Soltera 25 000 i.e. trde kapsule

Preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitamina D pri odraslih in mladostnikih.

Dodatek k specifični terapiji osteoporoze pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za pomanjkanje vitamina D.

Odmerjanje

Preprečevanje – dodatek k specifični terapiji osteoporoze:

Priporočeni odmerek: 5600 i.e. na teden (kar ustreza 1 kapsuli Soltera 5600 i.e. na teden ali 1 kapsuli Soltera 12 500 i.e. na vsaka dva tedna ali 1 kapsuli Soltera 25 000 i.e. na mesec).

Pri populaciji z visokim tveganjem pomanjkanja vitamina D se lahko odmerek poveča na 1 kapsulo

Soltera 12 500 i.e. na teden ali 2 kapsuli Soltera 25 000 i.e. na mesec.

Zdravljenje:

Priporočeni odmerek: med 11 200 i.e. in 25 000 i.e. glede na željeno serumsko vrednost

25-hidroksiholekalciferola (25(OH)D), resnost bolezni in bolnikov odziv na zdravljenje. Ta odmerek se lahko predpiše kot: 2-4 kapsule Soltera 5600 i.e. na teden ali 1-2 kapsuli Soltera 12 500 i.e. na teden ali 1 kapsula Soltera 25 000 i.e. na teden.

Po prvem mesecu se odmerek lahko zniža.

Pri odmerjanju se lahko upoštevajo tudi nacionalna priporočila za zdravljenje pomanjkanja vitamina D.

Posebne populacije

Pediatrična populacija:

Zdravila Soltera 5600 i.e., 12 500 i.e. in 25 000 i.e. se ne sme uporabljati pri otrocih, starih manj kot 12 let.

Okvara delovanja ledvic:

Pri bolnikih z blago in zmerno okvaro delovanja ledvic je potrebno zdravilo Soltera uporabljati previdno. Spremljati je treba vpliv na metabolizem kalcija in fosfata (glejte poglavje 4.4).

Zdravilo Soltera je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro delovanja ledvic (glejte poglavje 4.3).

Okvara jeter:

Pri bolnikih z okvaro delovanja jeter odmerka ni treba prilagajati.

Način uporabe

Za peroralno uporabo.

Bolnik naj kapsulo pogoltne celo s kozarcem vode, po možnosti skupaj z večjim dnevnim obrokom.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Hiperkalciemija in/ali hiperkalciurija.

• Nefrolitiaza, nefrokalcinoza.

• Huda okvara ledvic (glejte poglavje 4.2).

• Hipervitaminoza D.

• Psevdohipoparatiroidizem (potreba po vitaminu D se lahko zmanjša med obdobji normalne

  občutljivosti za vitamin D, kar prinaša tveganje za podaljšano izpostavljenost prevelikemu odmerku vitamina D. Na voljo so derivati vitamina D, ki omogočajo bolj nadzorovano odmerjanje.)

Visoko koncentrirane raztopine vitamina D3 lahko ob napačnem odmerjanju povzročijo zastrupitev z vitaminom D. Po visokem polnilnem odmerku vitamina D so bili poročani hudi primeri hiperkalciemije.

Pri bolnikih z idiopatsko otroško hiperkalciemijo (mutacija CYP24A1 ali SLC34A1) je tveganje za hiperkalciemijo in njene sekundarne učinke (npr. hiperkalciurijo, nefrokalcinozo, nefrolitiazo) večje zaradi kopičenja aktivnega vitamina D. Idiopatska otroška hiperkalciemija je lahko na začetku

zdravljenja z vitaminom D asimptomatska in nediagnosticirana, lahko pa se razkrije in klinično pokaže

po dodajanju vitamina D.

V času zdravljenja z zdravilom Soltera je potrebno spremljati ravni kalcija v serumu in urinu. Potrebno je meriti tudi raven kreatinina v serumu z namenom spremljanja delovanja ledvic. Ti pregledi so še

posebej pomembni pri starejših bolnikih in sočasnemu zdravljenju s srčnimi glikozidi ali diuretiki. V primeru hiperkalciemije je treba zdravljenje prekiniti. Če se pojavijo znaki motenega delovanja ledvic, je priporočljivo prilagoditi odmerek glede na raven kalcija v serumu (glejte poglavji 4.2 in 4.3).

Pri bolnikih z motenim izločanjem kalcija in fosfata z urinom, pri zdravljenju z benzotiadiazidnimi derivati in pri imobiliziranih bolnikih je potrebno zdravilo Soltera uporabljati s posebno previdnostjo zaradi tveganja hiperkalciemije in hiperkalciurije. Pri teh bolnikih je treba nadzirati ravni kalcija v plazmi in urinu.

Pri bolnikih s sarkoidozo je treba zdravilo Soltera predpisovati previdno zaradi možnega povečanja presnavljanja vitamina D v njegovo aktivno obliko. Pri teh bolnikih je treba nadzirati ravni kalcija v serumu in urinu.

Pri bolnikih z blago do zmerno ledvično insuficienco, ki se zdravijo z zdravilom Soltera, je potrebno spremljati vpliv na ravni kalcija in fosfatov.

Zdravila Soltera ne smejo jemati bolniki, ki so nagnjeni k nastajanju ledvičnih kamnov, ki vsebujejo

kalcij.

Da bi se izognili prevelikemu odmerjanju, je treba pri predpisovanju zdravila Soltera upoštevati tudi ostale vire vitamina D, npr. druga zdravila, ki vsebujejo vitamin D, prehrano, z vitaminom D obogatena živila, prehranska dopolnila ipd. Dodatno jemanje vitamina D ali kalcija lahko poteka le pod zdravniškim nadzorom, nadzirati pa je treba ravni kalcija v serumu in urinu.

Poročali so, da je peroralna uporaba velikih odmerkov vitamina D (500 000 i.e. v enkratnem letnem bolusu) povzročila povečano tveganje za zlome pri starejših osebah, pri čemer se je tveganje najbolj povečalo v prvih 3 mesecih po odmerjanju.

Hidracija, fenitoin, barbiturati in primidon lahko zmanjšajo učinek vitamina D zaradi aktivacije

mikrosomskega encimskega sistema.

Tiazidni diuretiki zmanjšujejo izločanje kalcija z urinom, zato je pri dolgotrajnem zdravljenju

priporočljivo spremljanje ravni kalcija v plazmi in urinu.

Pri sočasni uporabi glukokortikoidov se zaradi zaviranja absorpcije kalcija učinek vitamina D lahko

zmanjša.

Med zdravljenjem z vitaminom D se lahko zaradi povečane ravni kalcija poveča toksičnost sočasno uporabljenih srčnih glikozidov (tveganje za pojav srčne aritmije) . Pri bolnikih je potrebno spremljati EKG in nadzirati ravni kalcija v plazmi in urinu.

Pri sočasnem zdravljenju z ionskimi izmenjevalnimi smolami (kot na primer holestiramin), odvajali (kot na primer parafinsko olje) ali zaviralci lipaz (kot na primer orlistat), se lahko zmanjša absorpcija vitamina D v prebavilih. Da bi zmanjšali možne motnje pri absorpciji, naj pacienti vitamin D zaužijejo vsaj 1 uro pred ali 4 do 6 ur po uporabi teh zdravil.

Citotoksično zdravilo aktinomicin in antimikotiki iz skupine derivatov imidazola vplivajo na aktivnost vitamina D tako, da zavirajo pretvorbo 25-hidroksivitamina D v 1,25-dihidroksivitamin D, za kar je odgovoren ledvični encim 25-hidroksivitamin D-1-hidroksilaza.

Zaradi indukcije jetrnih encimov lahko rifampicin zmanjša učinkovitost holekalciferola.

Zaradi zaviranja metabolične pretvorbe vitamina D v aktivno obliko lahko izoniazid zmanjša učinkovitost holekalciferola.

Sočasna uporaba zdravil ali izdelkov, ki vsebujejo kalcij, v velikih odmerkih, lahko poveča tveganje

za hiperkalciemijo, zato je treba redno spremljati ravni kalcija v plazmi in urinu.

Zdravil ali izdelkov, ki vsebujejo magnezij (kot so antacidi), se med zdravljenjem z vitaminom D ne sme uporabljati, saj lahko to povzroči hipermagneziemijo.

Sočasna uporaba zdravil ali izdelkov, ki vsebujejo fosfor, v velikih odmerkih, lahko poveča tveganje

za hiperfosfatemijo.

Vitamin D lahko poveča absorpcijo aluminija v prebavilih in tako poveča raven aluminija v serumu.

Izogibati se je treba dolgotrajni ali prekomerni uporabi antacidov, ki vsebujejo aluminij. Izogibati se je treba kombinaciji zdravila Soltera s presnovki ali analogi vitamina D.

Med nosečnostjo in dojenjem je potreben zadosten vnos vitamina D. Priporočeni dnevni vnos vitamina D med nosečnostjo in dojenjem naj bo v skladu z nacionalnimi smernicami.

Nosečnost

Prekomernemu odmerjanju vitamina D se je potrebno med nosečnostjo izogniti, saj lahko dolgotrajna hiperkalciemija pri otroku povzroči telesno in duševno zaostalost, supravalvularno aortno stenozo in retinopatijo.

Med nosečnostjo dnevni vnos ne sme preseči 4000 i.e. vitamina D. Študije na živalih so pokazale reproduktivno toksičnost velikih odmerkov vitamina D (glejte poglavje 5.3). Tedenski odmerki holekalciferola niso dovoljeni.

Dojenje

V času dojenja se visoki odmerki vitamina D se ne smejo uporabljati. Vitamin D in njegovi presnovki se izločajo v materino mleko. Če je odmerjanje vitamina D klinično indicirano v času dojenja, je to treba upoštevati pri dajanju dodatnega vitamina D novorojenčku.

Plodnost

Za normalne endogene ravni vitamina D se ne pričakuje, da bi imele kakršne koli škodljive vplive na

plodnost. Vpliv visokih odmerkov vitamina D na plodnost ni znan.

Vpliv zdravila Soltera na sposobnost vožnje in upravljanje strojev ni znan, vendar je tovrsten vpliv malo verjeten.

Holekalciferol lahko povzroči naslednje neželene učinke, še posebej pri prevelikem odmerjanju:

Neželeni učinki so navedeni po pogostnosti in organskih sistemih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Pogostnost neželenih učinkov ni znana, ker niso bile opravljene večje klinične študije, ki bi omogočile oceno pogostnosti. Poročali so o naslednjih neželenih učinkih:

Bolezni imunskega sistema

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov): preobčutljivostne reakcije kot je angioedem ali laringealni edem

Presnovne in prehranske motnje:

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov): hiperkalciemija, hiperkalciurija

Bolezni prebavil:

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov): zaprtje, flatulenca, navzea,

bolečine v trebuhu, driska

Bolezni kože in podkožja:

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov): preobčutljivostne reakcije kot so pruritus, izpuščaj, urtikarija

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Glede na razpoložljive znanstvene podatke je zastrupitev zelo redka. Odmerek in trajanje zdravljenja, pri katerih se lahko pojavi zastrupitev, se med posamezniki razlikuje. Velja pa, da se zastrupitev lahko pojavi pri bolnikih, ki imajo raven 25-hidroksiholekalciferola D v serumu nad 150 ng/ml. Posledično se svetuje jemanje vitamina D pod zdravniškim nadzorom.

Simptomi prevelikega odmerjanja

Predoziranje povzroči povišano raven fosforja v serumu in urinu ter hiperkalciemični sindrom in posledično odlaganje kalcija v tkivih, predvsem v ledvicah (nefrolitiaza, nefrokalcinoza) in žilah. Simptomi zastrupitve niso specifični in lahko vključujejo navzeo, bruhanje, drisko, zaprtje, pomanjkanje apetita, izgubo telesne mase, utrujenost, glavobol, šibkost mišic, hipertenzijo,

somnolenco, omotico, žejo, poliurijo, nokturijo, dehidracijo, potenje, nemir, razdražljivost in povišano telesno temperaturo. Lahko pride do nastanka nefrolitiaze in kalcifikacije mehkih tkiv, kar vodi do poškodb ledvic, krvnih žil in srca. Pri hudi zastrupitvi lahko pride do aritmije, ekstremna hiperkalciemija pa lahko povzroči komo ali celo smrt. Tipične biokemične ugotovitve vključujejo hiperkalciemijo, hiperkalciurijo in povečano raven 25- hidroksiholekalciferola v serumu.

Zdravljenje prevelikega odmerjanja

Zdravljenje kroničnega prevelikega odmerjanja vitamina D lahko zahteva prisilno diurezo kot tudi zdravljenje z glukokortikoidi ali kalcitoninom.

Pri prevelikem odmerjanju so potrebni ukrepi za zdravljenje hiperkalciemije, ki pogosto vztraja dalj

časa in v določenih okoliščinah ogroža življenje.

Prvi ukrep je prekiniti vnos vitamina D iz vseh virov; za normalizacijo hiperkalciemije zaradi

zastrupitve z vitaminom D je potrebnih več tednov. Priporočljivo je tudi spremljanje serumskih elektrolitov, ledvične funkcije in diureze. V hujših primerih je morda potrebno tudi spremljanje srčnega utripa in EKG.

Glede na stopnjo hiperkalciemije ukrepi vključujejo prehrano z nizko vsebnostjo ali brez kalcija,

povečan vnos tekočin, povečanje izločanja urina s furosemidom ter zdravljenje z glukokortikoidi in kalcitoninom.

Če je delovanje ledvic ustrezno, se lahko raven kalcija zniža z infuzijami izotonične raztopine natrijevega klorida (3-6 litrov v 24 urah) z dodatkom furosemida in v določenih primerih tudi z natrijevim edetatom 15 mg/kg telesne teže/uro ob stalnem spremljanju kalcija in EKG. V primeru oligoanurije je potrebna hemodializa (dializat brez kalcija).

Specifičnega antidota ni.

Bolnike, ki se dolgo časa zdravijo z visokimi odmerki vitamina D, je priporočljivo poučiti o

simptomih morebitnega prevelikega odmerjanja.