Zdravilo Alprostin VR je indicirano za paliativno, ne za dokončno zdravljenje, s katerim začasno vzdržujemo prehodnost arterioznega voda, dokler ni možna korektivna ali paliativna operacija, pri novorojenčkih s prirojenimi srčnimi napakami, katerih preživetje je odvisno od prehodnosti arterioznega voda. Takšne prirojene srčne napake so na primer atrezija mitralne zaklopke, pulmonalna stenoza, trikuspidalna atrezija, Fallotova tetralogija, razvojna napaka aortnega loka, aortna stenoza ter transpozicija velikih žil z drugimi napakami ali brez njih.

Odmerjanje

Priporočeni začetni odmerek je med 0,05 in 0,1 mikrograma alprostadila na kg telesne mase na minuto. Potem ko je dosežen terapevtski odziv, je treba infuzijski odmerek zmanjšati na najmanjši možni odmerek, ki bo vzdrževal želene učinke. Primerna hitrost infundiranja pri vzdrževalnem zdravljenju je pogosto 0,01 mikrograma/kg/min.

Če začetni odmerek 0,1 mikrograma/kg/min ne zadošča, lahko odmerek previdno zvečamo do največjega odmerka 0,4 mikrograma/kg/min. Vendar na splošno povečevanje odmerka ne zveča odziva. Priporočljivo je, da dajemo koncentrat za raztopino za infundiranje Alprostin VR z neprekinjeno infuzijo v veliko veno. Lahko ga dajemo tudi skozi kateter v umbilikalni arteriji, katerega konica leži ob ustju duktusa. Zvečanje oksigenacije krvi (pO2) je podobno ne glede na pot uporabe zdravila.

Pediatrična populacija

To zdravilo vsebuje količino etanola, ki lahko vpliva na otroke (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Dajanje infuzije

Da bo infuzija dosegla želeni učinek, uporabljamo infuzijsko črpalko z nastavljivo konstantno hitrostjo infundiranja.

Razredčitev

1 ampulo zdravila Alprostin VR (= 500 mikrogramov PGE/ml) razredčimo v 100 ml 0,9 % raztopine natrijevega klorida za injiciranje ali 5 % sterilne raztopine glukoze za injiciranje. Ker je alprostadil nestabilen, ga moramo shranjevati v hladilniku (2 ºC – 8 ºC). Sveže razredčene raztopine alprostadila moramo pripravljati vsakih 24 ur. Raztopine, stare več kot 24 ur, moramo zavreči.

Hitrost infundiranja 0,6 ml/kg/h =

0,01 ml/kg/min =

0,05 mikrograma/kg/min i.v.

Koncentracije alprostadila (mikrogrami/ml), navedene v preglednici, dobimo tako, da dodamo 100, 250 ali 500 mikrogramov alprostadila navedenim količinam topila.

*dodatek v mililitrih

Izračun hitrosti infundiranja

Hitrost infundiranja (ml/h) = odmerek (mikrogrami/kg/min) x bolnikova telesna masa (kg) x 60 min/h

končna koncentracija, ki jo želimo uporabiti (mikrogrami/ml)

Primer: 2,8 kg težak novorojenček naj dobiva 0,1 mikrograma/kg/min alprostadila, končna koncentracija, ki jo želimo uporabiti, pa je 5 mikrogramov/ml:

Hitrost infundiranja (ml/h) = 0,1 mikrograma/kg/min x 2,8 kg x 60 min/h = 3,36 ml/h

5 mikrogramov/ml

Preobčutljivost na učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravilo smejo dajati le dobro usposobljeni zdravstveni delavci v ustanovah, kjer je na voljo intenzivna nega za pediatrične bolnike.

Pri okrog 10 - 12 % novorojenčkov s prirojenimi srčnimi napakami, ki se zdravijo z alprostadilom (PGE1), se lahko pojavi apneja. Apnejo najpogosteje opazimo pri novorojenčkih, zlasti pri tistih, ki ob rojstvu tehtajo manj kot 2,0 kg, in se navadno pojavi med prvo uro dajanja infuzije zdravila.

Alprostadil (PGE1) se zato sme uporabljati le tam, kjer je pomoč pri dihanju (ventilacijska podpora) neposredno dostopna.

Alprostadil je treba infundirati kolikor je mogoče kratek čas in v najmanjšem odmerku, ki bo lahko povzročil želeni terapevtski odziv. Nevarnosti dajanja dolgotrajne infuzije alprostadila, bi bilo treba oceniti glede na možne koristi za te kritično bolne dojenčke.

Patološke študije arterioznih vodov in pljučnih arterij dojenčkov, zdravljenih s prostaglandinom E1, so pokazale histološke spremembe, ki so povezane z oslabitvijo teh struktur. Specifičnost ali klinični pomen teh ugotovitev ni znan.

Poročali so o kortikalni proliferaciji dolgih kosti pri novorojenčkih med dolgotrajnimi infuzijami alprostadila (PGE1). Po ukinitvi zdravila je prišlo pri otrocih do regresije kortikalne proliferacije.

Ker je prostaglandin E1 močan zaviralec agregacije trombocitov, je alprostadil pri novorojenčkih (in dojenčkih) z nagnjenostjo h krvavitvam potrebno uporabljati previdno.

Alprostadila ne smemo uporabljati pri novorojenčkih (in dojenčkih) s sindromom dihalne stiske (bolezen hialinih membran). Vedno je treba narediti diferencialno diagnozo med sindromom dihalne stiske in cianotično boleznijo srca (zmanjšan pretok krvi skozi pljuča). V primeru, da celotna diagnostika ni takoj na razpolago, naj diagnoza temelji na prisotnosti cianoze (pO2 manj kot

40 mmHg) in rentgensko potrjenem zmanjšanem pretoku krvi skozi pljuča.

Arterijski tlak je treba nadzorovati s katetrom v umbilikalni arteriji, z avskultacijo ali z dopplersko ultrazvočno preiskavo. V primeru občutnega padca arterijskega tlaka, je treba hitrost infundiranja nemudoma zmanjšati.

O oslabitvi stene arterioznega voda in pljučnih arterij so poročali predvsem med dolgotrajnim dajanjem.

Dajanje alprostadila novorojenčkom (ali dojenčkom) lahko privede do obstrukcije želodčnega izhoda zaradi hiperplazije antruma. Ta učinek je verjetno povezan s trajanjem terapije in kumulativnim odmerkom zdravila. Novorojenčke (ali dojenčke), ki prejemajo alprostadil v priporočenih odmerkih dlje kot 120 ur, je treba skrbno spremljati, da odkrijemo znake hiperplazije antruma in obstrukcije želodčnega izhoda.

Pri novorojenčkih (ali dojenčkih) z zmanjšanim pretokom krvi skozi pljuča se je oksigenacija povečala obratno sorazmerno glede na prejšnje vrednosti pO2; npr. boljši odziv je pri bolnikih z nizkimi vrednostmi pO2 (manj kot 40 mmHg), medtem ko je ponavadi pri bolnikih z visokimi vrednostmi pO2 (več kot 40 mmHg) majhen odziv. Pri novorojenčkih (ali dojenčkih) z zmanjšanim pretokom krvi skozi pljuča merimo učinkovitost alprostadila s spremljanjem povečanja oksigenacije krvi. Pri novorojenčkih (ali dojenčkih) z zmanjšanim sistemskim pretokom krvi določimo učinkovitost s spremljanjem povečanja sistemskega krvnega tlaka in pH krvi.

Informacije o pomožnih snoveh

To zdravilo vsebuje 790 mg brezvodnega etanola v 1 ml koncentrata (glejte poglavje 2), kar ustreza manj kot 20 ml piva oziroma 8 ml vina.

Primer izpostavljenosti etanolu na podlagi hitrosti infundiranja 0,1 mikrograma/kg/min v 24 urah (glejte poglavje 4.2) je naslednji:

• dajanje 0,576 ml tega zdravila dojenčku v starosti 1 meseca s telesno maso 2 kg bo privedlo do izpostavljenosti etanolu 227,52 mg/kg, kar lahko povzroči dvig koncentracije alkohola v krvi na približno 37,9 mg/100 ml.

Za primerjavo: pri odraslem, ki popije en kozarec vina ali 500 ml piva, bo koncentracija alkohola v krvi približno 50 mg/100 ml.

Vsebnost etanola v tem zdravilu bo verjetno vplivala na otroke. Učinki lahko vključujejo zaspanost in spremembe v vedenju.

Ker se to zdravilo daje počasi v 24 urah, se lahko učinki etanola zmanjšajo (glejte poglavje 4.2).

Sočasna uporaba z zdravili, ki vsebujejo npr. propilenglikol ali etanol, lahko privede do kopičenja etanola in povzroči neželene učinke, zlasti pri majhnih otrocih, pri katerih je sposobnost presnove majhna oz. še nerazvita.

Vsebnost etanola v tem zdravilu je treba skrbno upoštevati pri naslednjih skupinah bolnikov, pri katerih lahko obstaja večje tveganje za neželene učinke, povezane z etanolom:

• pri bolnikih z boleznijo jeter

• pri bolnikih z epilepsijo.

Količina etanola v tem zdravilu lahko spremeni učinke drugih zdravil.

O interakcijah, ki bi se pojavile med alprostadilom in zdravili, ki jih uporabljajo pri običajnem zdravljenju novorojenčkov (ali dojenčkov) s prirojenimi srčnimi napakami, niso poročali.

Običajno zdravljenje sestavljajo antibiotiki., kot na primer penicilin ali gentamicin; vazopresorji, kot na primer dopamin ali izoproterenol; srčni glikozidi; in diuretiki kot na primer furosemid.

Navedba smiselno ni potrebna.

Navedba smiselno ni potrebna.

Najpogostejši neželeni učinki, ki so jih opazili pri infuzijah alprostadila pri novorojenčkih (in dojenčkih) s prirojenimi srčnimi napakami, povezanimi z arterioznim vodom, in zdravljenimi z alprostadilom, so bili v povezavi s farmakološkimi učinki zdravila.

Med zdravljenjem z alprostadilom (436 zdravljenih novorojenčkov) so opazili in poročali o naslednjih neželenih učinkih s pogostnostjo: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) in občasni

(≥ 1/1.000 do < 1/100).

*To je edini neželeni učinek, neposredno povezan s potjo uporabe, saj se pojavlja pogosteje pri intraarterijski uporabi.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: + 386 (0)8 2000 500

Faks: + 386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Apneja, bradikardija, zvišana telesna temperatura, hipotenzija in rdečica so lahko znaki prevelikega odmerka zdravila. Če se pojavita apneja ali bradikardija, je treba infuzijo prekiniti in uvesti ustrezno podporno zdravljenje. Ob ponovnem zdravljenju je potrebna previdnost. Če se pojavita zvišana telesna temperatura ali hipotenzija, je treba zmanjšati hitrost infundiranja, dokler ta simptoma ne izzvenita.

Rdečica je navadno znak napačne intraarterijske namestitve katetra in jo navadno ublažimo s premeščanjem konice katetra.