Canifug 10 mg/1 ml dermalno pršilo, raztopina
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Canifug 10 mg/1 ml
Glivična obolenja kože, ki jih povzročajo dermatofiti, kvasovke (npr. Candida species) plesni in druge glive, kot npr. Malassezia furfur. Te se lahko kažejo kot mikoze na stopalih, na koži in pregibih kože, pityriasis versicolor in površinske kandidoze.
Odmerjanje
Zdravilo Canifug se nanaša 2–3 -krat dnevno. Ob vsaki uporabi se pršilnik pritisne 1–2 -krat. Ker je zdravilo izjemno učinkovito, to zadostuje tudi pri glivičnih okužbah večjih površin.
Način uporabe
Zdravilo Canifug je treba razpršiti na prizadete dele kože in ga vtreti v kožo. Pred prvo uporabo pršila se nekajkrat poprši v prazno, da zagotovimo enakomeren odmerek. Zdravilo Canifug je zatem nared
za takojšnjo uporabo. Zdravilo Canifug se razprši na kožo z razdalje 10-30 cm. Za uspešno zdravljenje je pomembna redna uporaba skozi dovolj dolgo obdobje. Zdravljenje traja različno dolgo in je odvisno npr. od obsega in lokaliziranosti bolezni. Tudi ko akutni simptomi vnetja ali pa individualne težave izginejo, se zdravljenja navadno ne sme prekiniti, če želimo doseči popolno ozdravitev, ampak je treba z zdravljenjem nadaljevati vsaj še 4 tedne.
Pityriasis versicolor se večinoma pozdravi v 1–3 tednih. Da bi preprečili ponovitev, je zdravljenje v primeru tinee pedis kljub hitremu subjektivnemu izboljšanju treba nadaljevati še 2 tedna zatem, ko izginejo vsi simptomi. Po umivanju noge temeljito osušimo (med prsti).
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v v poglavju 6.1. Zdravilo Canifug se med dojenjem ne sme uporabljati na prsih. (glejte poglavje 4.6).
To zdravilo vsebuje 273 - 546 mg propilenglikola na odmerek (273 mg propilenglikola v enem razpršku), kar je enako 546 mg propilenglikola/1 ml raztopine.
Propilenglikol lahko povzroči draženje kože. Zdravila ne uporabljajte pri dojenčkih, mlajših od 4 tednov, z odprtimi ranami ali večjimi površinami razpokane ali poškodovane kože (npr. zaradi opeklin) brez posveta z zdravnikom ali farmacevtom.
Pri uporabi zdravila Canifug je treba paziti, da zdravilo ne pride v stik s sluznico ali v oči
Zdravilo Canifug ni primerno za zdravljenje glivičnih okužb (kandidoznega vaginitisa ali balinitisa ) na genitalijah.
Klotrimazol zmanjšuje učinkovitost amfotericina in drugih polienskih antibiotikov (nistatin, natamicin).
Nosečnost
Na voljo ni nobenih obsežnih epidemioloških raziskav, ki bi z določeno gotovostjo izključevale tveganje za malformacije pri ljudeh v primeru lokalne (vaginalne, dermalne) aplikacije klotrimazola. Epidemiološka raziskava pri nosečnicah je pokazala, da obstaja tehten razlog za sum, da klotrimazol (imidazol) lahko poveča verjetnost splava, če ga v prvem trimesečju nosečnosti uporabljamo vaginalno. Za drugo in tretje trimesečje ustreznih raziskav ni, zato je uporabo klotrimazola treba skrbno pretehtati.
Dojenje
Zdravilo Canifug se med dojenjem ne sme uporabljati na prsih, da preprečimo dojenčku zaužitje nizkih odmerkov zdravilne učinkovine (glejte poglavje 4.3).
Plodnost
Na voljo ni podatkov o vplivu zdravila Canifug na plodnost.
Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti takole:
| - Zelo pogosti: | ≥ 1/10 |
| - Pogosti: | ≥ 1/100 do < 1/10 |
| - Občasni: | ≥ 1/1.000 do < 1/100 |
| - Redki: | ≥ 1/10.000 do < 1/1.000 |
| - Zelo redki: | < 1/10.000 |
| - Neznana pogostnost: | ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov |
Bolezni kože in podkožja Zelo redki
Alergijske reakcije se lahko pojavijo pri bolnikih, ki so preobčutljivi na klotrimazol ali na katero koli sestavino zdravila Canifug.
Občasni
Občasno se lahko pojavi draženje kože (npr. prehodna rdečina,, pekoč občutek, zbadanje).
Neznana pogostnost
Pojavijo se lahko generalizirane preobčutljivostne reakcije različnih stopenj resnosti. Zadevajo lahko kožo (srbenja, rdečine), dihanje (kratka sapa), obtok (v obliki zdravljenja za zmanjšanje krvnega tlaka do motenj zavesti) in prebavila (siljenje na bruhanje, driska).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (8) 2000 500
Faks: +386 (8) 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Farmakološke lastnosti - Canifug 10 mg/1 ml
Farmakoterapevtska skupina: antimikotiki za lokalno zdravljenje, Oznaka ATC: D01AC01 Mehanizem delovanja
Klotrimazol ima primarno fungistatičen učinek, v večjih koncentracijah pa fungiciden učinek.
Klotrimazol deluje le na proliferacijo gliv. Glede na sedanje znanje, antimikozen učinek klotrimazola pripišemo inhibiciji biosinteze ergosterina. Ker je ergosterin ključna sestavina celične membrane gliv, klotrimazol povzroči drastične spremembe v sestavi in značilnostih celične membrane z zaostajanjem v njenem razvoju, ki nastopi zaradi porabe citoplazemskega ergosterina, ki se nahaja v celici glive.
Motnja v propustnosti membrane, ki nastane kot posledica, na koncu povzroči razpad celice.
Poleg tega fungistatična koncentracija klotrimazola deluje na mitohondrijske in peroksisomalne encime. Kot posledica se pojavi toksično zvišanje koncentracije vodikovega peroksida, kar verjetno vodi k odmrtju celic ("avtodigestija z vodikovim peroksidom").
Porazdelitev
Pri lokalni uporabi, tudi ob neugodnih pogojih (kožne lezije, okluzijski povoj) sistemska razpoložljivost ni pomembna.
Absorpcija
Po aplikaciji mazil, ki vsebujejo klotrimazol se koncentracija klotrimazola v koži močno zmanjša, tako v epidermisu (posebno poroženela plast, kjer so v tkivu namerili koncentracijo približno 1 mg/ml), dermisu (spodnja plast, koncentracija v tkivu 2-30 µg/ml), kot tudi v podkožju (koncentracija v tkivu manj kot 0,1 µg/ml). Na ta način so šest ur po aplikaciji omenjenih preparatov koncentracije v epidermisu mikrobiološko zadostne ali celo višje.
