Kvetiapin Lek 50 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

Zdravilo Kvetiapin Lek je indicirano za:

• zdravljenje shizofrenije

• zdravljenje bipolarne motnje:

  • za zdravljenje zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji,

  • za zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bipolarni motnji,

  • za preprečevanje ponavljanja epizod manije ali depresije pri bolnikih z bipolarno motnjo, ki so se predhodno odzvali na zdravljenje s kvetiapinom.

• kot dodatno zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (MDD - Major Depressive Disorder), ki so imeli suboptimalni odziv na monoterapijo z antidepresivom (glejte poglavje 5.1). Pred uvedbo zdravljenja mora zdravnik upoštevati varnostni profil zdravila Kvetiapin Lek (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje

Za vsako indikacijo obstajajo različne sheme odmerjanja. Zato je treba zagotoviti, da bolniki dobijo jasne informacije o ustreznem odmerku za njihovo bolezen.

Odrasli

Za zdravljenje shizofrenije in zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji Zdravilo Kvetiapin Lek je treba vzeti vsaj eno uro pred obrokom. Dnevni odmerek na začetku zdravljenja je 300 mg 1. dan in 600 mg 2. dan. Priporočeni dnevni odmerek je 600 mg, vendar se lahko, če je klinično upravičeno, odmerek poveča na 800 mg na dan. Odmerek je

treba prilagoditi v razponu učinkovitih odmerkov od 400 mg do 800 mg na dan, odvisno od kliničnega odziva in bolnikovega prenašanja zdravila. Za vzdrževalno zdravljenje shizofrenije odmerka ni treba prilagajati.

Za zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bipolarni motnji

Zdravilo Kvetiapin Lek je treba vzeti pred spanjem. Celokupni dnevni odmerek v prvih štirih dneh zdravljenja je 50 mg (1. dan), 100 mg (2. dan), 200 mg (3. dan) in 300 mg (4. dan).

Priporočeni dnevni odmerek je 300 mg. V kliničnih preskušanjih pri skupini bolnikov, ki je prejemala odmerek 600 mg, niso zaznali dodatne koristi v primerjavi s skupino bolnikov, ki je prejemala odmerek 300 mg (glejte poglavje 5.1). Posameznim bolnikom lahko koristi odmerek 600 mg. Odmerke, večje od 300 mg, mora uvesti zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem bipolarne motnje. Klinična preskušanja so pokazala, da lahko pri posameznih bolnikih, v primeru skrbi glede tolerance, razmislimo o zmanjšanju odmerka na najmanj 200 mg.

Za preprečevanje ponavljanja epizod bipolarne motnje

Pri bolnikih, ki so se odzvali na akutno zdravljenje bipolarne motnje z zdravilom Kvetiapin Lek, je za preprečevanje ponavljanja maničnih, mešanih ali depresivnih epizod priporočljivo zdravljenje nadaljevati z enakim odmerkom zdravila Kvetiapin Lek pred spanjem. Odmerek zdravila Kvetiapin Lek je mogoče prilagoditi glede na klinični odziv in prenašanje posameznega bolnika v razponu od 300 mg do 800 mg/dan. Pomembno je, da za vzdrževalno zdravljenje uporabimo najmanjši še učinkovit odmerek zdravila.

Kot dodatno zdravljenje velikih depresivnih epizod pri veliki depresivni motnji Zdravilo Kvetiapin Lek je treba vzeti pred spanjem. Dnevni odmerek na začetku zdravljenja je 50 mg 1. in 2. dan ter 150 mg 3. in 4. dan. Antidepresivni učinek je bil pri kratkotrajnih preskušanjih dodatnega zdravljenja s kvetiapinom (poleg amitriptilina, bupropiona,

citaloprama, duloksetina, escitaloprama, fluoksetina, paroksetina, sertralina in venlafaksina - glejte poglavje 5.1) opažen pri 150 mg in 300 mg/dan, pri kratkotrajnih preskušanjih monoterapije pa pri 50 mg/dan. Pri večjih odmerkih obstaja povečano tveganje za neželene učinke. Zdravnik mora zato poskrbeti, da je za zdravljenje uporabljen najmanjši učinkoviti odmerek, začenši s 50 mg/dan. Potreba po povečanju odmerka s 150 mg na 300 mg/dan mora temeljiti na oceni posameznega bolnika.

Prehod s kvetiapina v obliki tablet s takojšnjim sproščanjem

Za enostavnejše odmerjanje lahko bolniki, ki se trenutno zdravijo z deljenimi odmerki kvetiapina v obliki tablet s takojšnjim sproščanjem, preidejo na zdravilo Kvetiapin Lek tablete s podaljšanim sproščanjem v enakem celokupnem dnevnem odmerku, ki ga vzamejo enkrat na dan. Potrebne utegnejo biti individualne prilagoditve odmerka.

Starejši

Tako kot druga antipsihotična in antidepresivna zdravila je potrebno zdravilo Kvetiapin Lek pri starejših uporabljati previdno, še posebej v začetnem obdobju uporabe. Morda bo odmerek zdravila Kvetiapin Lek potrebno titrirati počasneje in morda bo dnevni terapevtski odmerek manjši kot pri mlajših bolnikih. Povprečni plazemski očistek kvetiapina je bil pri starejših bolnikih za 30 do 50 % manjši kot pri mlajših bolnikih. Pri starejših bolnikih je treba zdravljenje začeti z odmerkom 50 mg/dan. Odmerek je mogoče povečevati po 50 mg/dan do učinkovitega odmerka, odvisno od kliničnega odziva in prenašanja pri posameznem bolniku.

Pri starejših bolnikih z velikimi depresivnimi epizodami pri MDD je odmerjanje treba začeti s 50 mg/dan prve 3 dni, nato je treba odmerek 4. dan povečati na 100 mg/dan in 8. dan na 150 mg/dan. Uporabiti je treba najmanjši učinkoviti odmerek, začenši s 50 mg/dan. Če je na

podlagi ocene posameznega bolnika odmerek treba povečati na 300 mg/dan, se tega ne sme narediti prej kot 22. dan zdravljenja.

Učinkovitost in varnost nista bili ocenjeni pri bolnikih, starejših od 65 let, z depresivnimi epizodami v okviru bipolarne motnje.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.

Okvara jeter

Kvetiapin se obsežno presnavlja v jetrih. Pri bolnikih z znano okvaro jeter je zato treba zdravilo Kvetiapin Lek uporabljati previdno, še posebej v začetnem obdobju zdravljenja. Pri bolnikih z okvaro jeter je treba zdravljenje začeti z odmerkom 50 mg/dan. Odmerek je mogoče povečevati po 50 mg/dan do učinkovitega odmerka, odvisno od kliničnega odziva in prenašanja pri posameznem bolniku.

Pediatrična populacija

Zdravila Kvetiapin Lek ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ker ni podatkov, ki bi podpirali uporabo pri tej starostni skupini. Razpoložljivi dokazi, pridobljeni iz s placebom primerjanih kliničnih preskušanj, so predstavljeni v poglavjih 4.4, 4.8, 5.1 in 5.2.

Vsi režimi odmerjanja s to jakostjo zdravila Kvetiapin Lek niso možni in na voljo so druga registrirana zdravila, ki vsebujejo kvetiapin.

Način uporabe

Zdravilo Kvetiapin Lek je treba jemati enkrat na dan, brez hrane. Tablete je treba pogoltniti cele in se jih ne sme lomiti, žvečiti ali drobiti.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sočasna uporaba zaviralcev citokroma P450 3A4, kot so zaviralci proteaz HIV, azolni antimikotiki, eritromicin, klaritromicin in nefazodon, je kontraindicirana (glejte poglavje 4.5).

Ker ima zdravilo Kvetiapin Lek več indikacij, je treba njegov varnostni profil upoštevati glede na diagnozo posameznega bolnika in uporabljeni odmerek.

Dolgoročna učinkovitost in varnost pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (MDD) nista bili ocenjeni v primeru uporabe kot dodatno zdravilo, ocenjeni pa sta bili dolgoročna učinkovitost in varnost monoterapije pri odraslih bolnikih (glejte poglavje 5.1).

Pediatrična populacija

Kvetiapina ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ker ni podatkov, ki bi podpirali njegovo uporabo pri tej starostni skupini. Klinična preskušanja z uporabo kvetiapina so pokazala, da so poleg znanega varnostnega profila, ugotovljenega pri odraslih (glejte poglavje 4.8), nekateri neželeni učinki pri otrocih in mladostnikih pogostejši kot pri odraslih (povečan apetit, zvišanje prolaktina v serumu, bruhanje, rinitis in sinkopa) ali imajo lahko drugačne posledice za otroke in mladostnike (ekstrapiramidni simptomi in razdražljivost). Pojavil pa se je tudi neželeni učinek, ki pred tem ni bil opažen v študijah pri

odraslih (zvišan krvni tlak). Pri otrocih in mladostnikih so opazili tudi spremembe v preiskavah delovanja ščitnice.

Poleg tega dolgoročne varnostne posledice zdravljenja s kvetiapinom v povezavi z rastjo in dozorevanjem niso bile raziskane pri zdravljenju, daljšem od 26 tednov. Dolgoročne posledice za kognitivni in vedenjski razvoj niso znane.

V s placebom primerjanih kliničnih preskušanjih pri otrocih in mladostnikih je bil kvetiapin povezan s povečano pojavnostjo ekstrapiramidnih simptomov (EPS) v primerjavi s placebom pri bolnikih, zdravljenih zaradi shizofrenije, bipolarne manije in bipolarne depresije (glejte poglavje 4.8).

Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

Depresija je povezana z večjim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). To tveganje obstaja dokler ne pride do znatnega izboljšanja bolezni (remisije). Ker se prvih nekaj tednov zdravljenja ali dlje zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo, je potrebno bolnike skrbno spremljati, vse dokler ne pride do izboljšanja. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se tveganje za samomor v zgodnji fazi okrevanja lahko poveča. Poleg tega morajo zdravniki upoštevati možno tveganje s samomorom povezanih dogodkov po nenadnem prenehanju zdravljenja s kvetiapinom zaradi znanih dejavnikov tveganja, povezanih z zdravljeno boleznijo.

Druga psihiatrična stanja, za katera se predpisuje kvetiapin, so lahko prav tako povezana s povečanim tveganjem za dogodke, povezane s samomorom. Poleg tega so lahko ta stanja dodatno prisotna pri velikih depresivnih epizodah. Zato je treba pri zdravljenju drugih psihiatričnih bolezni upoštevati enake previdnostne ukrepe kot pri zdravljenju velikih depresivnih epizod.

Znano je, da pri bolnikih, ki imajo s samomorom povezane dogodke v anamnezi, ali bolnikih, ki kažejo znatno stopnjo samomorilne naravnanosti pred začetkom zdravljenja, obstaja večje tveganje za pojav samomorilnih misli ali poskusov samomora in jih je treba med zdravljenjem skrbno spremljati. Meta-analiza s placebom primerjanih kliničnih preskušanj z uporabo antidepresivov pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi boleznimi je pokazala, da pri bolnikih, mlajših od 25 let, pri uporabi antidepresivov obstaja večje tveganje za pojav samomorilnega vedenja kot pri uporabi placeba.

Med zdravljenjem, še posebej na začetku zdravljenja in po vsaki spremembi odmerka, je treba bolnike, zlasti tiste z velikim tveganjem, skrbno spremljati. Bolnike (in skrbnike bolnikov) je treba opozoriti, da morajo biti pozorni na kakršno koli klinično poslabšanje, samomorilno vedenje ali razmišljanje in na neobičajne spremembe v vedenju ter da se morajo v primeru pojava teh simptomov nemudoma posvetovati z zdravnikom.

V kratkotrajnih s placebom primerjanih kliničnih študijah pri bolnikih z velikimi depresivnimi epizodami pri bipolarni motnji so ugotovili povečano tveganje s samomorom povezanih dogodkov pri mladih odraslih bolnikih (mlajših od 25 let), ki so prejemali kvetiapin (3,0 %), v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo (0 %). V kliničnih študijah pri bolnikih z MDD je bila incidenca s samomorom povezanih dogodkov, zabeleženih med mladimi odraslimi bolniki (mlajšimi od 25 let) pri zdravljenju s kvetiapinom 2,1 % (3/144), s placebom pa 1,3 % (1/75). Populacijska retrospektivna študija o uporabi kvetiapina za zdravljenje bolnikov z veliko depresivno motnjo je pokazala povečano tveganje za samopoškodovanje in samomor pri bolnikih, starih od 25 do 64 let, ki v anamnezi niso imeli samopoškodovanja, med uporabo kvetiapina z drugimi antidepresivi.

Presnovno tveganje

Glede na ugotovljeno tveganje za poslabšanje presnovnega stanja, vključno s spremembami telesne mase, glukoze v krvi (glejte Hiperglikemija) in maščob v krvi, ki so ga opažali v kliničnih študijah, je treba bolnikove presnovne parametre oceniti ob uvedbi zdravljenja, spremembe teh parametrov pa redno spremljati tekom celotnega obdobja zdravljenja.

Poslabšanje teh parametrov je treba obravnavati, kot je klinično ustrezno (glejte tudi poglavje 4.8).

Ekstrapiramidni simptomi

V s placebom primerjanih kliničnih preskušanjih pri odraslih bolnikih je bil kvetiapin pri zdravljenju bolnikov z velikimi depresivnimi epizodami pri bipolarni motnji in bolnikov z MDD povezan s povečano incidenco ekstrapiramidnih simptomov (EPS), v primerjavi s placebom (glejte poglavji 4.8 in 5.1).

Uporaba kvetiapina je bila povezana s pojavom akatizije, za katero sta značilna subjektivno neprijeten ali mučen nemir ter potreba po gibanju, ki jo pogosto spremlja nezmožnost, da bi bolnik stal ali sedel pri miru. Pojav akatizije je najverjetnejši v prvih tednih zdravljenja. Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo ti simptomi, je lahko povečanje odmerka škodljivo.

Tardivna diskinezija

Če se pojavijo znaki in simptomi tardivne diskinezije, je potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka ali o prenehanju uporabe kvetiapina. Simptomi tardivne diskinezije se lahko poslabšajo ali celo pojavijo po prenehanju zdravljenja (glejte poglavje 4.8).

Zaspanost in omotica

Zdravljenje s kvetiapinom je bilo povezano z zaspanostjo in sorodnimi simptomi, npr. sedacijo (glejte poglavje 4.8). V kliničnih preskušanjih pri zdravljenju bolnikov z bipolarno depresijo in veliko depresivno motnjo so se po navadi pojavili v prvih 3 dneh zdravljenja in so bili pretežno blagi do zmerni.

Bolniki, pri katerih se pojavi huda zaspanost, lahko potrebujejo pogostejše kontrole vsaj 2 tedna od pojava zaspanosti ali do izboljšanja simptomov. Morda bo potrebno razmisliti o ukinitvi zdravljenja.

Ortostatska hipotenzija

Zdravljenje s kvetiapinom je bilo povezano z ortostatsko hipotenzijo in spremljajočo omotico (glejte poglavje 4.8), ki se tako kot zaspanost po navadi pojavi med uvodnim obdobjem prilagajanja odmerka. To lahko poveča pojavljanje poškodb zaradi nezgode (padci), zlasti pri starejši populaciji. Zato je treba bolnikom naročiti, naj bodo previdni, dokler ne spoznajo možnih učinkov zdravila.

Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih z znano srčno-žilno boleznijo, možgansko-žilno boleznijo ali drugimi stanji, ki povzročajo nagnjenost k hipotenziji. Če se pojavi ortostatska hipotenzija, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka ali bolj postopni titraciji, še posebej pri bolnikih z obstoječo srčno-žilno boleznijo.

Sindrom apneje med spanjem

Pri bolnikih, ki so jemali kvetiapin, so poročali o sindromu apneje med spanjem. Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zaviralce osrednjega živčnega sistema in imajo v anamnezi apnejo med spanjem ali pri njih obstaja tveganje zanjo, na primer pri bolnikih s prekomerno telesno maso/debelostjo ali bolnikih moškega spola, je treba kvetiapin uporabljati previdno.

Konvulzije

V primerjanih kliničnih preskušanjih ni bilo razlike v incidenci konvulzij pri bolnikih, zdravljenih s kvetiapinom ali s placebom. Podatkov o incidenci konvulzij pri bolnikih z anamnezo

konvulzij ni na voljo. Kot pri drugih antipsihotikih je priporočljiva previdnost pri zdravljenju bolnikov z anamnezo konvulzij (glejte poglavje 4.8).

Nevroleptični maligni sindrom

Pojav nevroleptičnega malignega sindroma je bil povezan z antipsihotičnim zdravljenjem, vključno s kvetiapinom (glejte poglavje 4.8). Med kliničnimi znaki so hipertermija, spremenjeno duševno stanje, mišična rigidnost, avtonomna nestabilnost in povečane vrednosti kreatinfosfokinaze. Če se pojavijo znaki nevroleptičnega malignega sindroma, je treba zdravljenje s kvetiapinom ukiniti in poskrbeti za ustrezno terapijo.

Huda nevtropenija in agranulocitoza

V kliničnih preskušanjih s kvetiapinom so poročali o hudi nevtropeniji (število nevtrofilcev < 0,5 x 10⁹/l). Večina primerov hude nevtropenije se je pojavila v nekaj mesecih po začetku zdravljenja s kvetiapinom. Očitne povezanosti z odmerkom ni bilo. V obdobju trženja zdravila so se nekateri primeri končali s smrtjo. Med možnimi dejavniki tveganja za nevtropenijo sta že prisotno majhno število levkocitov in anamneza nevtropenije, izzvane z zdravili. Vendar so se nekateri primeri pojavili pri bolnikih brez obstoječih dejavnikov tveganja. Pri bolnikih s številom nevtrofilcev < 1,0 x 10⁹/l je treba uporabo kvetiapina ukiniti. Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov okužbe ter jim kontrolirati število nevtrofilcev (dokler ne preseže 1,5 x 10⁹/l) (glejte poglavje 5.1).

Na nevtropenijo je treba pomisliti pri bolnikih, ki imajo okužbo ali zvišano telesno temperaturo, zlasti če nimajo očitnih predispozicijskih dejavnikov, ter jo obravnavati, kot je klinično primerno.

Bolnikom je treba naročiti, da morajo nemudoma obvestiti zdravnika, če se jim kadar koli med zdravljenjem s kvetiapinom pojavijo znaki ali simptomi, ki kažejo na agranulocitozo ali okužbo (npr. zvišana telesna temperatura, šibkost, letargija ali vnetje žrela). Takšnim bolnikom je treba takoj določiti število belih krvnih celic in absolutno število nevtrofilcev, zlasti če nimajo predispozicijskih dejavnikov.

Antiholinergični (muskarinski) učinki

Norkvetiapin, aktivni presnovek kvetiapina, ima zmerno do močno afiniteto za več podtipov muskarinskih receptorjev. To prispeva k neželenim učinkom, ki odražajo antiholinergične učinke, kadar se kvetiapin uporablja v priporočenih odmerkih, pri sočasni uporabi z drugimi zdravili, ki imajo antiholinergične učinke, in pri prevelikem odmerjanju.

Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, ki imajo antiholinergične (muskarinske) učinke. Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih s trenutno diagnozo ali pri bolnikih, ki imajo v anamnezi retenco urina, klinično pomembno hipertrofijo prostate, obstrukcijo črevesja ali sorodna stanja, zvišan intraokularni pritisk ali glavkom zaprtega zakotja (glejte poglavja 4.5, 4.8, 5.1 in 4.9).

Medsebojna delovanja

Glejte tudi poglavje 4.5.

Sočasna uporaba kvetiapina z močnim induktorjem jetrnih encimov, kot sta karbamazepin ali fenitoin, bistveno zmanjša plazemske koncentracije kvetiapina, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom. Pri bolnikih, ki prejemajo induktor jetrnih encimov, se lahko zdravljenje s kvetiapinom uvede le, če zdravnik oceni, da so koristi uporabe kvetiapina večje od tveganja opustitve induktorja jetrnih encimov. Pomembno je, da vsako spreminjanje odmerka induktorja poteka postopoma. Če je potrebno, se induktor nadomestiti z neinduktorjem (npr. natrijevim valproatom).

Telesna masa

Pri bolnikih, zdravljenih s kvetiapinom, so poročali o povečanju telesne mase. Zato je te bolnike treba spremljati ter postopati, kot je klinično primerno in v skladu z veljavnimi smernicami o uporabi antipsihotikov (poglavji 4.8 in 5.1).

Hiperglikemija

Redko so poročali o hiperglikemiji in/ali pojavu ali poslabšanju sladkorne bolezni, občasno s ketoacidozo ali komo, vključno z nekaj smrtnimi primeri (glejte poglavje 4.8). V nekaterih primerih so poročali o predhodnem povečanju telesne mase, kar bi lahko bil predispozicijski dejavnik. Priporočljivo je ustrezno klinično spremljanje v skladu z veljavnimi smernicami za antipsihotike. Bolnike, ki se zdravijo s katerim koli antipsihotikom, vključno s kvetiapinom, je treba spremljati glede znakov in simptomov hiperglikemije (kot so polidipsija, poliurija, polifagija in šibkost), bolnike, ki imajo sladkorno bolezen ali dejavnike tveganja zanjo, pa redno kontrolirati glede stanja glukoze. Redno je treba kontrolirati telesno maso.

Lipidi

V kliničnih preskušanjih s kvetiapinom so opazili porast trigliceridov, LDL in celokupnega holesterola ter znižanje HDL holesterola (glejte poglavje 4.8). Spremembe lipidov je treba obravnavati, kot je klinično primerno.

Podaljšanje intervala QT

Kvetiapin v kliničnih preskušanjih in pri uporabi v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila ni bil povezan z dolgotrajnim podaljšanjem absolutnih QT intervalov. V obdobju trženja zdravila so poročali o podaljšanju intervala QT pri terapevtskih odmerkih kvetiapina (glejte poglavje 4.8) in pri prevelikem odmerjanju (glejte poglavje 4.9). Tako kot pri drugih antipsihotikih, je tudi pri kvetiapinu potrebna previdnost, kadar se predpisuje bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi ali družinsko anamnezo podaljšanja intervala QT. Previdnost je potrebna tudi, kadar se kvetiapin predpisuje skupaj z zdravili, za katera je znano, da podaljšujejo interval QT ali sočasno z nevroleptiki, zlasti pri starejših, pri bolnikih s prirojenim sindromom dolgega intervala QT, kongestivnim srčnim popuščanjem, hipertrofijo srca, hipokaliemijo ali hipomagneziemijo (glejte poglavje 4.5).

Kardiomiopatija in miokarditis

V kliničnih preskušanjih in v obdobju trženja zdravila so poročali o kardiomiopatiji in miokarditisu, a vzročna povezanost s kvetiapinom ni bila dokazana. Pri bolnikih s sumom na kardiomiopatijo ali miokarditis je treba zdravljenje s kvetiapinom ponovno pretehtati.

Odtegnitev

Akutni odtegnitveni simptomi, kot so nespečnost, slabost, glavobol, diareja, bruhanje, omotica in razdražljivost so bili opisani po nenadnem prenehanju zdravljenja s kvetiapinom. Priporočljivo je postopno prenehanje zdravljenja tekom najmanj enega do dveh tednov (glejte poglavje 4.8).

Starejši bolniki s psihozo, povezano z demenco

Kvetiapin ni odobren za zdravljenje psihoze, povezane z demenco.

V randomiziranih, s placebom primerjanih preskušanjih so v populaciji bolnikov z demenco ob uporabi nekaterih atipičnih antipsihotikov opazili približno 3-kratno povečanje tveganja za možgansko-žilne neželene učinke. Mehanizem tega povečanega tveganja ni znan.

Povečanega tveganja ni mogoče izključiti za druge antipsihotike ali druge populacije bolnikov. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za možgansko kap je treba kvetiapin uporabljati previdno.

V meta-analizi atipičnih antipsihotikov so poročali, da je pri starejših bolnikih, ki imajo psihozo, povezano z demenco, povečano tveganje za smrt v primerjavi s placebom. V dveh

10-tedenskih s placebom primerjanih študijah s kvetiapinom pri isti populaciji bolnikov (n = 710, povprečna starost 83 let, razpon 56-99 let) je bila incidenca umrljivosti pri bolnikih, ki so prejemali kvetiapin, 5,5 % v primerjavi z 3,2 % pri tistih, ki so prejemali placebo. Bolniki v teh preskušanjih so umrli zaradi različnih vzrokov, skladnih s pričakovanji za to populacijo.

Starejši bolniki s Parkinsonovo boleznijo (PB)/parkinsonizmom

Populacijska retrospektivna študija o uporabi kvetiapina za zdravljenje bolnikov z MDD je pokazala povečano tveganje za smrt med uporabo kvetiapina pri bolnikih, starejših od 65 let. Te povezave ni bilo, ko so bolnike s PB izključili iz analize. Pri predpisovanju kvetiapina starejšim bolnikom s PB je potrebna previdnost.

Disfagija

Med uporabo kvetiapina so poročali o disfagiji (glejte poglavje 4.8). Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih s tveganjem za aspiracijsko pljučnico.

Zaprtje in zapora črevesa

Zaprtje predstavlja dejavnik tveganja za zaporo črevesa. Med uporabo kvetiapina so poročali o zaprtju in zapori črevesa (glejte poglavje 4.8). To vključuje poročila o smrtnih primerih pri bolnikih z večjim tveganjem za zaporo črevesa, vključno s tistimi, ki sočasno prejemajo več zdravil, ki zmanjšujejo motiliteto črevesa; ti bolniki lahko navajajo simptome zaprtja ali pa ne. Bolnike z zaporo črevesa/ileusom je treba skrbno spremljati in jim nuditi nujno oskrbo.

Venska tromboembolija (VTE)

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so poročali o primerih venske tromboembolije (VTE). Ker so pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, je potrebno pred in med zdravljenjem s kvetiapinom identificirati vse dejavnike tveganja za VTE in izvesti ustrezne preventivne ukrepe.

Pankreatitis

V kliničnih preskušanjih in v obdobju trženja zdravila so poročali o vnetju trebušne slinavke. Dejavniki tveganja niso bili vzročno povezani v vseh poročilih iz obdobja trženja zdravila, vendar so bili pri mnogih bolnikih prisotni dejavniki, za katere je znano, da so povezani s pankreatitisom, npr. zvišane vrednosti trigliceridov (glejte poglavje 4.4), žolčni kamni in uživanje alkohola.

Dodatne informacije

Podatkov o uporabi kvetiapina v kombinaciji z natrijevim valproatom/valprojsko kislino ali litijem pri zdravljenju akutnih zmernih do hudih maničnih epizod je malo; vendar so bolniki kombinirano zdravljenje dobro prenašali (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Podatki so v 3. tednu pokazali aditiven učinek.

Laktoza

Zdravilo Kvetiapin Lek vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Nepravilna uporaba in zloraba

Poročali so o primerih nepravilne uporabe in zlorabe. Pri predpisovanju kvetiapina bolnikom, ki imajo v anamnezi zlorabo alkohola ali zdravil, je lahko potrebna previdnost.

Ker kvetiapin deluje v prvi vrsti na osrednji živčni sistem, ga je treba uporabljati previdno v kombinaciji z drugimi centralno delujočimi zdravili in alkoholom.

Pri zdravljenju bolnikov, ki prejemajo druga zdravila z antiholinergičnimi (muskarinskimi) učinki, je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4).

Za presnovo kvetiapina, ki poteka s pomočjo encimov iz družine citokroma P450, je v prvi vrsti odgovoren encim citokrom P450 (CYP) 3A4. V študiji medsebojnega delovanja pri zdravih prostovoljcih je sočasna uporaba kvetiapina (v odmerku 25 mg) s ketokonazolom, zaviralcem CYP3A4, povzročila od 5- do 8-kratno povečanje AUC kvetiapina. Sočasna uporaba kvetiapina z zaviralci CYP3A4 je zato kontraindicirana. Prav tako med zdravljenjem s kvetiapinom ni priporočljivo uživati soka grenivke.

V preskušanju z večkratnimi odmerki za oceno farmakokinetike kvetiapina, uporabljenega pred in med zdravljenjem s karbamazepinom (znanim induktorjem jetrnih encimov), je sočasna uporaba karbamazepina pomembno povečala očistek kvetiapina pri bolnikih. To povečanje očistka je zmanjšalo sistemsko izpostavljenost kvetiapinu (merjeno z AUC) na povprečno 13 % izpostavljenosti med uporabo samega kvetiapina, čeprav je bil pri nekaterih bolnikih zabeležen večji učinek. Zaradi tega medsebojnega delovanja lahko pride do zmanjšanih koncentracij kvetiapina v plazmi, to pa lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom. Sočasna uporaba kvetiapina in fenitoina (drugega induktorja mikrosomskih encimov) je močno povečala očistek kvetiapina za približno 450 %. Pri bolnikih, ki prejemajo induktor jetrnih encimov, se lahko zdravljenje s kvetiapinom uvede le, če zdravnik oceni, da so koristi uporabe kvetiapina večje od tveganja zaradi opustitve induktorja jetrnih encimov. Pomembno je, da vsako spreminjanje odmerka induktorja poteka postopoma. Če je potrebno, se induktor nadomestiti z neinduktorjem (npr. natrijevim valproatom) (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba antidepresivov imipramina (znan zaviralec CYP2D6) ali fluoksetina (znan zaviralec CYP3A4 in CYP2D6) ni bistveno spremenila farmakokinetike kvetiapina.

Sočasna uporaba antipsihotikov risperidona ali haloperidola ni bistveno spremenila farmakokinetike kvetiapina. Sočasna uporaba kvetiapina in tioridazina je povečala očistek kvetiapina za približno 70 %.

Farmakokinetika kvetiapina se po sočasni uporabi s cimetidinom ni spremenila. Farmakokinetika litija se med sočasno uporabo s kvetiapinom ni spremenila.

V 6-tedenski, randomizirani študiji, v kateri so uporabili kombinacijo litija in kvetiapina s podaljšanim sproščanjem ter kombinacijo placeba in kvetiapina s podaljšanim sproščanjem pri odraslih bolnikih z akutno manijo, so opazili večjo pojavnost dogodkov, povezanih z ekstrapiramidnimi simptomi (zlasti tremorja), zaspanosti in povečanja telesne mase v skupini z litijem v primerjavi s skupino s placebom (glejte poglavje 5.1).

Farmakokinetiki natrijevega valproata in kvetiapina se med njuno sočasno uporabo nista klinično pomembno spremenili. Retrospektivna študija otrok in mladostnikov, ki so prejemali valproat, kvetiapin ali oboje, je ugotovila večjo incidenco levkopenije in nevtropenije v skupini, ki je prejemala kombinirano zdravljenje, v primerjavi s skupinama, ki sta prejemali monoterapijo.

Formalnih študij medsebojnega delovanja s pogosto uporabljanimi srčno-žilnimi zdravili niso

izvedli.

Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi kvetiapina in zdravil, za katere je znano, da povzročajo elektrolitsko neravnovesje ali podaljšujejo interval QT.

Poročali so o lažno pozitivnih rezultatih encimsko imunskih testov za določanje metadona in tricikličnih antidepresivov pri bolnikih, ki so jemali kvetiapin. Vprašljive rezultate, pridobljene z encimsko imunsko metodo, je priporočljivo potrditi s primerno kromatografsko tehniko.

Nosečnost

Prvi trimester

Zmeren obseg objavljenih podatkov o izpostavljenih nosečnostih (med 300-1000 izidov nosečnosti), vključno s posameznimi poročili in nekaj opazovalnimi študijami, ne kaže povečanega tveganja za pojav malformacij zaradi zdravljenja. Kljub temu dokončnega zaključka, na podlagi vseh podatkov, ki so na voljo, ni mogoče podati. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Kvetiapin se sme zato med nosečnostjo uporabljati le, če koristi odtehtajo možna tveganja.

Tretji trimester

Pri novorojenčkih, izpostavljenih antipsihotikom (vključno s kvetiapinom) v tretjem trimesečju nosečnosti, je prisotno tveganje za pojav neželenih učinkov, vključno z ekstrapiramidnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, ki se lahko po porodu razlikujejo po izrazitosti in trajanju.

Poročali so o pojavu agitacije, hipertonije, hipotonije, tremorja, somnolence, dihalne stiske ali o motnjah hranjenja, zato je treba novorojenčke skrbno spremljati.

Dojenje

Zelo majhno število podatkov iz objavljenih poročil o izločanju kvetiapina v materino mleko kaže, da je izločanje kvetiapina pri uporabi terapevtskih odmerkov nekonsistentno. Zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov se je treba odločiti bodisi za prenehanje dojenja bodisi za prenehanje zdravljenja s kvetiapinom, pri čemer je treba upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko.

Plodnost

Učinkov kvetiapina na plodnost pri človeku niso ocenili. Pri podganah so ugotovili učinke, povezane z zvečanjem ravni prolaktina, vendar ti niso neposredno relevantni za ljudi (glejte poglavje 5.3 Predklinični podatki).

Glede na primarne učinke na osrednje živčevje lahko kvetiapin vpliva na dejavnosti, za katere je potrebna zbranost. Zato je treba bolnikom svetovati, naj ne vozijo ali upravljajo strojev, dokler ni znana njihova dovzetnost za učinke zdravila.

Povzetek varnostnega profila

Najpogosteje so pri uporabi kvetiapina (≥ 10 %) poročali o naslednjih neželenih učinkih: zaspanost, omotica, glavobol, suha usta, odtegnitveni simptomi, zvečanje ravni trigliceridov v serumu, zvečanje ravni celokupnega holesterola (predvsem LDL holesterola), zmanjšanje ravni HDL holesterola, povečanje telesne mase, znižan hemoglobin in ekstrapiramidni simptomi.

Seznam neželenih učinkov v preglednici

Pogostnost pojavljanja neželenih učinkov, povezanih z uporabo kvetiapina, je navedena v spodnji preglednici (Preglednica 1) v skladu z obliko, ki jo priporoča Council for International Organizations of Medical Sciences (delovna skupina CIOMS III 1995).

Preglednica 1: Neželeni učinki, povezani z zdravljenjem s kvetiapinom

Pogostnosti neželenih učinkov so razvrščene po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

1. Glejte poglavje 4.4.

2. Zaspanost se lahko pojavi navadno v prvih dveh tednih zdravljenja in na splošno z nadaljnjo uporabo kvetiapina mine.

3. Pri nekaterih bolnikih, ki so uporabljali kvetiapin, so opazili asimptomatsko zvečanje vrednosti (premik iz normalne meje do > 3 x ULN kadarkoli) serumskih transaminaz (ALT, AST) ali gama-GT. Ta zvečanja so bila med nadaljevanjem zdravljenja s kvetiapinom po navadi reverzibilna.

4. Tako kot drugi antipsihotiki, ki delujejo kot antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa1, lahko kvetiapin pogosto povzroči ortostatsko hipotenzijo, povezano z omotico, tahikardijo in pri nekaterih bolnikih s sinkopo. To se še zlasti dogaja v začetnem obdobju titriranja odmerka (glejte poglavje 4.4).

5. Izračuni pogostnosti teh neželenih učinkov temeljijo le na podatkih iz obdobja trženja zdravila v farmacevtski obliki s takojšnjim sproščanjem.

6. Glukoza v krvi na tešče ≥ 126 mg/dl (≥ 7,0 mmol/l) ali glukoza v krvi, ki ni izmerjena na tešče ≥ 200 mg/dl (≥ 11,1 mmol/l) vsaj enkrat.

7. Pogostejše pojavljanje disfagije pri uporabi kvetiapina v primerjavi s placebom so zabeležili samo v kliničnih preskušanjih pri bipolarni depresiji.

8. Na podlagi > 7 % povečanja telesne mase v primerjavi z izhodiščem. Pojavi se pretežno v prvih tednih zdravljenja pri odraslih.

9. V akutnih, s placebom primerjanih kliničnih preskušanjih monoterapije za oceno odtegnitvenih simptomov, so najpogosteje opažali naslednje odtegnitvene simptome: nespečnost, navzea, glavobol, driska, bruhanje, omotica in razdražljivost. Pojavnost teh reakcij se je znatno zmanjšala po enem tednu po prenehanju jemanja.

10. Trigliceridi ≥ 200 mg/dl (≥ 2,258 mmol/l) (pri bolnikih, starih ≥ 18 let) ali ≥ 150 mg/dl (≥ 1,694 mmol/l) (pri bolnikih, starih < 18 let) vsaj enkrat.

11. Holesterol ≥ 240 mg/dl (≥ 6,2064 mmol/l) (pri bolnikih, starih ≥ 18 let) ali ≥ 200 mg/dl (≥ 5,172 mmol/l) (pri bolnikih, starih < 18 let) vsaj enkrat. Zvečanje koncentracije LDL holesterola za ≥ 30 mg/dl (≥ 0,769 mmol/l) je bilo opaženo zelo pogosto. Povprečna sprememba pri bolnikih, pri katerih je prišlo do tega zvečanja, je bila 41,7 mg/dl (≥ 1,07 mmol/l).

12. Glejte besedilo spodaj.

13. Število trombocitov ≤ 100 x 10⁹/l vsaj enkrat.

14. Na podlagi poročil o neželenih učinkih iz kliničnih preskušanj, kjer zvečanje vrednosti kreatinfosfokinaze v krvi, ni bilo povezano z malignim nevroleptičnim sindromom.

15. Koncentracije prolaktina (pri bolnikih, starih > 18 let): > 20 μg/l (> 869,56 pmol/l) pri moških; > 30 μg/l (> 1304,34 pmol/l) pri ženskah, kadarkoli.

16. Lahko vodi v padce.

17. HDL holesterol: < 40 mg/dl (< 1,025 mmol/l) pri moških; < 50 mg/dl (< 1,282 mmol/l) pri ženskah, kadarkoli.

18. Incidenca bolnikov s premikom QTc intervala iz < 450 msec na ≥ 450 msec, s podaljšanjem za

    > 30 msec. V s placebom primerjanih kliničnih preskušanjih s kvetiapinom sta bili povprečna sprememba in incidenca bolnikov s klinično pomembno spremembo QT pri kvetiapinu in placebu podobni.

19. Premik z > 132 mmol/l na ≤ 132 mmol/l najmanj enkrat.

20. Med zdravljenjem ali kmalu po prenehanju zdravljenja s kvetiepinom so poročali o primerih razmišljanja o samomoru in samomorilnega vedenja (glejte poglavji 4.4 in 5.1).

21. Glejte poglavje 5.1

22. Znižanje hemoglobina na ≤ 13 g/dl (8,07 mmol/l) pri moških in ≤ 12 g/dl (7,45 mmol/l) pri ženskah se je vsaj enkrat pojavilo pri 11 % bolnikov, ki so prejemali kvetiapin v vseh preskušanjih, vključno z odprtimi deli preskušanj. Pri teh bolnikih je povprečno največje znižanje hemoglobina kadarkoli znašalo -1,50 g/dl.

23. O tem so pogosto poročali v primeru tahikardije, omotice, ortostatske hipotenzije in/ali obstoječe bolezni srca/dihal.

24. Na podlagi sprememb od normalne izhodiščne vrednosti do potencialno klinično pomembne vrednosti kadarkoli po izhodišču v vseh preskušanjih. Spremembe celokupnega T4, prostega T4, celokupnega T3 in prostega T3 so opredeljene kot < 0,8 x LLN (pmol/l) in sprememba TSH je > 5 mIU/l kadarkoli.

25. Na podlagi pogostejšega bruhanja pri starejših bolnikih (≥ 65 let).

26. Na podlagi spremembe števila nevtrofilcev iz ≥ 1,5 x 10⁹/l v izhodišču na < 0,5 x 10⁹/l kadar koli med zdravljenjem in na podlagi bolnikov s hudo nevtropenijo (<0,5 x 10⁹/l) in okužbo tekom vseh kliničnih preskušanj s kvetiapinom (glejte poglavje 4.4).

27. Na podlagi sprememb z normalne izhodiščne vrednosti na potencialno klinično pomembno vrednost kadarkoli po izhodišču v vseh preskušanjih. Spremembe v številu eozinofilcev so definirane kot > 1 x 10⁹ celic/l kadarkoli.

28. Na podlagi sprememb z normalne izhodiščne vrednosti na potencialno klinično pomembno vrednost kadarkoli po izhodišču v vseh preskušanjih. Spremembe v številu belih krvnih celic so definirane kot ≤ 3 x 10⁹ celic/l kadarkoli.

29. Na podlagi poročil o neželenih dogodkih metaboličnega sindroma iz vseh kliničnih preskušanj s kvetiapinom.

30. Pri nekaterih bolnikih so v kliničnih študijah opazili poslabšanje več kot enega od metaboličnih dejavnikov tveganja npr. telesne mase, glukoze v krvi in lipidov (glejte poglavje 4.4).

31. Glejte poglavje 4.6.

32. Se lahko pojavi na začetku ali kmalu po začetku zdravljenja in je lahko povezana s hipotenzijo in/ali sinkopo. Pogostnost temelji na poročilih o neželenih dogodkih bradikardije in povezanih dogodkov iz vseh kliničnih preskušanj s kvetiapinom.

33. Na podlagi ene retrospektivne nerandomizirane epidemiološke študije.

Pri uporabi nevroleptikov so poročali o primerih podaljšanja intervala QT, ventrikularne aritmije, nenadne nepojasnjene smrti, zastoja srca in 'torsades de pointes', ki se smatrajo kot razredni učinki.

V povezavi z zdravljenjem s kvetiapinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN) in kožnim izpuščajem z eozinofilijo in sistemskimi simptomi kot posledica zdravljenja z zdravilom (sindrom DRESS).

Pediatrična populacija

Pri otrocih in mladostnikih je treba upoštevati iste neželene učinke zdravila, kot so zgoraj opisani za odrasle. Naslednja preglednica (Preglednica 2) povzema neželene učinke zdravila, ki se pri otrocih in mladostnikih (starih od 10 do 17 let) pojavljajo v višji kategoriji pogostnosti kot v odrasli populaciji, ali neželene učinke zdravila, ki niso bili ugotovljeni v odrasli populaciji.

Preglednica 2: Neželeni učinki pri otrocih in mladostnikih, povezani z zdravljenjem s kvetiapinom, ki se pojavljajo z večjo pogostnostjo kot pri odraslih ali ki pri odraslih niso bili ugotovljeni

Pogostnosti neželenih učinkov so razvrščene po naslednjem dogovoru: Zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

1. Koncentracija prolaktina (pri bolnikih, starih < 18 let): > 20 μg/l (> 869,56 pmol/l) pri bolnikih moškega spola; > 26 μg/l (> 1130,428 pmol/l) pri bolnicah, kadarkoli. Pri manj kot 1 % bolnikov se je koncentracija prolaktina zvečala na > 100 μg/l.

2. Na podlagi sprememb, ki presegajo klinično pomemben prag (prirejeno po merilih National Institutes of Health) ali zvišanja sistoličnega tlaka > 20 mmHg ali diastoličnega tlaka > 10 mmHg kadarkoli v dveh akutnih (3- do 6-tedenskih) s placebom primerjanih preskušanjih pri otrocih in mladostnikih.

3. Opomba: Pogostnost se ujema z ugotovljeno pri odraslih, toda ima lahko pri otrocih in mladostnikih drugačne klinične posledice kot pri odraslih.

4. Glejte poglavje 5.1.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco,

Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22,

SI-1000 Ljubljana,

Tel: +386 (0)8 2000 500,

Faks: +386 (0)8 2000 510,

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi:

Na splošno so bili opisani znaki in simptomi posledica pretiranih znanih farmakoloških učinkov zdravila, kot so zaspanost in sedacija, tahikardija, hipotenzija in antiholinergični učinki.

Preveliko odmerjanje bi lahko vodilo v podaljšanje intervala QT, konvulzije, status epilepticus, rabdomiolizo, depresijo dihanja, retenco urina, zmedenost, delirij in/ali agitacijo, komo in smrt. Učinki prevelikega odmerjanja lahko bolj ogrožajo bolnike z obstoječo hudo srčno-žilno boleznijo (glejte poglavje 4.4 Ortostatska hipotenzija).

Obvladovanje prevelikega odmerjanja

Specifičnega antidota za kvetiapin ni. V primerih hudih znakov je treba pomisliti na možnost vključenosti več zdravil. Priporočljivi so postopki intenzivne nege, vključno z vzpostavitvijo in vzdrževanjem prehodnih dihalnih poti, zagotovitvijo zadostne oksigenacije in ventilacije ter spremljanjem in podporo srčno-žilnega sistema.

Na podlagi objavljene literature se lahko bolnike z delirijem in agitacijo in jasnim antiholinergičnim sindromom zdravi z uporabo fizostigmina v odmerku 1-2 mg (med stalnim spremljanjem EKG). To ni priporočljivo kot standardno zdravljenje zaradi potencialnega negativnega učinka fizostigmina na prevodnost srca. Fizostigmin se lahko uporabi, če ni nobenih aberacij EKG. Fizostigmin se ne sme uporabljati v primeru disritmij, katere koli stopnje srčnega bloka ali razširitve QRS.

Čeprav možnosti preprečevanja absorpcije pri prevelikem odmerjanju niso raziskovali, je pri hudih zastrupitvah indicirano praznjenje želodca, če ga je možno izvesti v eni uri po zaužitju. Razmisliti je potrebno tudi o uporabi aktivnega oglja.

V primerih prevelikega odmerjanja kvetiapina je treba refraktorno hipotenzijo zdraviti z ustreznimi ukrepi, kot so intravenske tekočine in/ali simpatikomimetiki. Izogibati se je treba uporabi adrenalina in dopamina, saj lahko stimulacija receptorjev beta zaradi blokade receptorjev alfa, ki jo povzroča kvetiapin, poslabša hipotenzijo.

V primeru prevelikega odmerjanja kvetiapina s podaljšanim sproščanjem se v primerjavi s prevelikim odmerjanjem kvetiapina s takojšnjim sproščanjem pojavijo zapoznel vrh sedacije in vrh pulza ter podaljšano okrevanje.

V primeru prevelikega odmerjanja kvetiapina s podaljšanim sproščanjem so poročali o nastanku želodčnih bezoarjev in kot vodilo za nadaljnjo obravnavo bolnikov je priporočljivo opraviti ustrezno diagnostično slikanje. V nekaterih primerih je bila uspešno izvedena endoskopska odstranitev farmakobezoarja.

Skrben zdravniški nadzor in spremljanje se morata nadaljevati, dokler bolnik ne okreva.