• zdravljenje motenj možganskih funkcij pri starostnikih (motnje pomnjenja, motivacije in

  zbranosti ter razpoloženjsko nihanje)

  Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Nimodipin Laboratoire X.O 30 mg filmsko obložene tablete je treba preveriti, ali te spremembe niso posledica kakšne druge bolezni, ki jo je treba zdraviti posebej.

Odmerjanje

Priporočen dnevni odmerek je ena tableta trikrat na dan (3 x 30 mg nimodipina), razen če ni drugače

predpisano.

Tablete je treba zaužiti cele, z nekaj tekočine, ne glede na obroke hrane. Odsvetuje se jemanje tablet z grenivkinim sokom (glejte poglavje 4.5).

Pri sočasnem jemanju zdravil, ki zavirajo ali spodbujajo encimski sistem citokrom P450 3A4, je treba

prilagoditi odmerjanje, če je potrebno (glejte poglavje 4.5).

Jetrna okvara

Hude motnje v delovanju jeter, predvsem jetrna ciroza, lahko zaradi zmanjšane presnove pri prvem prehodu skozi jetra in zmanjšanega presnovnega očistka povečajo biološko uporabnost nimodipina. Nimodipin se ne sme uporabljati za zdravljenje motenj možganskih funkcij pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (tj. ciroza jeter).

Ledvična okvara

Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (glomerulna filtracija < 20 ml/min (0,33 ml/s)) je treba temeljito pretehtati, ali je zdravljenje z zdravilom Nimodipin Laboratoire X.O 30 mg filmsko obložene tablete nujno potrebno. Pri bolnikih je treba opravljati redne kontrolne preiskave.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost nimodipina pri bolnikih, mlajših od 18 let, nista bili dokazani.

Način uporabe

peroralna uporaba

Časovni presledek med dvema odmerkoma naj ne bo krajši od štirih ur.

Trajanje zdravljenja

Po večmesečni uporabi zdravila Nimodipin Laboratoire X.O 30 mg filmsko obložene tablete naj

zdravnik preveri, ali je zdravljenje še potrebno.

Zdravilo Nimodipin Laboratoire X.O se ne sme uporabljati pri preobčutljivosti na nimodipin ali katero

koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Uporaba nimodipina v kombinaciji z rifampicinom je kontraindicirana, ker se učinkovitost zdravila Nimodipin Laboratoire X.O lahko izrazito zmanjša kadar je uporabljen sočasno z rifampicinom (glejte poglavje 4.5).

Sočasna uporaba peroralnega nimodipina in antiepileptikov (fenobarbitala, fenitoina ali karbamazepina) je kontraindicirana, ker se učinkovitost zdravila Nimodipin Laboratoire X.O lahko izrazito zmanjša (glejte poglavje 4.5).

Hude motnje v delovanju jeter, predvsem jetrna ciroza, lahko zaradi zmanjšane presnove pri prvem prehodu skozi jetra in zmanjšanega presnovnega očistka povečajo biološko uporabnost nimodipina. Nimodipin se ne sme uporabljati za zdravljenje motenj možganskih funkcij pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (tj. ciroza jeter).

Pri zelo starih bolnikih, ki imajo več bolezni, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (glomerulna filtracija < 20 ml/min (0,33 ml/s)) ter hudo okvaro srca in ožilja je treba temeljito pretehtati, ali je zdravljenje z nimodipinom nujno potrebno. Pri teh bolnikih je treba opravljati redne kontrolne preiskave.

Zdravilo je treba posebej previdno uporabljati pri bolnikih s hipotenzijo (sistolični krvni tlak

< 100 mmHg).

Pri bolnikih z nestabilno angino pektoris ali v prvih štirih tednih po akutnem miokardnem infarktu mora zdravnik upoštevati možno tveganje (tj. zmanjšan pretok krvi skozi koronarne arterije in miokardna ishemija) v primerjavi s koristjo (tj. izboljšanje pretoka krvi v možganih).

Nimodipin se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Zdravila, za katera je znano, da vplivajo na ta encimski sistem, lahko spremenijo presnovo nimodipina pri prvem prehodu skozi jetra ali njegov očistek (glejte poglavje 4.5).

Zdravila, za katera je znano, da zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4 in zato lahko zvečajo

plazemske koncentracije nimodipina, so:

• makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin),

• zaviralci proteaz HIV (npr. ritonavir),

• azolni antimikotiki (npr. ketokonazol),

• antidepresiva nefazodon in fluoksetin,

• kinupristin/dalfopristin,

• cimetidin,

• valprojska kislina.

Pri sočasnem jemanju nimodipina in katerega koli od teh zdravil je treba spremljati krvni tlak in če je potrebno, zmanjšati odmerek nimodipina.

Zdravila, ki vplivajo na nimodipin

Nimodipin se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4, ki je v črevesni sluznici in jetrih. Zdravila, za katera je znano, da zavirajo ali spodbujajo ta encimski sistem, lahko vplivajo na presnovo nimodipina pri prvem prehodu skozi jetra ali na njegov očistek (glejte poglavje 4.2).

Pri sočasnem jemanju nimodipina z zdravili, ki so navedena v nadaljevanju, je potrebno upoštevati

obseg in trajanje interakcij.

Rifampicin

Iz izkušenj z drugimi kalcijevimi antagonisti se pričakuje, da sočasna uporaba rifampicina pospeši presnovo nimodipina zaradi indukcije encimov. Učinek nimodipina se pomembno zmanjša pri sočasni uporabi nimodipina in rifampicina. Sočasna uporaba nimodipina in rifampicina je zato kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Antiepileptiki, ki spodbujajo encimski sitem citokrom P450 3A4 (npr. fenobarbital, fenitoin ali karbamazepin)

Predhodna kronična uporaba antiepileptikov (fenobarbitala, fenitoina ali karbamazepina) izrazito zmanjša biološko uporabnost peroralega nimodipina. Sočasna uporaba nimodipina in teh antiepileptikov je zato kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Pri sočasni uporabi zdravil, ki zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4, je treba spremljati krvni tlak, in če je potrebno, prilagoditi odmerjanje nimodipina (glejte poglavje 4.2).

Makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin)

Študij o medsebojnem delovanju med nimodipinom in makrolidnimi antibiotiki niso izvedli. Znano je, da nekateri makrolidni antibiotiki zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4 in zato možnega medsebojnega delovanja ni mogoče izključiti. Makrolidnih antibiotikov se zato ne sme uporabljati sočasno z nimodipinom (glejte poglavje 4.4).

Čeprav azitromicin glede na strukturo spada v skupino makrolidnih antibiotikov, ne vpliva na encimski sistem citokrom P450 3A4.

Zaviralci proteaz HIV (npr. ritonavir)

Študij o možnem medsebojnem delovanju med nimodipinom in zaviralci proteaz HIV niso izvedli. Poročali so, da so zdravila iz te skupine močni zaviralci encimskega sistema citokrom P450 3A4. Možnosti za izrazito in klinično pomembno zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina pri sočasni uporabi s temi zaviralci proteaz ni mogoče izključiti (glejte poglavje 4.4).

Azolni antimikotiki (npr. ketokonazol)

Študij o možnem medsebojnem delovanju med nimodipinom in ketokonazolom niso izvedli. Znano je, da azolni antimikotiki zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4. Poročali so o različnih interakcijah drugih dihidropiridinskih kalcijevih antagonistov. Kadar se azolne antimikotike uporablja skupaj s peroralnim nimodipinom, zaradi zmanjšane presnove pri prvem prehodu skozi jetra ni možno izključiti možnosti pomembnega zvečanja sistemske biološke uporabnosti nimodipina (glejte

poglavje 4.4).

Nefazodon

Študij o možnem medsebojnem delovanju med nimodipinom in nefazodonom niso izvedli. Poročali so, da je ta antidepresiv močan zaviralec encimskega sistema citokrom P450 3A4. Možnega zvečanja plazemske koncentracije nimodipina med sočasno uporabo nefazodona, zato ni mogoče izključiti (glejte poglavje 4.4).

Fluoksetin

Stalna sočasna uporaba nimodipina in antidepresiva fluoksetina je povzročila približno 50-odstotno zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina. Izpostavljenost fluoksetinu se je bistveno zmanjšala, na njegov aktivni presnovek norfluoksetin pa ni vplivala (glejte poglavje 4.4).

Kinupristin/dalfopristin

Glede na izkušnje s kalcijevim antagonistom nifedipinom lahko sočasna uporaba

kinupristina/dalfopristina povzroči zvečanje plazemske koncentracije nimodipina (glejte poglavje 4.4).

Cimetidin

Sočasna uporaba antagonista histaminskih receptorjev H2 cimetidina lahko povzroči zvečanje

plazemske koncentracije nimodipina (glejte poglavje 4.4).

Valprojska kislina

Sočasna uporaba valprojske kisline lahko povzroči zvečanje plazemske koncentracije nimodipina

(glejte poglavje 4.4).

Druge interakcije Nortriptilin

Stalna sočasna uporaba nimodipina in nortriptilina je povzročila blago zmanjšanje izpostavljenosti

nimodipinu, na plazemsko koncentracijo nortriptilina ni vplivala.

Učinki nimodipina na druga zdravila

Zdravila za zniževanje krvnega tlaka

Nimodipin lahko zveča antihipertenzivne učinke sočasno uporabljenih antihipertenzivov, kot so:

• diuretiki,

• blokatorji receptorjev beta,

• zaviralci angiotenzinske konvertaze,

• antagonisti A1,

• drugi kalcijevi antagonisti,

• blokatorji adrenergičnih receptorjev alfa,

• zaviralci 5-fosfodiesteraze,

• alfa metildopa.

Če je sočasno jemanje teh zdravil neizogibno, je treba bolnika še posebej skrbno nadzorovati.

Zidovudin

V študijah na opicah se je pri sočasni intravenski uporabi anti-HIV zdravila zidovudina in nimodipina v intravenskem bolusu pomembno zvečala AUC zidovudina, medtem ko sta se porazdelitveni volumen in očistek pomembno zmanjšala.

Interakcije zdravil in hrane Grenivkin sok

Grenivkin sok zavira encimski sistem citokrom P450 3A4. Pri sočasni uporabi dihidropiridinskih

kalcijevih antagonistov in grenivkinega soka lahko zaradi zmanjšane presnove ob prvem prehodu skozi jetra ali zmanjšanega očistka pride do zvečanja plazemske koncentracije nimodipina in podaljšanja njegovega delovanja.

Antihipertenzivni učinek nimodipina je zato lahko povečan in traja najmanj štiri dni po zadnjem zaužitju grenivk/grenivkinega soka.

Uživanju grenivk/grenivkinega soka se je treba med zdravljenjem z nimodipinom izogibati (glejte poglavje 4.2).

Nosečnost

Ustreznih in dobro nadzorovanih kliničnih preskušanj pri nosečnicah niso izvedli. Glede na resnost klinične slike je treba med nosečnostjo pred uporabo nimodipina v raztopini za infundiranje skrbno pretehtati razmerje med koristnostjo zdravljenja in tveganjem.

Dojenje

Koncentracija nimodipina in njegovih presnovkov je v materinem mleku enaka kot v njeni plazmi.

Med zdravljenjem se doječim materam odsvetuje dojenje.

Plodnost

V posameznih primerih so pri oploditvi in vitro kalcijeve antagoniste povezovali z reverzibilnimi biokemičnimi spremembami v glavi semenčic in posledično slabše delovanje semenčic. Pogostnost tega pojava pri kratkotrajnem zdravljenju ni znana.

Zdravilo Nimodipin Laboratoire X.O lahko zaradi možnega pojava omotice vpliva na sposobnost

vožnje in upravljanja strojev.

Pogostnosti neželenih učinkov, o katerih so poročali pri zdravljenju z nimodipinom, navedene v spodnji preglednici, temeljijo na podatkih iz kliničnih preskušanj z nimodipinom pri zdravljenju motenj možganskih funkcij pri starostnikih. Razvrščene so po CIOMS III kategorijah pogostnosti (s placebom nadzorovana klinična preskušanja: nimodipin: n = 1594, placebo: n = 1558; nenadzorovana klinična preskušanja: nimodipin: n = 8049; status: 20.10. 2005). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnosti so opredeljene kot:

zelo pogosti: ≥ 1/10

pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10

občasni: ≥ 1/1000 do < 1/100

redki: ≥ 1/10 000 do < 1/1000

zelo redki: < 1/10 000

neznana pogostnost: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Znaki zastrupitve

Znaki akutnega prevelikega odmerjanja so izrazito znižanje krvnega tlaka, tahikardija ali bradikardija,

prebavne motnje in navzea.

Zdravljenje zastrupitve

Pri akutnem prevelikem odmerku nimodipina je treba z zdravljenje takoj prenehati. Nujna medicinska pomoč je odvisna od simptomov. Kot nujni terapevtski ukrep se priporoča izpiranje želodca in uporaba aktivnega oglja. Če se je krvni tlak zelo znižal, je treba intravensko aplicirati dopamin ali noradrenalin. Specifični antidot ni znan, zato je nadaljnje zdravljenje drugih neželenih učinkov simptomatsko glede na klinično sliko.