Zdravilo Bonifen je primerno predvsem za blažitev akutnih bolečin, kot so:

• glavobol,

• zobobol,

• menstrualne bolečine,

• bolečine v mišicah in sklepih, ki spremljajo prehladna in gripozna obolenja,

• blažje bolečine po poškodbah.

  Zdravilo Bonifen znižuje povišano telesno temperaturo in blaži vnetne procese.

Odrasli in otroci, stari 12 let in več

Odrasli in otroci, starejši od 12 let, vzamejo 1 do 2 tableti z veliko tekočine. Če je potrebno, lahko vzamejo še 1 do 2 tableti v presledkih 4 do 6 ur, vendar ne več kot 6 tablet na dan.

Otroci, mlajši od 12 let

Zdravilo Bonifen ni primerno za otroke, mlajše od 12 let.

Bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic

Zdravilo dajemo previdno bolnikom z zmanjšanim delovanjem ledvic (glejte poglavje 4.4).

Bolniki z okvaro jeter

Zdravilo dajemo previdno bolnikom z motnjami v delovanju jeter (glejte poglavje 4.4).

Starejši

Pri starejših je povečano tveganje za hude neželene učinke. Če je zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili nujno, ibuprofen priporočamo v najmanjših še učinkovitih odmerkih za najkrajše možno trajanje zdravljenja. Ker se med zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili lahko pojavijo krvavitve v prebavilih, mora zdravnik bolnika redno spremljati. Pri zmanjšanem delovanju ledvic ali z motnjami v delovanju jeter je odmerjanje individualno.

Bolnik naj pogoltne tablete cele, z nekaj tekočine. Če ima želodčne težave, naj zdravilo vzame takoj

po jedi.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

Preobčutljivost za salicilate in druga nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, ki se pokaže v obliki bronhialne astme, urtikarije in rinitisa.

Huda jetrna ali ledvična okvara (glejte poglavje 4.4).

Aktivna ali ponavljajoča se razjeda želodca ali dvanajstnika, krvavitve iz prebavil (glejte poglavje 4.4). Hudo srčno popuščanje.

Zadnje trimesečje nosečnosti (glejte poglavje 4.6).

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.2 in tveganja za neželene učinke na prebavilih in srčno-žilne dogodke v nadaljevanju).

Previdnost je potrebna pri bolnikih z alergijami, nagnjenostjo h krvavitvam ali povišanim krvnim tlakom ter pri bolnikih s hudo ledvično ali jetrno odpovedjo. Zdravilo je treba jemati previdno tudi pri drugih boleznih prebavil, zlasti pri ulceroznem kolitisu ali Crohnovi bolezni (glejte poglavje 4.8).

Zdravila ne smejo jemati bolniki s porfirijo.

Izogibati se je treba sočasnemu jemanju drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil vključno s specifičnimi zaviralci ciklooksigenaze-2.

Možnost neželenih učinkov, predvsem perforacij in krvavitev v prebavilih, ki so lahko tudi smrtne, je pri starejših večja.

V povezavi z zdravljenjem z vsemi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili so poročali o krvavitvah, razjedah ali perforacijah v prebavilih, ki so lahko tudi smrtne. Pojavijo se lahko kadarkoli med zdravljenjem, z opozorilnimi znaki ali brez njih in ne glede na prisotnost bolezni prebavil v preteklosti.

Nevarnost za krvavitve, razjede ali perforacije v prebavilih je večja pri jemanju velikih odmerkov nesteroidnih protivnetnih zdravil, pri bolnikih z ulkusi v anamnezi, še posebej pri tistih, pri katerih so se pojavili zapleti s krvavitvijo ali perforacijo, in pri starejših. Zato je zdravljenje treba začeti z najnižjimi učinkovitimi odmerki. Priporočljiva je tudi sočasna uporaba misoprostola ali zaviralcev protonske črpalke. To velja tudi za bolnike, ki sočasno jemljejo nizke odmerke acetilsalicilne kisline ali druga zdravila, ki lahko povečajo tveganje za resne neželene učinke v prebavilih (glejte poglavje 4.5).

Bolniki, še zlasti starejši, ki imajo v anamnezi toksične učinke v prebavilih, morajo zdravnika opozoriti na morebitne neobičajne abdominalne simptome (posebno krvavitev v prebavilih) predvsem na začetku zdravljenja.

Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi zdravil, ki lahko povečajo nevarnost za razjede ali krvavitve, kot so peroralni kortikosteroidi, antikoagulanti (npr. varfarin), selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina ali zdravila, ki preprečujejo agregacijo trombocitov (npr. acetilsalicilna kislina) (glejte poglavje 4.5).

Če se med zdravljenjem z ibuprofenom pojavi krvavitev ali razjeda v prebavilih, je treba zdravljenje prekiniti.

Zelo redko so v povezavi z zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili poročali o eksofoliativnem dermatitisu, Stevens-Johnsonovem sindromu in toksični epidermalni nekrolizi, t.j. o resnih reakcijah na koži, ki so lahko tudi smrtne (glejte poglavje 4.8). Možnost za pojav resnih kožnih reakcij je največja na začetku zdravljenja. V tem primeru je zdravljenje z ibuprofenom treba prekiniti. Nekatere ugotovitve kažejo, da lahko zdravila, ki zavirajo encim ciklooksigenazo in s tem sintezo prostaglandinov, vplivajo na ovulacijo in tako zmanjšajo plodnost ženske. Učinek je po prenehanju zdravljenja reverzibilen.

V povezavi z zdravljenjem z neselektivnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAIDs)

so poročali o zadrževanju tekočin, visokem krvnem tlaku in edemu, zato je pred začetkom zdravljenja potrebna previdnost (posvet z zdravnikom ali s farmacevtom) pri bolnikih z anamnezo visokega krvnega tlaka in/ali srčnim popuščanjem.

Srčno-žilni in cerebrovaskularni učinki

Podatki iz kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba ibuprofena, zlasti visokih odmerkov (2400 mg na dan) in pri dolgotrajnem zdravljenju, lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja arterijskih trombotičnih dogodkov (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap. Skupne epidemiološke študije ne kažejo povečanega tveganja miokardnega infarkta pri uporabi nizkih odmerkov ibuprofena (npr. ≤ 1200 mg na dan).

Zdravilo Bonifen ni primerno za otroke, mlajše od 12 let.

Če se po jemanju zdravila stanje v treh dneh ne izboljša ali se celo poslabša, se posvetujte z zdravnikom.

• Zaradi vpliva ibuprofena na strjevanje krvi je ob sočasni uporabi kumarinskih antikoagulantov (varfarin) povečana možnost krvavitev (glejte poglavje 4.4).

• Sočasno jemanje zaviralcev ponovnega privzema serotonina in ibuprofena lahko poveča nevarnost za pojav krvavitev v prebavilih (glejte poglavje 4.4).

• Sočasno jemanje litija in ibuprofena lahko povzroči povečanje koncentracije litija v krvnem serumu in povečanje toksičnosti (glejte poglavje 4.4).

• Sočasna uporaba ibuprofena in metotreksata lahko povzroči povečano serumsko koncentracijo metotreksata. Zaradi zmanjšane tubularne sekrecije metotreksata se lahko poveča njegova toksičnost.

• Ob sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline se zmanjša serumska koncentracija ibuprofena.

  Sočasno jemanje acetilsalicilne kisline in drugih NSAID-ov poveča nevarnost pojava neželenih učinkov na prebavilih.

• Sočasno jemanje ibuprofena in antihipertenzivov lahko poveča krvni tlak (zmanjšan učinek antihipertenzivov).

• Sočasno jemanje ibuprofena in diuretikov lahko zmanjša učinek diuretikov.

• Ibuprofen tako kot druge nesteroidne protivnetne učinkovine lahko zmanjša učinek urikozurikov, kot sta probenicid in sulfinpirazon.

• Sočasno jemanje ibuprofena in ciklosporina lahko poveča nevarnost okvare ledvic.

• Sočasno jemanje ibuprofena kot tudi drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil (npr. fenbufena) in zelo visokih odmerkov kinolonskih antibiotikov lahko povzroči krče.

• Sočasna uporaba ibuprofena in digoksina lahko povzroči povečanje koncentracije digoksina v serumu.

• Ob sočasnem jemanju fenitoina in ibuprofena se lahko upočasni presnova fenitoina.

• Jemanje ibuprofena skupaj s kortikosteroidi lahko poveča tveganje za neželene učinke na prebavilih (razjede, krvavitve) (glejte poglavje 4.4).

• Sočasna uporaba peroralnih hipoglikemikov lahko poveča hipoglikemični učinek.

• Eksperimentalni podatki kažejo, da sočasno jemanje ibuprofena in acetilsalicilne kisline lahko zavre učinek nizkih odmerkov acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Na voljo je malo podatkov in zaradi nezanesljivosti pri ekstrapolaciji ex vivo podatkov na klinične primere, trdni zaključki glede redne uporabe ibuprofena niso možni. Pri občasni uporabi ibuprofena se klinično pomembni učinki ne smatrajo kot verjetni (glejte poglavje 5.1).

Zavrtje sinteze prostaglandinov lahko neugodno vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka oz. ploda.

Podatki epidemioloških študij kažejo večje tveganje za pojav spontanih splavov, malformacij srca in gastroshize po uporabi zaviralcev sinteze prostaglandinov v zgodnji nosečnosti. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije se je povečalo z manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se verjetno povečuje z odmerkom in trajanjem zdravljenja. Uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov pri živalih poveča pred- in postimplantacijsko izgubo ter smrtnost zarodkov in plodov. Poleg tega so med uporabo zaviralcev sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze poročali o večji pojavnosti različnih malformacij pri živalih, vključno z malformacijami srca in ožilja. V prvem in drugem trimesečju nosečnosti se ibuprofen ne sme uporabljati, razen če je to nujno potrebno. Če ibuprofen uporablja ženska, ki poskuša zanositi, ali če ga uporablja v prvem in drugem trimesečju nosečnosti, mora biti odmerek čim manjši, zdravljenje pa čim krajše.

V tretjem trimesečju nosečnosti lahko vsi zaviralci sinteze prostaglandinov pri plodu povzročijo:

• kardiopulmonalno toksičnost (s prezgodnjim zaprtjem arterioznega duktusa in pljučno hipertenzijo),

• moteno delovanje ledvic, ki lahko napreduje v ledvično odpoved z oligohidramnijem. Pri materi in novorojenčku pa lahko na koncu nosečnosti:

• podaljšajo čas krvavitve, kar je antiagregacijski učinek, ki se lahko pojavi tudi pri zelo majhnih odmerkih,

• zavrejo krčenje maternice in tako odložijo ali podaljšajo porod. Zdravilo Bonifen je zato v zadnjem trimesečju nosečnosti kontraindicirano.

Zdravilo Bonifen nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Previdnost je potrebna samo pri visokih odmerkih ibuprofena zaradi možnosti vpliva na osrednji živčni sistem.

Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z zdravilom Bonifen, so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine:

• zelo pogosti (≥ 1/10),

  - pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

  - občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),

  - redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),

  - zelo redki (< 1/10.000),

• neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

  V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

  Organski istemi/pogostnost	Občasni	Redki	Zelo redki
  Bolezni živčevja			glavobol, motnje spanja, omotičnost
  Očesne bolezni			motnje vida
  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta			motnje sluha
  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora		težave z dihanjem
  Bolezni prebavil	slabost, bolečina v želodcu, driska,		ulcerozni stomatitis, poslabšanje ulceroznega kolitisa in Crohnove

  Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti takole:

  s

  	zaprtje, flatulenca, zgaga, bruhanje, zmanjšan apetit		bolezni, aktivacija peptične razjede, perforacija in krvavitve v prebavilih (ki so lahko tudi smrtne, zlasti pri starejših), melena, hematemeza
  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov			motnje v delovanju jeter (spremembe vrednosti jetrnih encimov)
  Bolezni kože in podkožja		kožni izpuščaj, srbečica	bulozne reakcije na koži (Stevens- Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza)

  Ibuprofen lahko povzroči motnje v ledvičnem delovanju, vendar pa nefrotoksični učinki niso opisani pri priporočenih odmerkih v samozdravljenju. Celo pri odmerkih, ki se uporabljajo za zdravljenje kroničnih vnetnih obolenj (več kot 1,6 g na dan), je ledvična toksičnost opažena skoraj izključno pri bolnikih s prerenalnimi pogoji, ki vodijo do zmanjšanja pretoka krvi skozi ledvice. Pri teh bolnikih prostaglandini vzdržujejo renalni pretok, zaviranje tvorbe prostaglandinov pa lahko povzroči ledvično okvaro.

  V povezavi z zdravljenjem z NSAIDs so poročali o edemu, visokem krvnem tlaku in srčnem popuščanju.

  Podatki iz kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je jemanje ibuprofena, zlasti visokih odmerkov (2400 mg na dan) in pri dolgotrajnem zdravljenju, lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. s tveganjem za miokardni infarkt ali možgansko kap) (glejte poglavje 4.4).

  Izjemno redko lahko ibuprofen aktivira peptično razjedo ali povzroči krvavitev v prebavilih. Če se blato obarva črno, je to znak krvavitve in je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

  Če se pojavijo hudi neželeni učinki, je treba zdravljenje prekiniti.

Pri akutnem prevelikem odmerjanju je ibuprofen v primerjavi z drugimi nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi zdravili veliko manj toksičen. Pri zaužitju zelo velikih količin (do 12 g, celo do 60 g) ibuprofen lahko povzroči slabost, bruhanje, omotičnost, v hujših primerih tudi hiperkaliemijo s srčnimi aritmijami, dihalne motnje, krvavitve v prebavilih in ledvično okvaro.

Specifičnega antidota ni, zdravljenje je simptomatsko. Pri zastrupitvi svetujemo izpiranje želodca in jemanje aktivnega medicinskega oglja.