NEOTIGASON 25 mg trde kapsule

Za simptomatsko zdravljenje najhujših motenj poroženevanja kože, ki se ne odzivajo na običajno zdravljenje, kot so:

• vulgarna psoriaza, še posebej eritrodermične in pustularne oblike,

• palmoplantarna keratoderma,

• palmoplantarna pustuloza,

• ihtioza,

• folikularna keratoza,

• pityriasis rubra pilaris,

• lichen planus kože in sluznic.

Acitretin smejo predpisati samo zdravniki, ki imajo izkušnje z uporabo sistemskih retinoidov in poznajo tveganja teratogenosti, povezana z acitretinskim zdravljenjem. Glejte poglavje 4.6.

Odmerjanje

Zaradi razlik v absorpciji in hitrosti presnavljanja acitretina je treba odmerjanje prilagoditi posameznemu bolniku. Naslednje navedbe so namenjene kot smernice.

Odrasli

Zadovoljiv terapevtski rezultat lahko da že začetni dnevni odmerek 25 mg (tj. 1 kapsula po 25 mg) ali 30 mg (tj. 3 kapsule po 10 mg), uporabljen približno 2 do 4 tedne.

Vzdrževalni odmerek mora temeljiti na klinični učinkovitosti in prenašanju. Na splošno so terapevtski uspehi najboljši z dnevnimi odmerki od 25 do 50 mg nadaljnjih 6 do 8 tednov. V nekaterih primerih je

treba odmerek povečati do največ 75 mg/dan (tj. 3 kapsule po 25 mg). Tega največjega odmerka pa se ne sme preseči.

Pri bolnikih s psoriazo je zdravljenje mogoče končati, če se spremembe dovolj popravijo. Ponovitve je treba zdraviti, kot je opisano zgoraj. Dolgotrajno zdravljenje bolnikov s psoriazo ni priporočljivo.

Pri motnjah keratinizacije je po navadi potrebno vzdrževalno zdravljenje, a uporabljati je treba najmanjši možni odmerek. Ta je lahko manj kot 20 mg/dan in ne sme preseči 50 mg/dan.

Za zdravljenje motenj keratinizacije obstajajo izkušnje za obdobje do 2 let. Ponovitve je treba zdraviti, kot je opisano zgoraj.

Pediatrična populacija

Glede na možne hude neželene učinke med dolgotrajnim zdravljenjem je treba tveganje natančno pretehtati v primerjavi s terapevtsko koristjo. Acitretin naj bi uporabili le, če se drugi načini zdravljenja izkažejo za nezadostne.

Odmerek je treba določiti glede na telesno maso. Dnevni odmerek je približno 0,5 mg/kg. V nekaterih primerih so lahko za določen čas potrebni večji odmerki (do 1 mg/kg na dan), vendar do največ

35 mg/dan. Največjega dnevnega odmerka se ne sme preseči. Glede na možne dolgoročne neželene učinke je treba vzdrževalni odmerek ohranjati čim manjši. V splošnem naj ne preseže 0,2 mg/kg acitretina na dan (presoditi je treba o dajanju vsak drugi dan).

Kombinirano zdravljenje

Če je acitretin uporabljen v kombinaciji z drugimi vrstami zdravljenja, pride v poštev zmanjšanje odmerka acitretina, odvisno od individualnega bolnikovega odziva.

Standardno lokalno zdravljenje je na splošno mogoče nadaljevati in ne vpliva na acitretin.

Način uporabe

Za peroralno uporabo.

Kapsule je treba jemati enkrat na dan s hrano ali z mlekom.

Preobčutljivost na učinkovino, katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, ali druge retinoide.

Dojenje (glejte poglavje 4.6). Hudo okvarjeno delovanje jeter. Hudo okvarjeno delovanje ledvic.

Kronično nenormalno zvišane vrednosti lipidov v krvi.

Kombinirana uporaba acitretina in tetraciklinov je kontraindicirana, ker lahko oboji povzročijo zvišan intrakranialni tlak (glejte poglavje 4.5).

Kot posledica kombinirane uporabe metotreksata in etretinata je bilo opisano večje tveganje hepatitisa. Zato je kontraindicirana tudi kombinacija metotreksata in acitretina (glejte poglavje 4.5).

Sočasna uporaba acitretina in vitamina A ali drugih retinoidov je kontraindicirana zaradi tveganja hipervitaminoze A (glejte poglavje 4.5).

Program za preprečevanje nosečnosti

To zdravilo je TERATOGENO.

Acitretin je kontraindiciran pri ženskah v rodni dobi, razen če so izpolnjeni sledeči pogoji programa zaščite pred zanositvijo:

• Bolnica ima najhujše motnje poroženevanja kože, ki se ne odzivajo na običajno zdravljenje, kot so vulgarna psoriaza (še posebej eritrodermične in pustularne oblike), palmoplantarna keratoderma, palmoplantarna pustuloza, ihtioza, folikularna keratoza, pityriasis rubra pilaris, lichen planus kože in sluznic (glejte poglavje 4.1).

• Možnost zanositve je treba oceniti pri vseh bolnicah.

• Bolnica razume tveganje zaradi teratogenosti.

• Bolnica razume, da je potreben strog mesečni nadzor.

• Bolnica razume in sprejema pogoje za uporabo zanesljive neprekinjene kontracepcijske zaščite 1 mesec pred začetkom zdravljenja, med zdravljenjem in še 3 leta po zaključku zdravljenja. Uporabljati mora vsaj eno visoko učinkovito metodo kontracepcije (obliko, neodvisno od uporabnice) ali dve dopolnjujoči obliki kontracepcije, ki sta odvisni od uporabnice.

• Pri izbiri kontracepcijske metode je posamezne okoliščine treba oceniti za vsak primer posebej, se pogovoriti z bolnico, da zagotovimo njeno zavzetost in sodelovanje pri izvajanju izbranih ukrepov.

• Bolnica mora upoštevati vsa navodila o učinkoviti kontracepciji, tudi če ima amenorejo.

• Bolnica je obveščena in razume možne posledice nosečnosti in potrebo po takojšnjem posvetu z zdravnikom, če obstaja tveganje zanositve ali če zanosi.

• Bolnica razume potrebo in sprejme redna testiranja nosečnosti pred, mesečno med zdravljenjem in periodično v 1 do 3 mesečnih intervalih še 3 leta po zaključku zdravljenja.

• Bolnica potrdi, da je razumela tveganje in potrebno previdnost pri uporabi acitretina.

  Zgoraj omenjeni pogoji veljajo tudi za ženske, ki trenutno niso spolno aktivne, razen če zdravnik presodi, da obstaja prepričljiv razlog, da ni tveganja za nosečnost.

  Lečeči zdravnik mora zagotoviti, da:

• bolnica razume in izpolnjuje zgoraj navedene pogoje za preprečevanje nosečnosti.

• bolnica mora potrditi, da je seznanjena s prej omenjenimi pogoji.

• bolnica razume, da mora redno in pravilno uporabljati eno visoko učinkovito metodo kontracepcije (obliko neodvisno od uporabnice) ali dve dopolnjujoči metodi kontracepcije, ki sta odvisni od uporabnice, najmanj 1 mesec pred začetkom zdravljenja, uporablja učinkovito zaščito med celotnim zdravljenjem in še najmanj 3 leta po zaključku zdravljenja.

• ima bolnica negativen test nosečnosti pred, med zdravljenjem in v presledkih od 1 do 3 mesecev v obdobju 3 let po uporabi zadnjega odmerka. Datumi in rezultati nosečnostnih testov morajo

biti zabeleženi.

Če pride do zanositve pri bolnici, ki je zdravljena z acitretinom, je zdravljenje potrebno prekiniti in bolnico napotiti na pregled in posvet k zdravniku specialistu ali zdravniku z izkušnjami s področja teratologije.

Če pride do zanositve po prenehanju zdravljenja, obstaja tveganje za hude in resne malformacije ploda. Tveganje obstaja, dokler se zdravilo popolnoma ne izloči, kar je 3 leta po koncu zdravljenja.

Kontracepcija

Bolnice morajo dobiti izčrpne informacije o zaščiti pred zanositvijo, svetovati jim je potrebno

učinkovito kontracepcijo, če le te ne uporabljajo. Če zdravnik, ki predpiše zdravilo, ne more dati teh informacij, mora bolnico napotiti k ustreznemu zdravstvenemu delavcu.

Najmanjša zahteva za bolnice v rodni dobi je, da uporabljajo najmanj eno visoko učinkovito metodo kontracepcije (neodvisno od uporabnice), ali dve dopolnjujoči metodi kontracepcije, ki sta odvisni od uporabnice. Kontracepcijo je treba uporabljati najmanj 1 mesec pred začetkom zdravljenja, med zdravljenjem in najmanj 3 leta po zaključku zdravljenja z acitretinom, tudi pri bolnicah z amenorejo.

Pri izbiri kontracepcijske metode je posamezne okoliščine treba oceniti za vsak primer posebej, se pogovoriti z bolnico, da zagotovimo njeno zavzetost in sodelovanje pri izvajanju izbranih ukrepov.

Test nosečnosti

Glede na lokalna priporočila se priporoča, da se izvaja zdravniško nadzorovane teste nosečnosti z minimalno občutljivostjo 25 mi.e./ml, kot sledi.

Pred pričetkom zdravljenja

Najmanj en mesec po tem, ko je bolnica pričela uporabljati kontracepcijo in tik preden (priporočljivo nekaj dni) ji je prvič predpisano zdravilo, mora bolnica opraviti zdravniško nadzorovan test

nosečnosti. Ta test mora zagotoviti, da bolnica ni noseča, ko prične z zdravljenjem z acitretinom.

Kontrolni obiski

Kontrolni obiski morajo biti vnaprej dogovorjeni v rednih presledkih, priporočljivo mesečno. Potrebo po ponavljajočih vsakomesečnih zdravniško nadzorovanih testih nosečnosti je treba določiti glede na lokalne smernice, z upoštevanjem bolničine spolne aktivnosti, anamneze menstruacij (nenormalna menstruacija, izostale menstruacije ali amenoreja) in metode kontracepcije. Kjer je indiciran, je treba test nosečnosti izvesti na dan obiska, pri katerem se predpiše zdravilo, ali v roku 3 dni pred obiskom.

Zaključek zdravljenja

Ženske morajo po prenehanju zdravljenja nosečnostne teste izvajati v presledkih od 1 do 3 mesecev v obdobju 3 let po uporabi zadnjega odmerka.

Omejitve pri predpisovanju in izdajanju zdravila

Ženskam v rodni dobi naj se zdravilo Neotigason ne bi predpisalo za več kot 30 dni, da lahko

zagotovimo redne obiske, vključno s testiranjem nosečnosti in spremljanjem bolnice. Najbolje je, da se test nosečnosti izvede na isti dan, kot se predpiše recept in izda zdravilo Neotigason. Zdravilo

Neotigason se mora izdati v največ 7 dneh po predpisu recepta.

Ti mesečni kontrolni obiski bodo zagotovili izvajanje rednih testov nosečnosti ter spremljanje in da bolnica ne bo noseča, preden bo prejela naslednji cikel zdravila.

Moški bolniki

Podatki, ki so na razpolago, kažejo, da maternalna izpostavljenost semenčicam bolnikov, ki prejemajo zdravilo Neotigason, ni dovolj velika da bi prispevala k teratogenemu učinku zdravila Neotigason.

Bolnike je treba opozoriti, naj zdravila ne dajejo drugim, še posebno ne ženskam.

Dodatni previdnostni ukrepi

Bolniki morajo biti podučeni, da tega zdravila nikoli ne smejo dajati drugim in da morajo po končanem zdravljenju neporabljene kapsule vrniti farmacevtu.

Med zdravljenjem in 3 leta po končanem zdravljenju z acitretinom bolniki ne smejo darovati krvi zaradi možnega škodljivega vpliva na plod nosečnice, ki prejme transfuzijo krvi.

Izobraževalno gradivo

Da bi preprečili izpostavljenost ploda acitretinu, bo imetnik dovoljenj za promet z zdravilom, v pomoč zdravnikom, farmacevtom in bolnikom, priskrbel izobraževalno gradivo, v katerem so poudarjena opozorila o teratogenosti acitretina, nasveti o kontracepciji pred začetkom zdravljenja in smernice o

izvajanju testa nosečnosti.

Zdravnik mora vsem bolnikom, tako ženskam kot moškim, dati podrobne informacije o tveganju za teratogenost in strogih ukrepih za preprečevanje nosečnosti, kot so opisani v programu za

preprečevanje nosečnosti.

Psihiatrične motnje

Pri bolnikih, zdravljenih s sistemskimi retinoidi, vključno z acitretinom, so poročali o depresiji, poslabšanju depresije, anksioznosti, spremembah razpoloženja in psihotičnih motnjah. Posebna

previdnost je potrebna pri bolnikih z depresijo v anamnezi. Bolnike je treba spremljati glede znakov depresije in jih po potrebi napotiti na ustrezno zdravljenje. Pri zaznavanju poslabšanja duševnega zdravja je lahko dobrodošla pozornost družine ali prijateljev.

Klinični izsledki kažejo, da lahko v primeru sočasnega zaužitja alkohola in acitretina nastane etretinat. Etretinat je izredno teratogen in ima daljši razpolovni čas (približno 120 dni) kot acitretin. Ženske v rodni dobi zato med zdravljenjem z acitretinom in še 2 meseca po koncu takšnega zdravljenja ne

smejo uživati alkohola (v pijačah, hrani ali zdravilih). Kontracepcijo in nosečnostne teste je prav tako treba izvajati še 3 leta po dokončanju zdravljenja z acitretinom (glejte poglavji 4.6 in 5.2).

Delovanje jeter je treba kontrolirati pred začetkom zdravljenja z acitretinom, na 1 do 2 tedna prva 2 meseca po začetku zdravljenja in potem na 3 mesece med zdravljenjem. V primeru nenormalnih izvidov je treba uvesti kontrole vsak teden. Če se delovanje jeter ne normalizira ali se še naprej slabša, je treba uporabo acitretina prekiniti. V takšnih primerih je priporočljivo vsaj še 3 mesece kontrolirati delovanje jeter (glejte poglavje 4.8).

Holesterol v serumu in trigliceride v serumu (na tešče) je treba kontrolirati pred začetkom zdravljenja, en mesec po začetku zdravljenja in potem na 3 mesece med zdravljenjem. V primeru pojava nenadzorovanih ravni hipertrigliceridemije ali simptomov pankreatitisa je treba zdravljenje z acitretinom prekiniti.

Med zdravljenjem z acitretinom je bilo opisano poslabšanje nočnega vida. Bolnike je treba seznaniti s to možno težavo in jih opozoriti, da morajo biti previdni, če vozijo ali upravljajo kakršnokoli vozilo ponoči. Težave z vidom je treba natančno kontrolirati (glejte poglavje 4.8).

Opisani so redki primeri benigne intrakranialne hipertenzije. Bolniki s hudim glavobolom, navzeo, bruhanjem in motnjami vida morajo nemudoma prenehati uporabljati acitretin in jih je treba napotiti na nevrološki pregled in oskrbo (glejte poglavje 4.8).

Pri odraslih (zlasti starejših) bolnikih, ki dolgo časa prejemajo acitretin, so zaradi možnih nepravilnosti osifikacije periodično potrebne ustrezne preiskave (glejte poglavje 4.8). Če se takšne motnje pojavijo, se je treba z bolnikom pogovoriti o nadaljnjem zdravljenju upoštevaje natančno analizo koristi in tveganja.

Po dolgotrajnem zdravljenju z etretinatom so bile občasno opisane spremembe kosti pri otrocih, vključno s prezgodnjim zaprtjem epifiz, hiperostozo okostja in zunajkostnimi kalcifikacijami. Te učinke lahko pričakujemo pri acitretinu. Zato je treba pri otrocih natančno kontrolirati rastne parametre in razvoj kosti.

Poudariti je treba, da trenutno niso znane vse posledice vseživljenjske uporabe acitretina.

Zdravljenje z retinoidi stopnjuje učinke UV-svetlobe, zato se morajo bolniki izogibati čezmernemu izpostavljanju sončni svetlobi in nenadzorovani uporabi sončnih svetilk. Če je potrebno, mora bolnik uporabljati sredstvo za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem vsaj SPF 15.

Zdravljenje z velikimi odmerki retinoidov lahko povzroči spremembe razpoloženja, vključno z razdražljivostjo, agresivnostjo in depresijo.

Bolniki z velikim tveganjem:

Bolnikom s sladkorno boleznijo, alkoholizmom, debelostjo, srčnožilnimi dejavniki tveganja ali motnjami presnove maščob, ki prejemajo acitretin, je treba pogosteje kontrolirati serumske vrednosti lipidov in/ali glikemije ter druge kazalnike srčnožilnega tveganja, npr. krvnega tlaka.

Pri sladkornih bolnikih lahko retinoidi izboljšajo ali poslabšajo toleranco za glukozo. Zato je treba koncentracijo krvnega sladkorja v zgodnjem obdobju zdravljenja kontrolirati pogosteje kot po navadi. Pri vseh bolnikih z velikim tveganjem, ki se jim kazalniki srčnožilnega tveganja ne normalizirajo ali se jim še dodatno poslabšajo, pride v poštev zmanjšanje odmerka ali prenehanje uporabe acitretina.

V postmarketinških izkušnjah iz celega sveta so v zelo redkih primerih poročali o sindromu zvečane prepustnosti kapilar/sindromu retinojske kisline.

V postmarketinških izkušnjah iz celega sveta so v zelo redkih primerih poročali o primerih eksfoliativnega dermatitisa.

Pomožna(e) snov(i)

Glukoza

To zdravilo vsebuje glukozo. Bolniki z redko malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na trdo kapsulo, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Sočasna uporaba metotreksata, tetraciklinov ali vitamina A oz. drugih retinoidov skupaj z acitretinom je kontraindicirana, glejte poglavje 4.3.

Nizkoodmerni kontraceptivi, ki vsebujejo samo progesteron (mini-tablete), so lahko med zdravljenjem z acitretinom nezadostna kontracepcijska zaščita, glejte poglavje 4.6. Medsebojnega delovanja s kombiniranimi estrogensko-progestagenskimi peroralnimi kontraceptivi niso opazili.

V študiji zdravih prostovoljcev je sočasno zaužijte enega odmerka acitretina skupaj z alkoholom povzročilo nastanek etretinata, ki je zelo teratogen. Mehanizem tega presnovnega dogajanja ni

pojasnjen, zato ni jasno, ali so možni tudi medsebojni učinki z drugimi snovmi. Ženske v rodni dobi med zdravljenjem z acitretinom in 2 meseca po koncu zdravljenja zato ne smejo uživati alkohola (v pijačah, hrani ali zdravilih) (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Če je acitretin uporabljen sočasno s fenitoinom, se je treba zavedati, da acitretin deloma zmanjša vezavo fenitoina na beljakovine. Klinični pomen tega še ni znan.

Doslej niso ugotovili dodatnih medsebojnih delovanj med acitretinom in drugimi učinkovinami (npr. digoksinom, cimetidinom).

Raziskave vpliva acitretina na vezavo kumarinskih antikoagulansov (varfarina) na beljakovine niso odkrile medsebojnih delovanj.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri moških in ženskah

Acitretin je zelo teratogen. Njegova uporaba je kontraindicirana pri ženskah, ki bi lahko zanosile med zdravljenjem ali v 3 letih po koncu zdravljenja. Če ženska jemlje acitretin pred nosečnostjo ali med njo, je tveganje za rojstvo otroka z deformacijami izredno veliko, ne glede na to, kako dolgo jemlje acitretin in v kolikšnem odmerku.

Acitretin je kontraindiciran pri vseh ženskah v rodni dobi, razen če so izpolnjeni vsi pogoji programa za preprečevanje nosečnosti (glejte poglavje 4.4) in naslednji pogoji:

1. Bolnica ima hudo motnjo keratinizacije, ki se ne odziva na standardne načine zdravljenja.

2. Mogoče se je zanesti, da razume in upošteva zdravnikova navodila.

3. Bolnica je zmožna uporabljati dogovorjeno kontracepcijsko zaščito zanesljivo in brez napak.

4. Popolnoma nujno je, da vsaka ženska v rodni dobi, ki se bo zdravila z acitretinom, uporablja učinkovito kontracepcijo (po možnosti 2 dopolnjujoči se metodi) brez prekinitve od štirih tednov pred zdravljenjem, med zdravljenjem in še 3 leta po prenehanju zdravljenja z

   acitretinom. Bolnici je treba naročiti, naj se v primeru suma, da je zanosila, nemudoma posvetuje z zdravnikom.

5. Zdravljenja se ne sme začeti prej kot drugi ali tretji dan naslednje normalne menstruacije.

6. Na začetku zdravljenja je potreben negativen nosečnostni test (minimalna občutljivost 25 mi.e./ml) do tri dni pred uporabo prvega odmerka. Med zdravljenjem je treba nosečnostne teste izvajati v 28-dnevnih presledkih. Preden se na teh pregledih predpiše zdravilo, je

   obvezen negativen nosečnostni test, ki ni starejši od 3 dni. Po prenehanju zdravljenja je treba nosečnostne teste izvajati v presledkih od 1 do 3 mesecev v obdobju 3 let po uporabi zadnjega odmerka.

7. Pred uvedbo zdravljenja z acitretinom mora zdravnik bolnicam v rodni dobi posredovati

   natančne informacije o previdnostnih ukrepih, ki jih morajo upoštevati, tveganju zelo hudih fetalnih malformacij ter možnih posledicah, če ženska zanosi med zdravljenjem z acitretinom ali v 3 letih po prenehanju zdravljenja.

8. Enako, učinkovito in neprekinjeno kontracepcijsko zaščito mora ženska uporabljati ob vsaki ponovitvi zdravljenja, ne glede na to, kako dolgo je bilo vmesno obdobje, in jo mora uporabljati še 3 leta potem.

9. Če ženska kljub tem previdnostnim ukrepom zanosi, obstaja veliko tveganje hudih

malformacij za plod (npr. defektov lobanje in obraza, malformacij srca in ožilja, malformacij

osrednjega živčevja ter okvara timusa in okostja), incidenca spontanih splavov pa je večja. To tveganje obstaja zlasti med zdravljenjem z acitretinom in 2 meseca po zdravljenju. V obdobju do 3 let po prenehanju zdravljenja z acitretinom je tveganje sicer manjše (zlasti pri ženskah, ki niso uživale alkohola), vendar ga zaradi možnega nastajanja etretinata ni mogoče popolnoma izključiti.

10) Ženska v rodni dobi med zdravljenjem z acitretinom in 2 meseca po koncu zdravljenja ne sme uživati alkohola (v pijačah, hrani ali zdravilih) (glejte poglavja 4.4, 4.5 in 5.2).

Primarni način kontracepcije je lahko kombiniran hormonski kontraceptiv ali intrauterini vložek; priporočljiva je sočasna uporaba kondoma ali diafragme (kapice). Nizkoodmerni kontraceptivi, ki vsebujejo samo progesteron (mini-tablete), niso priporočljivi, ker kaže, da lahko pride do oviranja njihovega kontracepcijskega učinka.

Razpoložljivi podatki, ki temeljijo na maternalni izpostavljenosti iz semena in semenske tekočine,

kažejo, da je v primeru zdravljenja moškega z acitretinom tveganje teratogenih učinkov minimalno, če sploh obstaja.

Nosečnost

Acitretin je kontraindiciran pri nosečnicah (glejte poglavje 4.3).

Dojenje

Doječe matere ne smejo dobiti acitretina (glejte poglavje 4.3).

Med zdravljenjem z acitretinom je bilo opisano poslabšanje nočnega vida (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba seznaniti s to možno težavo in jih opozoriti, da morajo biti previdni, če vozijo ali upravljajo kakršnokoli vozilo ponoči.

Neželeni učinki se pojavijo večini bolnikov, ki prejemajo acitretin, vendar po zmanjšanju odmerka ali prenehanju uporabe zdravila po navadi izginejo. Včasih se na začetku zdravljenja pojavi uvodno

poslabšanje simptomov psoriaze.

Najpogosteje opaženi neželeni učinki so simptomi hipervitaminoze A, npr. suhost ustnic, ki jo je mogoče olajšati z nanosom mastnega mazila.

Neželeni učinki acitretina, opisani med kliničnimi preskušanji in v obdobju trženja, so navedeni spodaj po organskih sistemih in pogostnosti. Pogostnosti so opredeljene takole:

Zelo pogosti (≥ 1/10) Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

Občasni (≥ 1/1000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000) Zelo redki (< 1/10 000)

Neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti)

Pediatrična populacija

Po dolgotrajnem zdravljenju z etretinatom so bile občasno opisane spremembe kosti pri otrocih, vključno s prezgodnjim zaprtjem epifiz, hiperostozo okostja in zunajkostnimi kalcifikacijami. Te

učinke lahko pričakujemo pri acitretinu. Pri otrocih je treba natančno kontrolirati rastne parametre in razvoj kosti.

Sladkorni bolniki

Retinoidi lahko toleranco za glukozo izboljšajo ali poslabšajo (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V primeru prevelikega odmerjanja je treba z uporabo acitretina nemudoma prekiniti. Simptomi prevelikega odmerjanja so povsem enaki akutni hipervitaminozi A, tj. glavobol, vrtoglavica, navzea ali bruhanje, zaspanost, razdražljivost in srbenje. Specifično zdravljenje ni potrebno, ker je akutna toksičnost pripravka majhna.