Viani Diskus 50 mikrogramov/250 mikrogramov/odmerek prašek za inhaliranje, odmerjeni
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov
Astma
Zdravilo Viani je indicirano za redno zdravljenje astme, če je uporaba kombiniranega zdravila (kombinacije dolgodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev beta in inhalacijskega kortikosteroida) primerna, pri:
-
bolnikih, katerih simptomi astme z uporabo inhalacijskega kortikosteroida in občasno uporabo (po potrebi) kratkodelujočega inhalacijskega agonista adrenergičnih receptorjev beta niso zadostno nadzorovani,
ali
-
bolnikih, katerih simptomi astme so že zadostno nadzorovani z uporabo obeh, inhalacijskega kortikosteroida in dolgodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev beta.
Opomba: Jakost zdravila Viani 50 mikrogramov/100 mikrogramov ni primerna za uporabo pri odraslih in otrocih s hudo astmo.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)
Zdravilo Viani je indicirano za simptomatsko zdravljenje bolnikov s KOPB s FEV1 < 60 % pričakovane normalne (pre-bronhodilatorne) vrednosti in anamnezo ponavljajočih se poslabšanj, ki imajo signifikantne simptome bolezni kljub rednemu zdravljenju z bronhodilatatorjem.
Odmerjanje
Pot uporabe: za inhaliranje.
Bolnikom je treba pojasniti, da bo optimalna korist zdravila Viani Diskus dosežena le, če ga bodo uporabljali vsakodnevno, tudi takrat, ko nimajo simptomov bolezni.
Bolniki morajo biti pod rednim zdravniškim nadzorom, da jakost zdravila Viani, ki ga uporabljajo, ostane optimalna ves čas zdravljenja in se spremeni le po nasvetu zdravnika. Odmerek je treba postopno zmanjševati do najmanjšega odmerka, ki še zagotavlja učinkovit nadzor nad simptomi bolezni. Če je mogoče vzdrževati nadzor nad simptomi z uporabo najmanjše jakosti kombinacije dvakrat na dan, se lahko v naslednji fazi zdravljenja poskusi z uporabo inhalacijskega kortikosteroida samega. Bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje z dolgodelujočim agonistom adrenergičnih receptorjev beta se alternativno lahko predpiše uporaba zdravila Viani enkrat na dan, če zdravnik meni, da bo s takšno uporabo nadzor bolezni ostal zadovoljiv. V primeru uporabe zdravila enkrat na dan mora bolnik, ki ima simptome predvsem ponoči, uporabiti odmerek zdravila zvečer, bolnik, ki pa ima simptome predvsem podnevi, pa mora odmerek zdravila uporabiti zjutraj.
Bolnikom je treba predpisati jakost zdravila Viani, ki vsebuje odmerek flutikazonpropionata, primeren resnosti bolezni. Če posamezen bolnik potrebuje zdravljenje z odmerkom, ki je izven priporočenega režima odmerjanja, mu je treba predpisati primeren odmerek agonista adrenergičnih receptorjev beta in/ali kortikosteroida.
Priporočeni odmerki:
Astma
Odrasli in mladostniki, stari 12 let in starejši:
En odmerek (en vdih) 50 mikrogramov salmeterola in 100 mikrogramov flutikazonpropionata dvakrat na dan
ali
en odmerek (en vdih) 50 mikrogramov salmeterola in 250 mikrogramov flutikazonpropionata dvakrat na dan,
ali
en odmerek (en vdih) 50 mikrogramov salmeterola in 500 mikrogramov flutikazonpropionata dvakrat na dan.
Pri odraslih ali mladostnikih z zmerno persistentno astmo (bolniki z vsakodnevnimi simptomi, vsakodnevno uporabo olajševalca in zmernim do hudim zmanjšanjem pretoka zraka), pri katerih je nujno treba doseči hiter nadzor astme, se lahko razmisli o kratkotrajni poskusni uporabi zdravila Viani kot začetno vzdrževalno zdravljenje. V takšnih primerih je priporočeni začetni odmerek en vdih
50 mikrogramov salmeterola in 100 mikrogramov flutikazonpropionata dvakrat na dan. Ko je dosežen nadzor astme, je treba zdravljenje ponovno ovrednotiti in presoditi o primernosti zmanjšanja odmerka in zdravljenju z inhalacijskim kortikosteroidom samim. Bolniki, pri katerih se odmerek zmanjša ali uvede zdravljenje z inhalacijskim kortikosteroidom samim, morajo biti pod rednim zdravniškim nadzorom.
V primeru odsotnosti enega ali dveh kriterijev za opredelitev nadzora bolezni očitna korist pri začetnem vzdrževalnem zdravljenju v primerjavi z uporabo inhalacijskega flutikazonpropionata samega ni bila dokazana. Pri večini bolnikov inhalacijski kortikosteroidi na splošno ostajajo zdravila prvega izbora. Zdravilo Viani ni namenjeno začetnemu zdravljenju blage astme. Jakost zdravila Viani 50 mikrogramov/100 mikrogramov ni primerna za odrasle in otroke s hudo astmo. Pri bolnikih s hudo astmo je pred uvedbo katerekoli fiksne kombinacije priporočljivo določiti ustrezni odmerek inhalacijskega kortikosteroida.
Pediatrična populacija Otroci, stari 4 leta in starejši
En odmerek (en vdih) 50 mikrogramov salmeterola in 100 mikrogramov flutikazonpropionata dvakrat na dan.
Največji dovoljeni odmerek flutikazonpropionata, ki ga lahko prejmejo otroci z zdravilom Viani Diskus je 100 mikrogramov dvakrat na dan.
Podatki o uporabi zdravila Viani pri otrocih, mlajših od 4 let, niso na voljo.
Odrasli:
En odmerek (en vdih) 50 mikrogramov salmeterola in 500 mikrogramov flutikazonpropionata dvakrat na dan.
Posebne skupine bolnikov:
Pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagajati. Podatki o uporabi zdravila Viani pri bolnikih z okvaro jeter niso na voljo.
Uporaba Diskusa:
Bolnik diskus najprej odpre in ga s premikom vzmeti pripravi za uporabo. Ustnik nato namesti med ustnici. Bolnik lahko nato odmerek inhalira in pripomoček zapre.
Preobčutljivost na zdravilni učinkovini ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Poslabšanje bolezni
Zdravila Viani Diskus se ne sme uporabljati za zdravljenje akutnih simptomov astme. V takšnih primerih morajo bolniki uporabiti kratkodelujoči bronhodilatator s hitrim začetkom delovanja. Bolnike je treba poučiti, da morajo imeti svoj inhalator za lajšanje akutnih astmatičnih napadov (akutnih poslabšanj astme) vedno na voljo.
Zdravljenja z zdravilom Viani se ne sme uvesti med akutnim poslabšanjem astme oziroma če bolezen pomembno in hitro napreduje.
Med zdravljenjem z zdravilom Viani se lahko pojavijo resni neželeni učinki, povezani z astmo, in poslabšanja astme. Bolnikom je treba pojasniti, da naj v takšnih primerih nadaljujejo z uporabo zdravila, vendar pa naj poiščejo zdravniško pomoč, če simptomi astme ostanejo nenadzorovani ali se po začetku uporabe zdravila Viani poslabšajo.
Večja potreba po uporabi zdravila za olajšanje (kratkodelujočega bronhodilatatorja) ali manjši odziv na zdravilo za olajšanje kažeta na slabši nadzor bolezni. Takšni bolniki potrebujejo ustrezno zdravniško obravnavo.
Nenadno in progresivno poslabšanje nadzora astme je lahko smrtno nevarno. Takšni bolniki potrebujejo urgentno zdravniško oskrbo. Morda bo potrebno zdravljenje z večjim odmerkom kortikosteroida.
Ko so simptomi astme pod nadzorom, je treba presoditi o primernosti postopnega zmanjšanja odmerka zdravila Viani. Pomembno je, da so bolniki pri zmanjšanju odmerka pod rednim zdravniškim nadzorom. Uporablja naj se najnižji še učinkoviti odmerek zdravila Viani (glejte poglavje 4.2).
Zdravljenje s kortikosteroidi za sistemsko zdravljenje je običajno indicirano za zdravljenje bolnikov s KOPB, ki se srečujejo s poslabšanji. Bolnikom je treba naročiti, naj poiščejo zdravniško pomoč, če se simptomi ob uporabi zdravila Viani poslabšajo.
Pri bolnikih z astmo se zaradi nevarnosti poslabšanj zdravljenja z zdravilom Viani ne sme prekiniti nenadoma. Odmerek zdravila je treba zmanjševati postopoma, pod zdravniškim nadzorom. Tudi pri bolnikih s KOPB je opustitev zdravljenja lahko povezana s simptomatsko dekompenzacijo in mora zato potekati pod zdravniškim nadzorom.
Tako kot vsa inhalacijska zdravila, ki vsebujejo kortikosteroide, je treba tudi zdravilo Viani uporabljati previdno pri bolnikih z aktivno ali mirujočo pljučno tuberkulozo ali glivičnimi, virusnimi ali drugimi okužbami dihal. Nemudoma je treba uvesti ustrezno zdravljenje, če je potrebno.
Učinki na srce in ožilje
Zdravilo Viani lahko pri visokih terapevtskih odmerkih v redkih primerih povzroči aritmije, npr. supraventrikularno tahikardijo, ekstrasistole in atrijsko fibrilacijo ter blago prehodno zmanjšanje serumskega kalija. Zdravilo Viani je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki imajo hujšo kardiovaskularno bolezen ali motnje srčnega ritma in pri bolnikih s sladkorno boleznijo, hipertiroidizmom (tirotoksikozo), neurejeno hipokaliemijo ali predispozicijo za nizke vrednosti serumskega kalija.
Hiperglikemija
Zelo redko so poročali o povečanih vrednostih glukoze v krvi (glejte poglavje 4.8), kar je treba upoštevati pri predpisovanju zdravila bolnikom, ki imajo v anamnezi sladkorno bolezen.
Paradoksni bronhospazem
Tako kot pri zdravljenju z drugimi inhalacijskimi zdravili se lahko pojavi paradoksni bronhospazem, ki se kaže s pojavom piskajočega in težkega dihanja takoj po uporabi odmerka. Paradoksni bronhospazem se odzove na hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator in ga je treba zdraviti nemudoma. Uporabo zdravila Viani je treba nemudoma opustiti, opraviti ponoven pregled bolnika in po potrebi uvesti druge oblike zdravljenje.
Poročali so o farmakoloških neželenih učinkih zdravljenja z agonisti adrenergičnih receptorjev beta-2, npr. tremorju, palpitacijah in glavobolu, ki pa so ponavadi prehodni in se med rednim zdravljenjem zmanjšajo.
Pomožne snovi
Zdravilo Viani vsebuje laktozo monohidrat (do 12,5 miligramov/odmerek). Pri osebah, intolerantnih za laktozo, takšna količina običajno ne povzroča težav. Pomožna snov laktoza vsebuje majhne količine mlečnih beljakovin, ki lahko povzročijo alergijske reakcije.
Sistemski učinki kortikosteroidov
Sistemski učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju s katerimkoli inhalacijskim kortikosteroidom, še posebej v primeru velikih odmerkov, predpisanih za daljše obdobje. Verjetnost pojava sistemskih
učinkov pa je vendarle veliko manjša kot pri zdravljenju s peroralnimi kortikosteroidi. Možni sistemski učinki vključujejo Cushingov sindrom in z njim povezane značilnosti, supresijo nadledvične žleze, zmanjšanje kostne gostote, katarakto in glavkom. Redkeje pa se pojavi spekter psiholoških ali vedenjskih učinkov, vključno s psihomotorično hiperaktivnostjo, motnjami spanja, anksioznostjo, depresijo ali agresivnostjo (zlasti pri otrocih) (glejte podnaslov Pediatrična populacija spodaj za informacije o sistemskih učinkih inhalacijskih kortikosteroidov pri otrocih in mladostnikih). Zato je pomembno, da so bolniki pod rednim zdravniškim nadzorom, in da se odmerek inhalacijskega kortikosteroida zmanjša do najmanjšega odmerka, ki še zagotavlja učinkovit nadzor bolezni.
Dolgotrajno zdravljenje bolnikov z visokimi odmerki inhalacijskih kortikosteroidov lahko posledično povzroči supresijo nadledvične žleze in akutno adrenalno krizo. Zelo redko so poročali tudi o primerih pojava supresije nadledvične žleze in akutne adrenalne krize pri bolnikih, ki so se zdravili s flutikazonpropionatom v odmerkih med 500 in manj kot 1.000 mikrogramov. Okoliščine, v katerih lahko pride do pojava akutne adrenalne krize, vključujejo travmo, kirurški poseg, okužbo ali kakršnokoli nenadno zmanjšanje odmerka. Simptomi so običajno nejasni in lahko vključujejo anoreksijo, abdominalno bolečino, izgubo telesne mase, utrujenost, glavobol, navzeo, bruhanje, hipotenzijo, zmanjšano stopnjo zavesti, hipoglikemijo in krče. Med obdobjem stresa ali načrtovanega kirurškega posega bo morda potrebno dodatno zdravljenje s kortikosteroidi za sistemsko zdravljenje.
Zaradi koristi zdravljenja z inhalacijskim flutikazonpropionatom se zmanjša potreba po zdravljenju s peroralnimi kortikosteroidi. Pri bolnikih, ki so se predhodno zdravili s peroralnimi kortikosteroidi, pa lahko tveganje za okvarjeno adrenalno rezervo traja še znaten čas. Zato je treba te bolnike zdraviti posebno previdno in jim redno kontrolirati delovanje nadledvične skorje. Tveganje obstaja tudi pri bolnikih, ki so v preteklosti nujno potrebovali zdravljenje z visokimi odmerki kortikosteroidov.
Takšno možnost rezidualne okvare je treba vedno upoštevati pri urgentnih in načrtovanih okoliščinah, ki lahko izzovejo stres. Morda bo potrebno ustrezno zdravljenje s kortikosteroidi. Pred načrtovanimi posegi bo o obsegu okvare nadledvične žleze morda treba pridobiti mnenje ustreznega specialista.
Ritonavir lahko znatneje poveča koncentracijo flutikazonpropionata v plazmi. Sočasni uporabi se je torej treba izogibati, razen v primerih, ko morebitna korist za bolnika prevlada nad tveganjem za pojav neželenih učinkov kortikosteroidov za sistemsko zdravljenje. Večje tveganje za pojav sistemskih neželenih učinkov obstaja tudi pri uporabi flutikazonpropionata v kombinaciji z drugimi močnimi zaviralci CYP3A (glejte poglavje 4.5).
Pljučnica pri bolnikih s KOPB
Pri bolnikih s KOPB, ki so prejemali inhalacijske kortikosteroide, so opažali večjo pojavnost pljučnice, tudi pljučnice, ki je zahtevala sprejem v bolnišnico. Obstajajo določeni dokazi, da se tveganje za pljučnico povečuje s povečevanjem odmerka steroida, vendar to ni bilo dokončno dokazano v vseh študijah.
Ni dokončnih kliničnih dokazov, da se stopnja tveganja za pljučnico znotraj skupine inhalacijskih kortikosteroidnih zdravil razlikuje.
Zdravniki morajo biti pri bolnikih s KOPB pozorni na morebiten pojav pljučnice, kajti klinične značilnosti takšne okužbe se prekrivajo s simptomi poslabšanj KOPB.
Med dejavniki tveganja za pljučnico pri bolnikih s KOPB so trenutno kajenje, višja starost, nizek indeks telesne mase (ITM) in huda KOPB.
Podatki iz obsežnega kliničnega preskušanja (SMART; “The Salmeterol Multi-Center Asthma Research Trial”) kažejo, da pri bolnikih afroameriškega porekla obstaja večje tveganje za pojav resnih respiratornih dogodkov ali smrtnih izidov pri uporabi salmeterola v primerjavi s placebom (glejte poglavje 5.1). Povezava s farmakogenetskimi ali drugimi dejavniki ni znana. Bolnikom črnega afriškega ali afrokaribskega izvora je treba pojasniti, da naj nadaljujejo z uporabo zdravila, vendar pa naj poiščejo zdravniško pomoč, če simptomi astme ostanejo nenadzorovani ali se med uporabo zdravila Viani poslabšajo.
Medsebojno delovanje z zaviralci CYP3A4
Sočasna uporaba ketokonazola za sistemsko uporabo bistveno poveča sistemsko izpostavljenost salmeterolu. To lahko poveča incidenco sistemskih učinkov (npr. podaljšanja intervala QTc in palpitacij). Sočasnemu zdravljenju s ketokonazolom ali drugimi močnimi zaviralci CYP3A4 se je zato treba izogibati, razen če koristi odtehtajo možno povečano tveganje sistemskih neželenih učinkov zdravljenja s salmeterolom (glejte poglavje 4.5).
Pediatrična populacija
Tveganje sistemskih učinkov je lahko še zlasti veliko pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 16 let, ki prejemajo visoke odmerke flutikazonpropionata (običajno ≥ 1.000 mikrogramov/dan). Pojavijo se lahko sistemski učinki, zlasti med dolgotrajno uporabo visokih odmerkov. Med možnimi sistemskimi neželenimi učinki so Cushingov sindrom in z njim povezane značilnosti, supresija nadledvičnih žlez, akutna adrenalna kriza in upočasnitev rasti pri otrocih in mladostnikih. Redkeje pa se pojavi spekter psiholoških ali vedenjskih učinkov, vključno s psihomotorično hiperaktivnostjo, motnjami spanja, anksioznostjo, depresijo ali agresivnostjo. Razmisliti je treba o napotitvi otroka ali mladostnika k pediatričnemu pulmologu.
Med dolgotrajnim zdravljenjem z inhalacijskimi kortikosteroidi je pri otrocih priporočljivo redno spremljati telesno višino. Odmerek inhalacijskega kortikosteroida je treba zmanjšati na najmanjši odmerek, s katerim se še učinkovito nadzoruje simptome astme.
Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko oslabijo ali antagonizirajo učinek salmeterola. Izogibati se je treba uporabi tako neselektivnih kot selektivnih antagonistov adrenergičnih receptorjev beta, razen v primerih, ko je njihova uporaba utemeljena in nujno potrebna. Zdravljenje z agonistom adrenergičnih receptorjev beta-2 lahko povzroči potencialno resno hipokaliemijo. Posebna previdnost je potrebna pri akutni hudi astmi, kajti sočasno zdravljenje s ksantinskimi derivati, steroidi in diuretiki lahko stopnjuje ta učinek.
Sočasna uporaba drugih zdravil z delovanjem na adrenergične receptorje beta ima lahko aditiven učinek.
Flutikazonpropionat
V običajnih okoliščinah so po inhalacijskem odmerjanju dosežene zelo nizke plazemske koncentracije flutikazonpropionata, kar je posledica znatne presnove prvega prehoda in visokega sistemskega očistka s citokromom P450 3A4 v črevesju in jetrih. Klinično pomembne interakcije s flutikazonpropionatom so zato malo verjetne.
Pri zdravih osebah, ki so v študiji medsebojnega delovanja z drugimi zdravili prejemale flutikazonpropionat intranazalno, so ugotovili, da so se zaradi ritonavirja (zelo močan zaviralec citokroma P450 3A4) v odmerku 100 mg dvakrat na dan plazemske koncentracije flutikazonpropionata povečale za več stokrat, serumske koncentracije kortizola pa posledično znatno zmanjšale. Za inhalacijski flutikazonpropionat podatki sicer niso na voljo, vendar pa lahko pričakujemo znatno povečane vrednosti flutikazonpropionata v plazmi. Poročali so o primerih Cushingovega sindroma in supresije nadledvične žleze. Sočasni uporabi flutikazonpropionata in ritonavirja se je torej treba izogibati, razen v primerih, ko morebitna korist za bolnika prevlada nad povečanim tveganjem za pojav sistemskih neželenih učinkov glukokortikoidov.
Pri zdravih prostovoljcih, ki so bili vključeni v manjšo študijo, so ugotovili, da se je zaradi ketokonazola (nekoliko manj močan zaviralec CYP3A) izpostavljenost flutikazonpropionatu po enem samem vdihu slednjega povečala za 150 %. To je imelo za posledico močnejše zmanjšanje kortizola v plazmi kot pa pri uporabi flutikazonpropionata samega. Pri sočasnem zdravljenju z drugimi močnimi zaviralci CYP3A, kot je itrakonazol, in zmernimi zaviralci CYP3A, na primer eritromicin, se tudi
pričakuje, da se bosta sistemska izpostavljenost flutikazonpropionatu in tveganje za pojav sistemskih neželenih učinkov povečala. Priporočamo previdnost. Če je le možno, se je dolgotrajnemu zdravljenju s tovrstnimi zdravili treba izogibati.
Salmeterol
Močni zaviralci CYP3A4
Sočasna 7-dnevna uporaba ketokonazola (400 mg peroralno enkrat na dan) in salmeterola
(50 mikrogramov v inhalaciji dvakrat na dan) je pri 15 zdravih preiskovancih bistveno povečala plazemsko izpostavljenost salmeterolu (1,4-kratno povečanje Cmax in 15-kratno povečanje AUC). To lahko poveča incidenco drugih sistemskih učinkov zdravljenja s salmeterolom (npr. podaljšanja intervala QTc in palpitacij) v primerjavi z zdravljenjem samo s salmeterolom ali samo s ketokonazolom (glejte poglavje 4.4).
Klinično pomembnih učinkov na krvni tlak, srčno frekvenco in koncentracijo glukoze ali kalija v krvi ni bilo. Sočasna uporaba s ketokonazolom ni podaljšala razpolovnega časa izločanja salmeterola in tudi ni povečala kopičenja salmeterola po večkratnem odmerjanju.
Sočasni uporabi ketokonazola se je treba izogniti, razen če koristi odtehtajo možno večje tveganje sistemskih neželenih učinkov zdravljenja s salmeterolom. Verjetno obstaja podobno tveganje medsebojnega delovanja z drugimi močnimi zaviralci CYP3A4 (npr. z itrakonazolom, telitromicinom, ritonavirjem).
Zmerni zaviralci CYP3A4
Sočasna 6-dnevna uporaba eritromicina (500 mg peroralno trikrat na dan) in salmeterola
(50 mikrogramov v vdihu dvakrat na dan) je pri 15 zdravih preiskovancih majhno, statistično nepomembno povečala izpostavljenost salmeterolu (1,4-kratno povečanje Cmax in 1,2-kratno povečanje AUC). Med sočasno uporabo z eritromicinom ni bilo resnih neželenih učinkov.
Plodnost
Podatkov pri človeku ni, študije na živalih pa niso pokazale vplivov salmeterola ali flutikazonpropionata na plodnost.
Nosečnost
Manjše število podatkov o uporabi salmeterola ali flutikazonpropionata pri nosečnicah (med 300 in 1000 izpostavljenih nosečnosti) ne kaže na njuno malformacijsko ali feto/neonatalno toksičnost.
Študije na živalih so pokazale toksične učinke na sposobnost razmnoževanja po uporabi agonistov adrenergičnih receptorjev beta in glukokortikosteroidov (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Viani se sme nosečnicam predpisati le, če pričakovana korist za mater prevlada nad kakršnimkoli možnim tveganjem za plod.
Nosečnicam se sme predpisati le najmanjši še učinkovit odmerek flutikazonpropionata, ki še zagotavlja zadovoljiv nadzor astme.
Dojenje
Ni znano, ali se salmeterol, flutikazonpropionat ali njuni presnovki izločajo v mleko doječih mater.
Študije so pokazale, da se salmeterol, flutikazonpropionat in njuni presnovki izločajo v mleko podgan v laktaciji.
Tveganja za dojene novorojenčke/dojenčke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba bodisi za prenehanje dojenja bodisi za prenehanje zdravljenja z zdravilom Viani, upoštevaje koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko.
Zdravilo Viani nima ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Zdravilo Viani vsebuje salmeterol in flutikazonpropionat, zato lahko pričakujemo vrsto in resnost neželenih reakcij, ki so povezane z vsako posamezno učinkovino. Zaradi sočasne uporabe obeh zdravilnih učinkovin, se dodatni neželeni učinki niso pojavili.
Neželeni učinki, ki so bili povezani z uporabo salmeterola/flutikazonpropionata so navedeni v nadaljevanju glede na organski sistem in pogostnost. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti
(≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), ter neznani (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Pogostnosti izvirajo iz podatkov kliničnih preskušanj. Incidenca pri placebu ni upoštevana.
| Organski sistem | Neželeni učinek | Pogostnost |
| Infekcijske in parazitske bolezni | kandidoza ustne votline in žrela pljučnica (pri bolnikih s KOPB) bronhitiskandidoza požiralnika | pogosti pogosti1,3,5 pogosti1,3redki |
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivostne reakcije z naslednjimi manifestacijami:preobčutljivostne kožne reakcijeangioedem (predvsem edem obraza in orofaringealni edem)respiratorni simptomi (dispnea) respiratorni simptomi (bronhospazem)anafilaktične reakcije, vključno z anafilaktičnim šokom | občasni redkiobčasni redki redki |
| Bolezni endokrinega sistema | Cushingov sindrom in z njim povezane značilnosti, supresija nadledvične žleze, zastoj rasti pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti | redki4 |
| Presnovne in prehranske motnje | hipokaliemija hiperglikemija | pogosti3 občasni4 |
| Psihiatrične motnje | anksioznost motnje spanja | občasni občasniredki |
| Organski sistem | Neželeni učinek | Pogostnost |
| Infekcijske in parazitske bolezni | kandidoza ustne votline in žrela pljučnica (pri bolnikih s KOPB) bronhitiskandidoza požiralnika | pogosti pogosti1,3,5 pogosti1,3redki |
| vedenjske spremembe, vključno s psihomotorično hiperaktivnostjo ter razdražljivostjo (predvsem pri otrocih)potrtost, agresivnost (pretežno pri otrocih) | ni znano | |
| Bolezni živčevja | glavoboltremor | zelo pogosti1občasni |
| Očesne bolezni | kataraktaglavkom | občasniredki4 |
| Srčne bolezni | palpitacije tahikardijaaritmije (vključno s supraventrikularno tahikardijo in ekstrasistolami)atrijska fibrilacija angina pektoris | občasni občasni redkiobčasni občasni |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | nazofaringitis draženje žrela hripavost/disfonija sinusitisparadoksni bronhospazem | zelo pogosti2,3 pogosti pogosti pogosti1,3redki4 |
| Bolezni kože inpodkožja | kontuzije | pogosti1,3 |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | mišični krčizlomi kosti zaradi poškodb artralgijamialgija | pogosti pogosti1,3 pogostipogosti |
-
Pogosta poročila pri placebu
-
Zelo pogosta poročila pri placebu
-
Poročila v 3 letih v študiji pri bolnikih s KOPB
-
Glejte poglavje 4.4
-
Glejte poglavje 5.1
Opis izbranih neželenih učinkov
Poročali so o farmakoloških neželenih učinkih zdravljenja z agonisti adrenergičnih receptorjev beta, kot so tremor, palpitacije in glavobol. Običajno so bili prehodni in so se pri rednem zdravljenju ublažili.
Tako kot pri zdravljenju z drugimi inhalacijskimi zdravili se lahko pojavi paradoksni bronhospazem, ki se kaže s pojavom piskajočega in težkega dihanja takoj po uporabi odmerka. Paradoksni bronhospazem se odzove na hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator in ga je treba zdraviti nemudoma. Uporabo zdravila Viani je treba takoj prekiniti, opraviti ponoven pregled bolnika in po potrebi uvesti druge oblike zdravljenja.
Zaradi flutikazonpropionata se lahko pri posameznih bolnikih pojavi hripavost in kandidoza (soor) ustne votline in žrela ter redko požiralnika. Oboje, hripavost in pojavnost kandidoze ustne votline in žrela, se lahko ublaži z izpiranjem ust z vodo in/ali z umivanjem zob po uporabi zdravila.
Simptomatska kandidoza ustne votline in žrela se lahko, ob sočasnem nadaljevanju zdravljenja z zdravilom Viani, zdravi z antimikotiki za lokalno zdravljenje.
Pediatrična populacija
Možni sistemski učinki vključujejo Cushingov sindrom in z njim povezane značilnosti, supresijo nadledvične žleze in zastoj rasti pri otrocih in mladostnikih (glejte poglavje 4.4). Pri otrocih se lahko pojavijo anksioznost, motnje spanja in vedenjske spremembe vključno s hiperaktivnostjo ter razdražljivostjo.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Podatkov o primerih prevelikega odmerjanja zdravila Viani med kliničnimi preskušanji ni, vendar pa so v nadaljevanju podani podatki o prevelikem odmerjanju posamezne zdravilne učinkovine.
Znaki in simptomi prevelikega odmerjanja salmeterola so omotica, zvišanje sistoličnega krvnega tlaka, tremor, glavobol in tahikardija. Če se mora zdravljenje z zdravilom Viani prekiniti zaradi prevelikega odmerjanja agonista β-adrenergičnih receptorjev, bo morda treba zagotoviti ustrezno nadomestno zdravljenje s kortikosteroidom. Lahko se pojavi tudi hipokaliemija, zato je treba kontrolirati koncentracijo kalija v serumu. Morda bo potrebno nadomeščanje kalija.
Kratkotrajno: Kratkotrajna uporaba inhalacijskega flutikazonpropionata v odmerkih, ki so večji od priporočenih, lahko povzroči začasno supresijo nadledvične žleze. Nujni ukrepi zaradi tega običajno
niso potrebni, saj se delovanje nadledvične žleze v nekaj dneh povrne, kar se lahko ugotovi z merjenjem koncentracije kortizola v plazmi.
Dolgotrajno preveliko odmerjanje inhaliranega flutikazonpropionata: Kontrolirati je treba nadledvično rezervo; potrebno je lahko zdravljenje s kortikosteroidi za sistemsko zdravljenje. Po stabilizaciji je treba zdravljenje nadaljevati z inhalacijskim kortikosteroidom v priporočenem odmerku. Glejte poglavje 4.4: tveganje za supresijo nadledvične žleze.
V primeru kratkotrajnega ali dolgotrajnega prevelikega odmerjanja flutikazonpropionata je treba zdravljenje z zdravilom Viani nadaljevati v ustreznem odmerku za obvladanje simptomov.
Farmakološke lastnosti - Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za obstruktivne pljučne bolezni, adrenergiki v kombinaciji s kortikosteroidi ali drugimi učinkovinami razen antiholinergikov, oznaka ATC: R03AK06.
Mehanizem delovanja in farmakodinamični učinki:
Zdravilo Viani vsebuje zdravilni učinkovini salmeterol in flutikazonpropionat, ki imata različen mehanizem delovanja.
V nadaljevanju je predstavljen mehanizem delovanja vsake posamezne učinkovine.
Salmeterol:
Salmeterol je dolgodelujoči (12 ur) selektivni agonist adrenergičnih receptorjev beta-2 z dolgo stransko verigo, ki se veže na zunanji segment receptorja.
Salmeterol povzroča dolgotrajnejšo bronhodilatacijo (najmanj 12-urno), kot se jo doseže s priporočenimi odmerki običajnih kratkodelujočih agonistov adrenergičnih receptorjev beta-2.
Flutikazonpropionat:
Inhalacijski flutikazonpropionat ima pri priporočenih odmerkih v pljučih močan glukokortikoidni protivnetni učinek, s posledično ublažitvijo simptomov in zmanjšanjem števila poslabšanj astme, ter manj neželenihih učinkov v primerjavi s sistemsko uporabo kortikosteroidov.
Klinična učinkovitost in varnost
Klinična preskušanja zdravila Viani pri zdravljenju astme
V dvanajstmesečni študiji (GOAL; “Gaining Optimal Asthma ControL”), v katero je bilo vključenih
3.416 odraslih in mladostnikov s persistentno astmo so varnost in učinkovitost zdravila Viani primerjali z uporabo inhalacijskega kortikosteroida (flutikazonpropionat) samega, da bi tako ugotovili dosegljivost ciljev zdravljenja astme. Zdravljenje se je stopnjevalo vsakih 12 tednov, dokler ni bil dosežen popoln nadzor** ali najvišji odmerek v študiji uporabljenega zdravila. Študija GOAL je pokazala, da je bil z zdravilom Viani dosežen nadzor astme pri večjem številu bolnikov kot pa pri zdravljenju z inhalacijskim kortikosteroidom samim. V primerjavi z inhalacijskim kortikosteroidom samim so bili tudi učinki zdravljenja z zdravilom Viani na splošno doseženi prej in pri nižjem odmerku inhalacijskega kortikosteroida.
Z zdravilom Viani je bil dober nadzor* astme dosežen hitreje kot z inhalacijskim kortikosteroidom samim. Pri 50 % oseb je bil prvi posamezni teden z dobrim nadzorom dosežen po 16 dneh zdravljenja z zdravilom Viani oziroma po 37 dneh zdravljenja z inhalacijskim kortikosteroidom. Pri podskupini
bolnikov z astmo, ki se predhodno še niso zdravili s kortikosteroidi, je bil posamezni teden z dobrim nadzorom dosežen po 16 dneh zdravljenja z zdravilom Viani oziroma po 23 dneh zdravljenja z inhalacijskim kortikosteroidom.
Povzetek rezultatov študije:
| Odstotek bolnikov, pri katerih je bil dosežen dober nadzor* (DN) oziroma popoln nadzor** (PN) astme po 12 mesecih | ||||
| Zdravljenje pred vključitvijo v študijo | salmeterol/ flutikazonpropionat | flutikazonpropionat | ||
| DN | PN | DN | PN | |
| Brez inhalacijskega kortikosteroida (le kratkodelujoči agonist adrenergičnih receptorjev beta) | 78 % | 50 % | 70 % | 40 % |
| Nizki odmerek inhalacijskega kortikosteroida (≤ 500 mikrogramov beklometazondipropionata ali ekvivalenta/dan) | 75 % | 44 % | 60 % | 28 % |
| Srednji odmerek inhalacijskega kortikosteroida (> 500-1.000 mikrogramov beklometazondipropionata ali ekvivalenta/dan) | 62 % | 29 % | 47 % | 16 % |
| Skupni rezultati po vseh 3 stopnjah zdravljenja | 71 % | 41 % | 59 % | 28 % |
*Dober nadzor (DN) astme: ≤ 2 dni z oceno simptomov nad 1 (ocena simptomov 1 je opredeljena kot "eno kratkotrajno obdobje simptomov v teku dneva"), uporaba kratkodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev beta na ≤ 2 dni in ≤ 4-krat/teden, ≥ 80 % predvidenega jutranjega največjega ekspiracijskega pretoka, brez prebujanj ponoči, brez poslabšanj in brez neželenih učinkov, ki bi terjali spremembo zdravljenja.
**Popoln nadzor (PN) astme: brez simptomov, brez uporabe kratkodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev beta, ≥ 80 % predvidenega jutranjega največjega ekspiracijskega pretoka, brez prebujanj ponoči, brez poslabšanj in brez neželenih učinkov, ki bi terjali spremembo zdravljenja.
Rezultati te študije kažejo, da se pri bolnikih z zmerno persistentno astmo, pri katerih je treba hitro doseči nadzoro astme, za začetno vzdrževalno zdravljenje lahko uporabi zdravilo Viani v odmerku 50/100 mikrogramov dvakrat na dan (glejte poglavje 4.2).
Dvojno slepa, randomizirana študija vzporednih skupin, izvedena pri 318 bolnikih s persistentno astmo, starih ≥ 18 let, je ovrednotila varnost in prenašanje uporabe dvojnega odmerka zdravila Viani dvakrat na dan v trajanju dveh tednov. Študija je pokazala, da se je pri podvojitvi odmerka posamezne jakosti zdravila Viani v času do 14 dni nekoliko povečala pojavnost z agonisti β-adrenergičnih receptorjev povezanih neželenih učinkov (tremor; 1 bolnik [1 %] vs 0, palpitacije; 6 [3 %] vs 1
[< 1 %], mišični krči; 6 [3 %] vs 1 [< 1 %]), pojavnost z inhalacijskimi kortikosteroidi povezanih neželenih učinkov (npr. oralna kandidoza; 6 [6 %] vs 16 [8 %], hripavost; 2 [2 %] vs 4 [2 %]) pa je ostala podobna kot pri uporabi enega vdiha dvakrat na dan. Pri odločanju za podvojitev odmerka zdravila Viani pri odraslih bolnikih, ki potrebujejo dodatno kratkotrajno zdravljenje (do 14 dni) z inhalacijskim kortikosteroidom, mora zdravnik upoštevati možnost nekoliko večje pojavnosti z agonisti β-adrenergičnih receptorjev povezanih neželenih učinkov.
Klinična preskušanja zdravila Viani pri zdravljenju KOPB
TORCH (TOwards a Revolution in COPD Health) je bila tri leta trajajoča študija, katere cilj je bil pri bolnikih s KOPB oceniti učinek zdravljenja z zdravilom Viani Diskus 50/500 mikrogramov dvakrat na dan, z zdravilom salmeterol Diskus 50 mikrogramov dvakrat na dan, z zdravilom flutikazon propionat (FP) Diskus 500 mikrogramov dvakrat na dan ali s placebom na umrljivost zaradi vseh vzrokov.
Bolniki z zmerno do hudo KOPB z izhodiščnim (pred uporabo bronhodilatatorja) FEV1 < 60% pričakovane normalne vrednosti so bili randomizirano razporejeni v dvojno slepe skupine. V času študije je bilo bolnikom dovoljeno uporabljati običajna zdravila za zdravljenje KOPB, z izjemo drugih inhalacijskih kortikosteroidov, dolgo delujočih bronhodilatatorjev in dolgo delujočih sistemskih kortikosteroidov. Status preživetja po 3 letih je bil določen za vse bolnike, ne glede na to, če so študijsko zdravilo morda prenehali jemati. Primarni cilj študije je bil ugotoviti zmanjšanje umrljivosti zaradi vseh vzrokov po 3 letih uporabe zdravila Viani v primerjavi s placebom.
| placebo N=1524 | salmeterol 50 N=1521 | FP 500 N=1534 | Viani 50/500 N=1533 | |
| Umrljivost zaradi vseh vzrokov po 3 letih | ||||
| Število smrti (%) | 231 | 205 | 246 | 193 |
| (15,2%) | (13,5%) | (16,0%) | (12,6%) | |
| razmerje tveganja v | n/a | 0,879 | 1,060 | 0,825 |
| primerjavi s | (0,73 do 1,06) | (0,89 do 1,27) | (0,68 do 1,00) | |
| placebom, (IZ) | ||||
| p-vrednost | 0,180 | 0,525 | 0,0521 | |
| razmerje tveganja | n/a | 0,932 | 0,774 | n/a |
| Viani 50/500 v | (0,77 do 1,13) | (0,64 do 0,93) | ||
| primerjavi s | ||||
| posameznimi | ||||
| komponentami (IZ) | 0,481 | 0,007 | ||
| p-vrednost | ||||
IZ – interval zaupanja
1 p-vrednost je neznačilna po 2 vmesnih analizah primerjave primarne učinkovitosti iz log-rank testa, stratificiranega glede na kadilski status
Izkazan je bil trend izboljšanja preživetja pri osebah, zdravljenih z zdravilom Viani, v primerjavi s placebom po 3 letih, kljub temu pa ni dosegel nivoja statistične razlike pri vrednosti p≤0,05.
Odstotek bolnikov, ki so v teku 3 let umrli zaradi s KOPB povezanih vzrokov, je znašal 6,0% pri placebu, 6,1% pri salmeterolijevem ksinafoatu, 6,9% pri FP in 4,7% pri zdravilu Viani.
Srednje število zmernih do hudih poslabšanj na leto se je signifikantno značilno zmanjšalo pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Viani v primerjavi s salmeterolom, flutikazonpropionatom in placebom (srednja vrednost v skupini, ki je prejemala zdravilo Viani je 0,85 v primerjavi z 0,97 v skupini, ki je prejemala salmeterol, 0,93 v skupini, ki je prejemala flutikazonpropionat in 1,13 v placebo skupini). Te podatke lahko prevedemo kot zmanjšanje števila zmernih do hudih poslabšanj za 25% (95% IZ 19% do 31%; p<0,001) v primerjavi s placebom. Zdravilo Viani je v primerjavi s salmeterolom zmanjšalo število poslabšanj za 12% (95% IZ 5% do 19%; p=0,002) in v primerjavi s FP za 9% (95% IZ 1% do 16%; p=0,024). Salmeterol in FP sta v primerjavi s placebom pomembno zmanjšala število poslabšanj, in sicer salmeterol za 15% (95% IZ 7% do 22%; p<0,001) in FP za 18% (95% IZ 11% do 24%; p<0,001).
Z zdravjem povezana kakovost življenja, merjena po vprašalniku St. George Respiratory Questionnaire (SGRQ), je bila v primerjavi s placebom izboljšana pri vseh oblikah aktivnega zdravljenja. Povprečna vrednost izboljšanja v dobi 3 let za zdravilo Viani je v primerjavi s placebom znašala -3,1 enote (95% IZ -4,1 do -2,1; p<0,001). V primerjavi s salmeterolom je izboljšanje znašalo
-2,2 enoti (p<0,001) in v primerjavi s FP -1,2 enoti (p=0,017). Zmanjšanje -4 enote velja kot klinično pomembno.
Ocenjena triletna verjetnost pljučnice kot neželenega učinka zdravila je bila za placebo 12,3%, za salmeterol 13,3%, za FP 18,3% in za zdravilo Viani 19,6% (razmerje tveganja za zdravilo Viani v primerjavi s placebom: 1,64; 95% IZ 1,33 do 2,01, p<0,001). Porasta s pljučnico povezanih smrti ni bilo; v času zdravljenja je bilo število primarno pljučnici pripisanih smrti sledeče: 7 pri placebu, 9 pri salmeterolu, 13 pri FP in 8 pri zdravilu Viani. Ni bilo statistično pomembne razlike v verjetnosti za zlom kosti (5,1% placebo, 5,1% salmeterol, 5,4% FP in 6,3% zdravilo Viani); razmerje tveganja za zdravilo Viani v primerjavi s placebom: 1,22 (95% IZ: 0,87 do 1,72, p=0,248.
S placebom nadzorovana klinična preskušanja, ki so trajala 6 oziroma 12 mesecev, so pokazala, da se z redno uporabo zdravila Viani 50 mikrogramov/500 mikrogramov izboljša pljučna funkcija, ublaži zasoplost in zmanjša pogostnost uporabe olajševalca.
Študiji SCO40043 in SCO100250 sta bili randomizirani, dvojno slepi, replicirani študiji vzporednih skupin. Primerjali sta vpliv zdravila Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov uporabljenega dvakrat na dan (odmerek, ki v Evropski uniji ni odobren za zdravljenje KOPB) z vplivom salmeterola
50 mikrogramov uporabljenega dvakrat na dan na letni delež zmernih/hudih poslabšanj pri bolnikih s KOPB, ki so imeli FEV1 manj kot 50 % predvidenega in anamnezo poslabšanj. Zmerna/huda poslabšanja so bila opredeljena kot poslabšanje simptomov, ki je zahtevalo zdravljenje s peroralnimi kortikosteroidi in/ali antibiotiki ali sprejem v bolnišnico.
Preskušanje je imelo 4-tedensko obdobje uvajanja. Med obdobjem uvajanja so vsi bolniki v odprtem preskušanju prejemali salmeterol/FP 50 mikrogramov/250 mikrogramov za standardizacijo farmakoterapije KOPB in stabilizacijo bolezni pred randomizacijo v 52-tedensko slepo preskušanje obdobje zdravila. Bolnike so v razmerju 1:1 randomizirali na salmeterol/FP
50 mikrogramov/250 mikrogramov (celotni ITT [intent to treat = z namenom zdravljenja] n = 776) ali salmeterol (celotni ITT n = 778). Pred obdobjem uvajanja so bolniki prenehali uporabljati predhodna zdravila za KOPB razen kratkodelujočih bronhodilatatorjev. Med obdobjem zdravljenja ni bila dovoljena sočasna uporaba inhalacijskih dolgodelujočih bronhodilatatorjev (agonistov adrenergičnih receptorjev beta-2, antiholinergikov), kombiniranih zdravil z ipratropijem in salbutamolom, peroralnih agonistov adrenergičnih receptorjev beta-2 in zdravil s teofilinom. Za akutno zdravljenje poslabšanj KOPB je bila dovoljena uporaba peroralnih kortikosteroidov in antibiotikov s specifičnimi smernicami za njihovo uporabo. Bolniki so tekom študije uporabljali salbutamol po potrebi.
Rezultati obeh študij so pokazali, da je zdravljenje z zdravilom Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov doseglo statistično značilno manjši letni delež zmernih/hudih poslabšanj KOPB kot zdravljenje s salmeterolom (SCO40043: 1,06 in 1,53 na preiskovanca na leto, razmerje deležev 0,70, 95 % interval zaupanja (IZ): od 0,58 do 0,83, p < 0,001; SCO100250: 1,10 in 1,59 na preiskovanca na leto, razmerje deležev 0,70, 95 % IZ: od 0,58 do 0,83, p < 0,001). Izsledki glede sekundarnih parametrov učinkovitosti (čas do prvega zmernega/hudega poslabšanja, letni delež poslabšanj, ki so zahtevala peroralne kortikosteroide, in predodmerni jutranji (dopoldanski) FEV1) so bili značilno v korist zdravila Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov uporabljenega dvakrat na dan pred salmeterolom. Značilnosti neželenih učinkov so bile v skupini, ki je prejemala zdravilo Viani
50 mikrogramov/250 mikrogramov dvakrat na dan podobne kot v skupini, ki je prejemala salmeterol, z izjemo večje incidence pljučnic in znanih lokalnih učinkov (kandidoze in disfonije). S pljučnico povezane dogodke so v skupini, ki je prejemala zdravilo Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov dvakrat na dan zabeležili pri 55 (7%) preiskovancih, v skupini, ki je prejemala salmeterol pa pri 25 (3%) preiskovancih. Kot kaže, je večja incidenca zabeleženih pljučnic v skupini, ki je prejemala zdravilo Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov dvakrat na dan, podobne velikosti kot incidenca, opisana pri zdravljenju z zdravilom Viani 50 mikrogramov/500 mikrogramov dvakrat na dan v študiji TORCH.
Multicentrično preskušanje salmeterola pri zdravljenju astme (SMART; “The Salmeterol Multi-center Asthma Research Trial”)
SMART je bila multicentrična, randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana 28-tedenska študija paralelnih skupin, ki je potekala v Združenih državah. V študiji so bolniki poleg običajnega zdravljenja astme prejemali tudi salmeterol ali placebo. 13.176 bolnikov je bilo randomiziranih na salmeterol (50 mikrogramov dvakrat na dan), 13.179 bolnikov pa na placebo. V študijo so bili vključeni bolniki z astmo, stari 12 let ali starejši, ki so uporabljali zdravila za zdravljenje astme (vendar ne dolgodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev beta-2). Ob vključitvi v študijo je bila zabeležena izhodiščna uporaba inhalacijskih kortikosteroidov, ki pa ni bila pogoj za vključitev v študijo. Primarni opazovani dogodek študije SMART je bilo skupno število respiratornih zapletov povezanih s smrtnim izidom in respiratornih zapletov povezanih z za življenje ogrožajočimi dogodki.
Ključne ugotovitve študije SMART: primarni opazovani dogodek
| Skupina bolnikov | Število primarnih opazovanih dogodkov/število bolnikov | Relativno tveganje(95 % interval zaupanja) | |
| salmeterol | placebo | ||
| Vsi bolniki | 50/13.176 | 36/13.179 | 1,40 (0,91; 2,14) |
| Bolniki, ki so uporabljali inhalacijske kortikosteroide | 23/6.127 | 19/6.138 | 1,21 (0,66; 2,23) |
| Bolniki, ki niso uporabljali inhalacijskih kortikosteroidov | 27/7.049 | 17/7.041 | 1,60 (0,87; 2,93) |
| Bolniki afroameriškega porekla | 20/2.366 | 5/2.319 | 4,10 (1,54; 10,90) |
(Tveganje, navedeno v krepkem tisku, je pri 95 % stopnji zaupanja statistično pomembno.)
Ključne ugotovitve študije SMART pri uporabi inhalacijskega kortikosteroida v izhodišču: sekundarni opazovani dogodki
| Število sekundarnih opazovanih dogodkov/število bolnikov | Relativno tveganje(95 % interval zaupanja) | ||
| salmeterol | placebo | ||
| Z respiratornimi zapleti povezani smrtni izidi | |||
| Bolniki, ki so uporabljali inhalacijske kortikosteroide | 10/6.127 | 5/6.138 | 2,01 (0,69; 5,86) |
| Bolniki, ki niso uporabljali inhalacijskih kortikosteroidov | 14/7.049 | 6/7.041 | 2,28 (0,88; 5,94) |
| Kombinacija z astmo povezanih smrtnih izidov ali življenje ogrožajočih dogodkov | |||
| Bolniki, ki so uporabljali inhalacijske kortikosteroide | 16/6.127 | 13/6.138 | 1,24 (0,60, 2,58) |
| Bolniki, ki niso uporabljali inhalacijskih kortikosteroidov | 21/7.049 | 9/7.041 | 2,39 (1,10; 5,22) |
| Z astmo povezani smrtni izidi | |||
| Bolniki, ki so uporabljali inhalacijske kortikosteroide | 4/6.127 | 3/6.138 | 1,35 (0,30; 6,04) |
| Bolniki, ki niso uporabljali inhalacijskih kortikosteroidov | 9/7.049 | 0/7.041 | * |
(*=ker se dogodki v skupini, ki je prejemala placebo, niso pojavili, izračun ni možen. Tveganje, navedeno v krepkem tisku, je pri 95 % stopnji zaupanja statistično pomembno. Sekundarni opazovani dogodki, navedeni v zgornji tabeli, so v celotni populaciji dosegli statistični pomen.) Sekundarni opazovani dogodki - kombinacija smrtnih izidov ali življenje ogrožajočih dogodkov iz kateregakoli vzroka, smrtni izidi iz katerega koli vzroka ali sprejemi v bolnišnico iz kateregakoli vzroka v celotni populaciji niso dosegli statističnega pomena.
Pediatrična populacija:
V preskušanju SAM101667 pri 158 otrocih, starih od 6 do 16 let s simptomatsko astmo, je bila kombinacija salmeterola in flutikazonpropionata za obvladanje simptomov in ureditev pljučne funkcije enako učinkovita kot podvojitev odmerka flutikazonpropionata. Ta študija ni bila načrtovana za preučitev vpliva na poslabšanja.
Opravljeno je bilo 12-tedensko preskušanje pri otrocih, starih od 4 do 11 let [n = 257], ki so prejemali ali salmeterol/flutikazonpropionat 50 mikrogramov/100 mikrogramov ali 50 mikrogramov salmeterola
+ 100 mikrogramov flutikazonpropionata, oboje dvakrat na dan. V obeh skupinah so ugotovili 14 % povečanje največjega ekspiracijskega pretoka zraka ter izboljšanje ocene simptomov in uporabe rešilnega salbutamola. Med obema preiskovanima skupinama ni bilo razlik. Med obema preiskovanima skupinama tudi ni bilo razlik v parametrih varnosti.
V 12-tedenskem preskušanju pri otrocih, starih od 4 do 11 let [n = 203], randomiziranih v študijo vzporednih skupin, ki so imeli persistentno astmo in so bili simptomatski med uporabo inhalacijskega kortikosteroida, je bil primarni cilj ocena varnosti. Otroci so dobivali ali salmeterol/flutikazonpropionat (50 mikrogramov/100 mikrogramov) ali flutikazonpropionat
(100 mikrogramov) sam dvakrat na dan. Dva otroka, ki sta dobivala salmeterol/flutikazonpropionat, in 5 otrok, ki so dobivali samo flutikazonpropionat, so umaknili zaradi poslabšanja astme. Po 12 tednih noben otrok v nobeni od obeh preiskovanih skupinah ni imel neobičajno nizkega 24-urnega izločanja kortizola v urin. Med preiskovanima skupinama ni bilo drugih razlik v varnostnem profilu.
Za farmakokinetične namene lahko vsako zdravilno učinkovino obravnavamo ločeno.
Salmeterol:
Salmeterol učinkuje lokalno v pljučih, zato njegove plazemske koncentracije ne izražajo terapevtskega učinka. O farmakokinetičnih lastnostih salmeterola je na voljo le malo podatkov, saj je, zaradi zelo majhnih plazemskih koncentracij (približno 200 pikogramov/ml ali manj), določanje količine zdravila v plazmi po vdihu terapevtskih odmerkov tehnično oteženo.
Flutikazonpropionat:
Pri zdravih osebah se absolutna biološka uporabnost inhalacijskega flutikazonpropionata giblje po enkratnem odmerku približno od 5 do 11 % dostavljenega odmerka iz inhalatorja, odvisno od uporabljenega pripomočka za inhalacijo. Pri bolnikih z astmo ali KOPB so opazili manjšo stopnjo sistemske izpostavljenosti inhalacijskemu flutikazonpropionatu.
Flutikazonpropionat se sistemsko absorbira pretežno preko pljuč. Na začetku je absorpcija hitra, nato pa podaljšana. Preostanek dostavljenega odmerka iz inhalatorja ahko bolnik pogoltne, vendar pa to zaradi majhne vodotopnosti in predsistemske presnove (posledično je peroralna razpoložljivost manjša od 1 %) le malenkostno vpliva na sistemsko izpostavljenost. Sistemska izpostavljenost se povečuje linearno s povečevanjem inhalacijskega odmerka.
Za razporeditev flutikazonpropionata je značilen velik plazemski očistek (1.150 ml/min; 19,17 ml/s), velik volumen porazdelitve v stanju dinamičnega ravnovesja (približno 300 litrov) in približno 8-urni končni razpolovni čas.
Vezava na plazemske proteine je 91%.
Iz sistemskega obtoka se flutikazonpropionat hitro očisti, predvsem s presnovo do neaktivnih presnovkov karboksilne kisline, pri čemer je udeležen encim CYP3A4 citokroma P450. V blatu so prisotni tudi drugi nedoločeni presnovki.
Ledvični očistek flutikazonpropionata je neznaten. Z urinom se izloči manj kot 5 % odmerka, predvsem v obliki presnovkov. Pretežni del odmerka se izloči z blatom v obliki presnovkov ali v nespremenjeni obliki.
Pediatrična populacija
Opravljena je bila populacijska farmakokinetična analiza s podatki 9 kontroliranih kliničnih preskušanj z različnimi pripomočki (Diskus, inhalator z odmerjenim odmerkom), ki so zajela 350 bolnikov z astmo, starih od 4 do 77 let (174 bolnikov v starosti od 4 do 11 let). Analiza je pokazala večjo sistemsko izpostavljenost flutikazonpropionatu po uporabi zdravila Viani Diskus 50/100 kot po uporabi zdravila Flixotide Diskus 100 (vsebuje flutikazonpropionat).
Razmerje geometričnih sredin [90 % IZ] za salmeterol/flutikazonpropionat v primerjavi z zdravilom Flixotide Diskus pri otrocih in mladostnikih/odraslih
| Zdravljenje (preskušano in primerjalno) | Populacija | AUC | Cmax |
| Viani Diskus 50/100Flixotide Diskus 100 | otroci(4–11 let) | 1,20 [1,06–1,37] | 1,25 [1,11–1,41] |
| Viani Diskus 50/100Flixotide Diskus 100 | mladostniki/odrasli(≥ 12 let) | 1,52 [1,08–2,13] | 1,52 [1,08–2,16] |
Vpliv 21-dnevnega zdravljenja z zdravilom Viani Inhaler (inhalacijska suspenzija pod tlakom) 25 mikrogramov/50 mikrogramov (2 vdiha dvakrat na dan z inhalacijskim nastavkom ali brez njega) ali z zdravilom Viani Diskus 50 mikrogramov/100 mikrogramov (1 vdih dvakrat na dan) so ocenili pri 31 otrocih z blago astmo, starih od 4 do 11 let. Sistemska izpostavljenost salmeterolu je bila z vsemi tremi zdravili podobna: z Viani Inhaler 126 pg h/ml (95 % IZ: 70, 225), z Viani Inhaler z inhalacijskim nastavkom 103 pg h/ml (95 % IZ: 54, 200) in z Viani Diskus 110 pg h/ml [95 % IZ: 55,
219]). Sistemska izpostavljenost flutikazonpropionatu je bila z zdravilom Viani Inhaler z inhalacijskim nastavkom (107 pg h/ml [95 % IZ: 45,7, 252,2]) podobna kot z zdravilom Viani Diskus (138 pg h/ml [95 % IZ: 69,3, 273,2]), z Viani Inhaler pa je bila manjša (24 pg h/ml [95 % IZ: 9,6, 60,2]).
Farmacevtski podatki - Viani 50 mikrogramov/250 mikrogramov
Prašek za inhaliranje je v dvojnem traku, ki je iz PVC osnove s prekrivno laminatno folijo. Dvojni trak je nameščen v oblikovanem vijoličnem plastičnem pripomočku.
Inhalatorji so na voljo v kartonskih škatlah, ki vsebujejo 1 x 28 odmerkov
ali 1 x 60 odmerkov
ali 2 x 60 odmerkov
ali 3 x 60 odmerkov
ali 10 x 60 odmerkov Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.