Lexaurin 6 mg tablete

Anksioznost, napetost, vznemirjenost, motnje spanja.

Funkcionalne motnje srca in žilja, dihal, prebavil, rodil in sečil, nastale zaradi stresa, anksioznosti in

napetosti.

Druge psihosomatske motnje, kot so glavobol in psihogene dermatoze.

Anksioznost in napetost pri kroničnih organskih obolenjih. Abstinenčni sindrom.

Odmerjanje

Odrasli

Odmerjanje je individualno, odvisno od resnosti simptomov, bolnikove starosti in njegovega stanja. Zdravljenje naj bo omejeno na čim krajše obdobje (največ 4 tedne za nespečnost in 8 do 12 tednov za anksioznost; vključen je tudi čas postopnega zmanjševanja odmerkov).

Pred odločitvijo o daljšem zdravljenju moramo ponovno presoditi resnost simptomov in oceniti bolnikovo stanje.

Ambulantne bolnike začnemo zdraviti z majhnimi odmerki, ki jih po potrebi povečujemo do

optimalnega delovanja. Srednji odmerek za ambulantne bolnike je 1,5 do 3 mg 2- do 3-krat na dan.

Zdravljenim v bolnišnici lahko odmerjamo 6 do 12 mg 2- do 3-krat na dan.

Največji dnevni odmerek je 60 mg, damo pa ga v 2 ali 3 odmerkih.

Po nekaj tednih, odvisno od poteka zdravljenja, zdravljenje poskušamo prekiniti. Največ trimesečno zdravljenje praviloma ne povzroča težav, dolgotrajnejše prekinjamo postopno. Pri benzodiazepinih s srednje dolgo razpolovno dobo (tudi pri bromazepamu) se običajno 2 do 3 dni po nenadni prekinitvi zdravljenja pojavijo odtegnitveni simptomi. Pogostejši so pri bolnikih z velikimi odmerki in dolgotrajnim zdravljenjem.

Starejši bolniki ter bolniki z jetrno in/ali ledvično okvaro

Tem bolnikom priporočamo polovične odmerke.

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti, uporaba zdravila Lexaurin pri otrocih in mladostnikih mlajših od 18 let ni priporočljiva.

Način uporabe

Tablete se jemljejo s požirkom vode.

Bromazepama se ne sme dajati bolnikom s preobčutljivostjo na bromazepam, druge benzodiazepine ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Bromazepam je kontraindiciran tudi pri bolnikih z miastenijo gravis, hudo respiratorno insuficienco, sindromom apneje v spanju in hudo jetrno insuficienco (benzodiazepini niso indicirani za zdravljenje bolnikov s hudo jetrno insuficienco, saj lahko povzročijo encefalopatije).

Toleranca

Po nekajtedenski zaporedni uporabi lahko nastopi zmanjšanje učinka benzodiazepinov.

Odvisnost

Pri uporabi benzodiazepinov se lahko razvijeta fizična in psihična odvisnost od teh zdravil. Tveganje za odvisnost se poveča z odmerkom in trajanjem zdravljenja; prav tako je večje pri bolnikih z anamnezo zlorabe alkohola ali zdravil.

Ko se razvije fizična odvisnost, se ob nenadni prekinitvi zdravljenja pojavijo odtegnitveni simptomi. Med temi so lahko glavoboli, driska, bolečina v mišicah, huda anksioznost, napetost, nemirnost, zmedenost, in razdražljivost. V hudih primerih se lahko pojavijo naslednji simptomi: derealizacija, depersonalizacija, hiperakuza, odrevenelost in mravljinčenje v okončinah, preobčutljivost na svetlobo, hrup in fizični stik, halucinacije ali epileptični napadi.

Povratna nespečnost in anksioznost

Ob prekinitvi zdravljenja se lahko pojavi prehodni sindrom, za katerega so značilni okrepljeni simptomi, zaradi katerih je bilo sprva uvedeno zdravljenje z benzodiazepini. Sindrom lahko spremljajo druge reakcije, vključno s spremembami razpoloženja, anksioznostjo ali motnjami spanja in nemirom. Ker je tveganje za pojav povratnih znakov večje ob nenadni prekinitvi zdravljenja, je priporočljivo postopno zmanjševanje odmerka.

Amnezija

Benzodiazepini lahko povzročijo anterogradno amnezijo. Najpogosteje do tega pojava pride nekaj ur

po zaužitju zdravila, zato moramo bolniku zagotoviti, da bo lahko imel nemoten spanec več ur. Amnestični učinki so lahko povezani z neprimernim vedenjem (glejte poglavje 4.8)

Psihiatrične in paradoksne reakcije

Znano je, da se pri uporabi benzodiazepinov pojavijo reakcije, kot so nemirnost, agitacija, razdražljivost, agresivnost, blodnje, bes, nočne more, halucinacije, psihoze, neprimerno vedenje in drugi neželeni učinki na vedenje. Če se pojavijo tovrstne reakcije, je treba z uporabo zdravila prekiniti. Bolj verjetno je, da se pojavijo pri otrocih in starejših bolnikih.

Trajanje zdravljenja

Trajanje zdravljenja mora biti kratko, kot je le mogoče (glejte poglavje 4.2), odvisno od indikacije, vendar pa ne sme preseči 8 do12 tednov, vključno s postopnim zmanjševanjem odmerka. Za zdravljenje, daljše od teh obdobij, se ne smemo odločiti brez ponovne ocene stanja.

Morda je koristno, da bolnika ob začetku zdravljenja obvestimo, da bo zdravljenje trajalo omejen čas in da mu natančno razložimo, kako se bo odmerek postopoma zmanjševal. Še bolj pomembno je, da se bolnik zaveda možnosti pojava povratnega učinka v procesu prekinitve zdravljenja, ker na ta način zmanjšamo anksioznost, ki bi lahko nastala ob pojavu tega učinka.

Pri uporabi benzodiazepinov z dolgotrajnim delovanjem ni priporočljivo preiti na zdravljenje z

benzodiazepini s kratkotrajnim delovanjem, saj lahko pride do pojava odtegnitvenih simptomov.

Sočasna uporaba alkohola /zaviralcev centralnega živčnega sistema (CŽS)

Sočasna uporaba bromazepama z alkoholom in/ali zaviralci CŽS ni priporočljiva. Pri sočasni uporabi lahko pride do aditivnega učinka s pojavom hude sedacije, klinično pomembne depresije respiratorne in/ali srčno-žilne funkcije (glejte poglavje 4.5)

Ob začetku zdravljenja z bromazepamom je priporočeno redno spremljanje bolnika in prilagoditev dnevnih odmerkov ter odmerjanja bolnikovim potrebam zato, da se prepreči prekomerno odmerjanje zaradi akumulacije učinkovine v telesu.

Tveganje zaradi sočasne uporabe opioidov

Sočasna uporaba zdravila Lexaurin in opioidov lahko povzroči sedacijo, depresijo dihanja, komo in smrt. Zaradi teh tveganj se sedativna zdravila, kot so benzodiazepini, ali sorodna zdravila, kot je zdravilo Lexaurin, lahko sočasno predpisujejo z opioidi le pri bolnikih, pri katerih ni drugih možnosti zdravljenja. Pri odločitvi, da se zdravilo Lexaurin predpiše sočasno z opioidi, je treba uporabiti najmanjši še učinkovit odmerek, trajanje zdravljenja pa mora biti kar se da kratko (glejte tudi splošna priporočila za odmerjanje v poglavju 4.2).

Bolnike je treba skrbno spremljati zaradi možnosti pojava znakov in simptomov depresije dihanja in sedacije. Zelo priporočljivo je tudi naročiti bolnikom in (kjer je to smiselno) njihovim skrbnikom, naj bodo pozorni na te simptome (glejte poglavje 4.5).

Posebne skupine bolnikov

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti, uporaba zdravila Lexaurin pri otrocih in

mladostnikih mlajših od 18 let ni priporočljiva.

Starejšim bolnikom priporočamo manjše odmerke (glejte poglavje 4.2)

Previdnost je potrebna pri kroničnih pljučnih obolenjih, ker se respiratorna insuficienca lahko poslabša. Pri slednjih in bolnikih z ledvičnimi ali jetrnimi okvarami priporočamo manjše odmerke.

Zdravilo Lexaurin pri starejših in oslabelih bolnikih, zlasti pri tistih s poškodbami glave in organsko okvaro možganov, uvajamo previdno in postopno.

Benzodiazepini so kontraindicirani pri bolnikih s hudo jetrno okvaro, ker lahko pride do razvoja encefalopatije.

Benzodiazepinov ne priporočamo za primarno zdravljenje psihotičnih obolenj.

Pri bolnikih s hudo depresijo ali anksioznostjo, povezano z depresijo, se benzodiazepinov ne sme uporabljati samih za zdravljenje depresije, saj lahko povzročijo ali poslabšajo tveganje za samomor. Pri bolnikih z znaki in simptomi depresije ali s samomorilnimi težnjami je treba bromazepam uporabljati previdno in jim predpisati primerno manjše pakiranje.

Pri predpisovanju benzodiazepinov osebam z anamnezo zlorabe alkohola ali zdravil je potrebna posebna previdnost (glejte poglavje 4.5).

Laktoza

Zdravilo Lexaurin vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Tartrazin (E102) in rdeče barvilo 4R (E124)

Tablete po 6 mg vsebujejo azo barvili tartrazin (E102) in rdeče barvilo 4R (E124), ki lahko povzročita

alergijske reakcije.

Farmakodinamske interakcije

Pri sočasni uporabi benzodiazepinov z alkoholom ali drugimi snovmi, ki delujejo zaviralno na osrednje živčevje, pride do aditivnega učinka. Sočasna uporaba z alkoholom ni priporočljiva.

Bromazepam je treba v kombinaciji s snovmi, ki delujejo zaviralno na osrednje živčevje, uporabljati previdno. Do okrepljenega zaviralnega učinka na osrednje živčevje lahko pride pri sočasni uporabi antipsihotikov (nevroleptikov), anksiolitikov/sedativov, nekaterih antidepresivov, opioidov, antikonvulzivov in sedativnih antihistaminikov.

Opioidi

Sočasna uporaba sedativnih zdravil, kot so benzodiazepini, ali sorodna zdravila, kot je zdravilo Lexaurin, z opioidi poveča tveganje za sedacijo, depresijo dihanja, komo in smrt zaradi aditivnega depresivnega učinka na osrednje živčevje. Odmerek in trajanje sočasnega zdravljenja morata biti omejena (glejte poglavje 4.4).

Farmakokinetične interakcije

Pri sočasni uporabi bromazepama in zdravil, ki zavirajo jetrne encime CYP3A4, lahko pride do farmakokinetičnega medsebojnega delovanja; posledica je zvečanje plazemske koncentracije bromazepama.

Cimetidin zmanjšuje očistek benzodiazepinov in okrepi njihovo delovanje.

Cisaprid pospeši absorpcijo benzodiazepinov in povzroči hitrejši začetek učinkovanja.

Pri sočasni uporabi bromazepama z močnimi zaviralci CYP3A4, kot so azolni antimikotiki (ketokonazol, itrakonazol, posakonazol, vorikonazol), zaviralci proteaze ali nekateri makrolidi (eritromicin, klaritromicin, telitromicin), je potrebna previdnost; razmisliti je treba o precejšnjem zmanjšanju odmerka. Pri sočasni uporabi narkotičnih analgetikov se lahko pojavi evforija, ki vodi v povečano psihično odvisnost.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Nosečnost

Velika količina podatkov iz kohortnih študij kaže, da izpostavljenost benzodiazepinom v prvem trimesečju nosečnosti ni povezana s povečanim tveganjem za večje malformacije. Vendar pa so nekatere zgodnje epidemiološke študije primerov in kontrol pokazale dvakrat povečano tveganje za razcepljeno nebo. Podatki kažejo, da je tveganje za pojav razcepljenega neba pri novorojenčku po izpostavljenosti matere benzodiazepinom manj kot 2/1000, v primerjavi s pričakovanim tveganjem pri splošni populaciji, ki je za take okvare približno 1/1000.

Med zdravljenjem z benzodiazepini v velikih odmerkih med drugim in/ali tretjim trimesečjem nosečnosti so opazili zmanjšanje aktivnih gibov in variabilnost srčnega ritma pri plodu.

Če je zdravljenje v zadnjem delu nosečnosti iz medicinskih razlogov nujno potrebno, tudi če le z majhnimi odmerki, se lahko pri otroku pojavi hipotonični sindrom (aksialna hipotonija, težave pri sesanju, ki povzročijo počasnejše pridobivanje telesne mase). Ti znaki so reverzibilni, vendar pa lahko trajajo od 1 do 3 tednov, skladno z razpolovnim časom zdravila. Pri velikih odmerkih se lahko pri novorojenčku pojavijo respiratorna depresija ali apneja in hipotermija. Poleg tega lahko pri novorojenčku nekaj dni po porodu opazimo odtegnitvene simptome, vključno s hiperekscitabilnostjo, agitacijo in tremorjem; le-ti se lahko pojavijo, tudi če ni opaziti hipotoničnega sindroma.

Ob upoštevanju teh podatkov, je uporaba bromazepama med nosečnostjo možna ob doslednem

upoštevanju indikacij in odmerjanja.

Če je zdravljenje z bromazepamom potrebno v zadnjem delu nosečnosti, se je treba izogibati velikim odmerkom in novorojenčka opazovati glede pojava odtegnitvenih simptomov in/ali hipotoničnega sindroma.

Dojenje

Bromazepam se izloča v mleko, zato naj matere med zdravljenjem ne dojijo.

Plodnost

Podatki o vplivu na plodnost pri človeku niso na voljo.

Zdravilo Lexaurin ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Sedacija, amnezija, zmanjšana sposobnost koncentracije in poslabšana funkcija mišic imajo lahko negativen vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Verjetnost za zmanjšanje pozornosti je večja pri nezadostni količini spanca ali pri sočasnem pitju alkohola (glejte poglavje 4.5).

Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z bromazepamom, so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* Ti neželeni učinki se pogosteje pojavijo ob začetku zdravljenja in običajno izzvenijo z

nadaljevanjem zdravljena.

**Glej poglavje 4.4

***Tveganje za padce in zlome je povečano pri tistih bolnikih, ki sočasno uporabljajo sedative (vključno z alkoholom) in pri starejših bolnikih.

Če se pojavijo hudi neželeni učinki, je treba zdravljenje prekiniti. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno.

Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Benzodiazepini običajno povzročajo zaspanost, ataksijo, disartrijo in nistagmus. Prekomerno

odmerjanje bromazepama je redko življenjsko nevarno, če se zdravilo jemlje samostojno, lahko pa

povzroči motnje govora, arefleksijo, apneo, hipotenzijo, depresijo respiratorne in srčne funkcije ter komo. Če se pojavi koma, običajno traja nekaj ur, lahko pa je dolgotrajna in ciklična, še posebej pri starejših bolnikih. Zaviralno delovanje benzodiazepinov na respiratorni sistem je izrazitejše pri bolnikih z boleznijo dihal. Benzodiazepini povečajo učinke zaviralcev CŽS vključno z alkoholom.

Zdravljenje

Glede na klinično stanje pacienta spremljamo njegove življenjske funkcije in uvedemo podporno terapijo še posebej, kadar so izraženi zaviralni učinki na dihalni in srčno žilni funkciji in osrednjem živčevju.

Priporočamo zmanjšanje nadaljnje absorpcije z ustrezno metodo npr. uporabo medicinskega oglja, če ni preteklo več kot1- 2 uri od zaužitja prekomernega odmerka. Pri tem je treba paziti na zaščito dihalnih poti, če je bolnik zaspan. Pri zaužitju več različnih zdravil hkrati pride v poštev izpiranje želodca, vendar ne rutinsko.

Pri hudi stopnji zaviranja osrednjega živčevja se lahko uporabi flumazenil, benzodiazepinski antagonist. Pri uporabi flumazenila moramo skrbno nadzorovati stanje pacienta. Ker ima zelo kratko razpolovno dobo (približno 1 uro) je potrebno spremljati pacientovo stanje tudi potem, ko učinek flumazenila izzveni. Kadar je pacient zaužil zdravila, ki znižujejo prag za epileptični napad (npr. triciklični antidepresivi), je treba flumazenil uporabljati zelo previdno. Za pravilno uporabo flumazenila glejte navodila za uporabo tega zdravila.