grampozitivni anaerobi Clostridium perfringens Peptoniphilus asaccharolyticus
Peptostreptococcus species (vključno s P. micros, P. anaerobius, P. magnus)
Gramnegativni anaerobi Bacteroides caccae Bacteroides fragilis skupina Prevotella bivia
Prevotella disiens
Vrste, pri katerih je lahko pridobljena odpornost problem
Grampozitivni aerobi
Enterococcus faecium$†
Gramnegativni aerobi Acinetobacter species Burkholderia cepacia Pseudomonas aeruginosa
Inherentno odporni organizmi Gramnegativni aerobi Stenotrophomonas maltophilia Legionella species
Drugi mikroorganizmi Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnetii Mycoplasma pneumoniae
$ Vrste, ki kažejo naravno vmesno občutljivost.
£ Vsi proti meticilinu odporni stafilokoki so odporni tudi proti meropenemu.
† Delež odpornosti ≥ 50 % v eni ali več državah EU.
Smrkavost in melioidoza: Uporaba meropenema pri človeku temelji na in vitro podatkih o občutljivosti B.mallei in B.pseudomallei ter na maloštevilnih podatkih pri človeku. Lečeči zdravnik mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne strokovno usklajene dokumente o zdravljenju smrkavosti in melioidoze.
Pri zdravih preiskovancih je vrednost povprečnega plazemskega razpolovnega časa približno 1 ura; povprečni volumen porazdelitve je približno 0,25 l/kg (11–27 l), povprečni očistek pa je 287 ml/min pri odmerku 250 mg in se zmanjša na 205 ml/min pri odmerku 2.000 mg. 30-minutno infundiranje odmerkov 500 mg, 1.000 mg oz. 2.000 mg da povprečno vrednost Cmax približno 23 µg/ml, 49 µg/ml oz. 115 µg/ml in ustrezne AUC vrednosti 39,3 µg.h/ml, 62,3 µg.h/ml oz. 153 µg.h/ml. Po 5-minutnem infundiranju je vrednost Cmax po odmerku 500 mg 52 µg/ml in po odmerku 1.000 mg 112 µg/ml. Če osebe z normalnim delovanjem ledvic dobijo več odmerkov na 8 ur, ne pride do kopičenja meropenema.
Študija, v kateri je 12 bolnikov po operaciji dobivalo 1.000 mg meropenema na 8 ur zaradi intraabdominalnih okužb, je pokazala primerljivo Cmax in razpolovni čas kot pri normalnih preiskovancih, a večji volumen porazdelitve 27 l.
Porazdelitev
Povprečna vezava meropenema na beljakovine v plazmi je bila približno 2 % in ni odvisna od koncentracije. Po hitrem dajanju (5 minut ali manj) je farmakokinetika bieksponentna, po 30-minutnem infundiranju pa je to mnogo manj opazno. Dokazano je, da meropenem dobro prodira v različne telesne tekočine in tkiva, med drugim v pljuča, bronhialne izločke, žolč, cerebrospinalno tekočino, ginekološka tkiva, kožo, fascijo, mišice in peritonealni eksudat.
Biotransformacija
Meropenem se presnovi s hidrolizo betalaktamskega obroča. Tako nastane mikrobiološko neaktiven presnovek. In vitro kaže meropenem manjšo dovzetnost za hidrolizo s človeško dehidropeptidazo I (DHP-I) kot imipenem, zato sočasno ni treba uporabljati zaviralca DHP-I.
Izločanje
Meropenem se izloči predvsem nespremenjen skozi ledvice; približno 70 % (50–75 %)
odmerka se nespremenjenega izloči v 12 urah. Dodatnih 28 % se pojavi v obliki mikrobiološko neaktivnega presnovka. V blato se izloči le približno 2 % odmerka. Izmerjeni ledvični očistek in učinek probenecida kažeta, da je meropenem podvržen filtraciji in tubulni sekreciji.
Insuficienca ledvic
Okvara ledvic povzroči večjo plazemsko AUC in daljši razpolovni čas meropenema. V primerjavi z zdravimi osebami (očistek kreatinina > 80 ml/min) se je AUC povečala za 2,4-krat pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina 33–74 ml/min), 5-krat pri bolnikih s hudo okvaro (očistek kreatinina 4-23 ml/min) in 10-krat pri bolnikih na hemodializi (očistek kreatinina < 2 ml/min). Pri bolnikih z okvaro ledvic se je občutno povečala tudi AUC mikrobiološko neaktivnega presnovka z razklenjenim obročem. Pri bolnikih z zmerno in hudo okvaro ledvic je priporočljivo prilagoditi odmerek (glejte poglavje 4.2).
Meropenem se odstrani s hemodializo, očistek med hemodializo pa je približno 4-krat večji kot pri anuričnih bolnikih.
Insuficienca jeter
Študija pri bolnikih z alkoholno cirozo ni pokazala, da bi bolezen jeter vplivala na
farmakokinetiko meropenema po ponavljajočih se odmerkih.
Odrasli bolniki
Farmakokinetične študije izvedene pri bolnikih niso pokazale pomembnih
farmakokinetičnih razlik v primerjavi z zdravimi osebami z enakim delovanjem ledvic.
Populacijski model, razvit na podlagi podatkov 79 bolnikov z intraabdominalnimi okužbami ali pljučnico, je pokazal odvisnost centralnega volumna od telesne mase in očistka od
očistka kreatinina in starosti.
Pediatrična populacija
Farmakokinetika je po odmerkih 10 mg/kg, 20 mg/kg oz. 40 mg/kg pri dojenčkih in otrocih z okužbami pokazala približno takšne vrednosti Cmax kot pri odraslih po odmerkih 500 mg,
1.000 mg oz. 2.000 mg. Primerjava je pri vseh razen najmlajših preiskovancih (< 6 mesecev t1/2 1,6 ure) pokazala konsistentno farmakokinetiko med odmerki in razpolovnimi časi, podobno tisti pri odraslih. Povprečne vrednosti očistka meropenema so bile 5,8 ml/min/kg (6–12 let), 6,2 ml/min/kg (2–5 let), 5,3 ml/min/kg (6–23 mesecev) in 4,3 ml/min/kg (2–5 mesecev). Približno 60 % odmerka se izloči v urinu v 12 urah kot meropenem in dodatnih 12
% kot presnovek. Koncentracija meropenema v cerebrospinalni tekočini je pri otrocih z meningitisom približno 20 % sočasne koncentracije v plazmi, čeprav obstaja pomembna interindividualna variabilnost.
Farmakokinetika meropenema pri novorojenčkih, ki so potrebovali protibakterijsko
zdravljenje, je pokazala večji očistek pri novorojenčkih z večjo kronološko ali gestacijsko starostjo; celokupni povprečni razpolovni čas je bil 2,9 ure. Simulacija po metodi Monte Carlo na podlagi modela populacijske farmakokinetike je pokazala, da odmerna shema 20 mg/kg na 8 ur doseže 60 % t > MIK za P. aeruginosa pri 95 % nedonošenih in 91 % donošenih novorojenčkov.
Starejši
Farmakokinetične študije pri zdravih starejših osebah (od 65 do 80 let) so pokazale manjši plazemski očistek (ki je koreliral s starostnim zmanjšanjem očistka kreatinina) in manjše
zmanjšanje neledvičnega očistka. Pri starejših bolnikih odmerka ni treba prilagoditi, razen v primeru zmerne do hude okvare ledvic (glejte poglavje 4.2).
Farmacevtski podatki - Meropenem 2000 mg
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Meropenem AptaPharma 500 mg: 4 leta
Meropenem AptaPharma 1000 mg: 4 leta
Meropenem AptaPharma 2000 mg: 3 leta
Po rekonstituciji:
Uporaba v obliki intravenske bolusne injekcije
Raztopino za bolusno injiciranje je treba pripraviti z raztopitvijo zdravila v sterilni vodi za
injekcije do končne koncentracije 50 mg/ml.
Kemična in fizikalna stabilnost pripravljene raztopine za bolusno injiciranje sta bili dokazani za 3 ure pri do 25 ºC ali 12 ur, če jo shranjujemo v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj, razen če postopek odprtja/rekonstitucije/razredčenja izključuje tveganje mikrobiološke kontaminacije.
Če zdravilo ni uporabljeno takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren uporabnik sam.
Uporaba v obliki intravenske infuzije
Raztopino za infundiranje je treba pripraviti z raztopitvijo zdravila bodisi v 9 mg/ml (0,9 %) raztopini natrijevega klorida za infundiranje bodisi 50 mg/ml (5 %) raztopini glukoze (dekstroze) za infundiranje do končne koncentracije od 1 mg/ml do 20 mg/ml.
Meropenem AptaPharma 500 mg:
Kemična in fizikalna stabilnost raztopine za infundiranje pripravljene z uporabo 9 mg/ml
(0,9 %) raztopine natrijevega klorida za infundiranje sta bili dokazani za 6 ur pri temperaturi do
25 °C ali za 24 ur, če jo shranjujemo v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Meropenem AptaPharma 1000 mg:
Kemična in fizikalna stabilnost raztopine za infundiranje pripravljene z uporabo 9 mg/ml
(0,9 %) raztopine natrijevega klorida za infundiranje sta bili dokazani za 6 ur pri temperaturi do
25 °C ali za 24 ur, če jo shranjujemo v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Meropenem AptaPharma 2000 mg:
Kemična in fizikalna stabilnost raztopine za infundiranje pripravljene z uporabo 9 mg/ml
(0,9 %) raztopine natrijevega klorida za infundiranje sta bili dokazani za 3 ure pri temperaturi do
25 °C ali za 24 ur, če jo shranjujemo v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Pripravljeno raztopino zdravila v 50 mg/ml (5 %) raztopini glukoze (dekstroze) je treba uporabiti takoj.
Iz mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj, razen če postopek odprtja/rekonstitucije/razredčenje izključuje tveganje mikrobiološke kontaminacije.
Če zdravilo ni uporabljeno takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren uporabnik sam.
Shranjujte pri temperaturi do 30 ºC.
Pripravljene raztopine ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji/redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
Meropenem AptaPharma 500 mg:
Bel do bledo rumen kristalinični prašek v 20 ml viali iz prozornega brezbarvnega stekla tipa III z zamaškom iz bromobutilne gume, diametra 20 mm, in vijolično zaporko (flip-off, iz aluminija in plastike).
Meropenem AptaPharma 1000 mg:
Bel do bledo rumen kristalinični prašek v 20 ml viali iz prozornega brezbarvnega stekla tipa III z zamaškom iz bromobutilne gume, diametra 20 mm, in sivo zaporko (flip-off, iz aluminija in plastike).
Zdravilo je na voljo v pakiranjih z 1 ali 10 vialami. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Meropenem AptaPharma 2000 mg:
Bel do bledo rumen kristalinični prašek v 50 ml prozorni brezbarvni viali iz stekla tipa I, z bromobutilnim gumijastim zamaškom tipa I in zeleno snemljivo flip-off zaporko (iz polipropilena in aluminija).
Zdravilo je na voljo v pakiranju s 6 vialami.
Injekcija
Meropenem, namenjen za bolusno intravensko injiciranje, je treba pripraviti s sterilno vodo za injekcije.
Infuzija
Za intravensko infundiranje je mogoče viale meropenema pripraviti neposredno z 9 mg/ml (0,9
%) raztopino natrijevega klorida za infundiranje ali 50 mg/ml (5 %) raztopino glukoze (dekstroze) za infundiranje do končne koncentracije od 1 do 20 mg/ml.
Ena viala je samo za enkratno uporabo.
Za pripravo in dajanje raztopine je treba uporabiti standardne aseptične postopke.
Po rekonstituciji zdravila dobimo raztopino, ki je bistra in brezbarvna do rumena.
Pred uporabo raztopino dobro pretresite. Pred uporabo je treba raztopino vizualno pregledati na prisotnost trdnih delcev ali spremembo barve. Uporabite lahko le bistro, brezbarvno do rumeno raztopino, brez vidnih delcev.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.