Diverin ZIPP 200 mg mehke kapsule

Odmerjanje

Neželene učinke je mogoče zmanjšati z najkrajšo potrebno uporabo najmanjšega učinkovitega

odmerka, ki še zadostuje za nadzor simptomov (glejte poglavje 4.4).

Odrasli in mladostniki ≥ 40 kg telesne mase (stari 12 let ali več):

Če mora odrasli bolnik jemati to zdravilo dlje kot 3 dni pri migrenskem glavobolu ali zvišani telesni temperaturi ali dlje kot 4 dni pri lajšanju bolečin oziroma če se mu simptomi poslabšajo, mu je treba naročiti, naj se posvetuje z zdravnikom.

Pediatrična populacija [samo za 200 mg]

Otroci, starejši od 6 let (20 kg –40 kg telesne mase):

Zdravilo Diverin ZIPP 200 mg se sme uporabljati samo pri otrocih s telesno maso najmanj 20 kg. Najvišji skupni dnevni odmerek ibuprofena je 20–30 mg ibuprofena na kg telesne mase, razdeljen na 3 do 4 posamezne odmerke s presledki od 6 do 8 ur. Priporočenega najvišjega dnevnega odmerka se ne sme preseči. V 24-urnem obdobju se ne sme preseči najvišjega odmerka ibuprofena 30 mg/kg.

Za odmerjanje se uporabljajo naslednja priporočila:

Starejši bolniki

Posebno prilagajanje odmerka ni potrebno. Zaradi pojava možnih neželenih učinkov je treba starejše

bolnike še posebej skrbno spremljati (glejte poglavje 4.4).

Bolniki z občutljivim želodcem

Bolniki z občutljivim želodcem morajo jemati ibuprofen skupaj z obrokom hrane.

Če bolnik zaužije ibuprofen po obroku, je lahko začetek njegovega delovanja zapoznel. Če se to zgodi, bolnik ne sme več zaužiti več ibuprofena, kot je priporočeno v poglavju 4.2 (Odmerjanje) oziroma zdravila ne sme vzeti, dokler ne mine ustrezen čas do naslednjega odmerka.

Bolniki z okvaro ledvic

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro delovanja ledvic odmerka ni treba prilagajati. Ibuprofen je kontraindiciran pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco (glejte poglavje 4.3).

Bolniki z okvaro jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro delovanja jeter odmerka ni treba prilagajati. Ibuprofen je kontraindiciran pri bolnikih s hudo motnjo delovanja jeter (glejte poglavje 4.3).

Način uporabe peroralna uporaba

Samo za kratkotrajno uporabo.

Kapsule ibuprofena je treba pogoltniti z obilo vode. Kapsul se ne sme žvečiti.

Ibuprofen je kontraindiciran pri bolnikih:

• s preobčutljivostjo na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• ki so imeli preobčutljivostne reakcije (npr. bronhospazem, angioedem, rinitis, urtikarijo ali astmo) kot odziv na acetilsalicilno kislino (ASA) ali druga nesteroidna protivnetna zdravila (v nadaljevanju NSAID),

• z aktivno peptično razjedo/krvavitvijo ali s ponavljajočo se peptično razjedo/krvavitvijo v anamnezi (dve ali več izrazitih epizod dokazane razjede ali krvavitve),

• s krvavitvijo ali perforacijo v prebavilih v anamnezi, v povezavi s predhodnim zdravljenjem z NSAID,

• s hudo okvaro delovanja jeter, hudo okvaro delovanja ledvic ali hudim srčnim popuščanjem

  [samo za 400 mg] mladostniki s telesno maso, manjšo od 40 kg, ali otroci, mlajši od 12 let

  -

  [samo za 200 mg] otroci s telesno maso, manjšo od 20 kg (stari okrog 6 let)

  -

  (stopnje IV po NYHA) (glejte poglavje 4.4),

• s cerebrovaskularno ali drugo aktivno krvavitvijo,

• z nepojasnjeno motnjo tvorbe krvnih celic,

• s hudo dehidracijo (ki jo lahko povzročijo bruhanje, driska ali nezadosten vnos tekočin),

• v zadnjem trimesečju nosečnosti (glejte poglavje 4.6).

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja, potrebnega za odpravo simptomov (glejte učinke na prebavila ter srce in ožilje, ki so opisana v nadaljevanju).

Previdnost je potrebna med dajanjem ibuprofena pri bolnikih, ki imajo naslednja stanja, ki se lahko poslabšajo:

• kongenitalna motnja presnove porfirina (npr. akutna intermitentna porfirija),

• motnje strjevanja krvi (ibuprofen lahko podaljša trajanje krvavitve),

• neposredno po večjem kirurškem posegu,

• sistemski eritematozni lupus ali mešana bolezen vezivnega tkiva (npr. zvečano tveganje za

  aseptični meningitis) (glejte poglavje 4.8),

• hipertenzija in/ali srčna okvara, ker se lahko poslabša delovanje ledvic (glejte poglavji 4.3 in 4.8)

• pri bolnikih, ki imajo seneni nahod, nosne polipe ali kronično obstruktivno pljučno bolezen, ker pri njih obstaja zvečano tveganje za pojav alergijskih reakcij. Te lahko nastopijo v obliki napada astme (z analgetiki povzročena astma), Quinckejevega edema ali urtikarije,

• pri bolnikih, ki so se že alergično odzvali na druge snovi, ker pri njih obstaja zvečano tveganje

  za preobčutljivostne reakcije tudi pri uporabi ibuprofena.

  Pediatrična populacija

  Pri dehidriranih otrocih in mladostnikih obstaja tveganje za okvaro ledvic.

  Starejši bolniki

  Pri starejših bolnikih je pogostnost neželenih učinkov NSAID zvečana, še posebej kar zadeva krvavitve in perforacije v prebavilih, ki so lahko usodne.

  Učinki na dihala

  Pri bolnikih z bronhialno astmo ali alergijsko boleznijo v anamnezi lahko pride do bronhospazma.

  Druga NSAID

  Sočasna uporaba ibuprofena z drugimi NSAID, vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze-2,

  poveča tveganje za pojav neželenih učinkov in se ji je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).

  Učinki na ledvice

  Ledvična okvara, ker se lahko dodatno poslabša delovanje ledvic (glejte poglavji 4.3 in 4.8).

  Na splošno lahko ponavljajoča se uporaba analgetikov, zlasti kombinacija več analgetičnih učinkovin, vodi do trajne okvare ledvic s tveganjem za ledvično odpoved (analgetično nefropatijo). To tveganje je lahko zvečano pri telesnem naporu, ko pride do izgubljanja soli in dehidracije, zato se mu je treba izogibati.

  Učinki na jetra

  Motnje v delovanju jeter (glejte poglavji 4.3 in 4.8).

  Zdravljenje z ibuprofenom je primerno prekiniti, ko se pojavi poslabšanje delovanja jeter v povezavi z uporabo ibuprofena. Po prekinitvi zdravljenja se zdravstveno stanje običajno normalizira. Primeren je tudi občasen nadzor glikemije.

  Srčno-žilni in možgansko-žilni učinki

  V povezavi z zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID) so poročali o zadrževanju tekočin, visokem krvnem tlaku in edemu, zato je pred začetkom zdravljenja potrebna previdnost (posvet z zdravnikom ali s farmacevtom) pri bolnikih z anamnezo visokega krvnega tlaka in/ali srčnim popuščanjem.

  Klinične študije kažejo, da je lahko uporaba ibuprofena, zlasti pri velikih odmerkih (2400 mg/dan), povezana z majhnim povečanim tveganjem za arterijske trombotične dogodke (na primer miokardni infarkt ali možgansko kap). Epidemiološke študije na splošno ne kažejo, da so majhni odmerki ibuprofena (npr. ≤ 1200 mg/dan) povezani s povečanim tveganjem za arterijske trombotične dogodke.

  Bolniki z nenadzorovano hipertenzijo, kongestivnim srčnim popuščanjem (razred II–III po NYHA), ugotovljeno ishemično srčno boleznijo, periferno arterijsko boleznijo in/ali cerebrovaskularno boleznijo se smejo zdraviti z ibuprofenom samo po temeljitem premisleku, pri tem pa se je treba izogibati velikim odmerkom (2400 mg/dan).

  Odločitev je treba temeljito pretehtati tudi pred začetkom dolgotrajnega zdravljenja pri bolnikih z dejavniki tveganja za kardiovaskularne dogodke (npr. hipertenzija, hiperlipidemija, sladkorna bolezen in kajenje), zlasti če so potrebni veliki odmerki ibuprofena (2400 mg/dan).

  Zmanjšana plodnost žensk

  Glede možnega vpliva na plodnost žensk glejte poglavje 4.6.

  Učinki na prebavila

  NSAID je treba dajati previdno bolnikom z boleznijo prebavil (ulcerativni kolitis, Crohnova bolezen) v anamnezi, saj se ta stanja lahko poslabšajo (glejte poglavje 4.8).

  Pri vseh NSAID so poročali o krvavitvah iz prebavil, razjedah ali perforacijah, ki lahko povzročijo smrt bolnika in se pojavijo kadarkoli v teku zdravljenja, z ali brez opozorilnih simptomov ali učinkov na prebavila v anamnezi.

  Tveganje za krvavitve, razjedo ali perforacijo v prebavilih je večje pri visokih odmerkih NSAID in pri tistih bolnikih, ki imajo v anamnezi razjedo, še posebej, če je ob tem prišlo do zapletov v obliki krvavitev ali perforacije (glejte poglavje 4.3), ter pri starostnikih. Ti bolniki naj začnejo zdravljenje z najnižjim odmerkom, ki je na voljo.

  Pri tovrstnih bolnikih in pri bolnikih, ki morajo sočasno jemati tudi acetilsalicilno kislino v nizkih odmerkih ali druge učinkovine, ki lahko zvečajo tveganje za prebavila (glejte spodaj in tudi poglavje 4.5), je potrebno razmisliti o uvedbi kombiniranega zdravljenja z zdravili za zaščito želodčne sluznice (npr. mizoprostolom ali zaviralci protonske črpalke).

  Bolniki, ki imajo v anamnezi toksične učinke na prebavila, še posebej starostniki, morajo obvestiti zdravnika o kakršnihkoli nenavadnih simptomih v trebušni votlini (predvsem krvavitvah iz prebavil), kar je najbolj pomembno v začetnih fazah zdravljenja.

  Bolnikom, ki sočasno prejemajo tudi druga zdravila, ki zvečujejo tveganje za nastanek razjede ali krvavitve, na primer peroralne kortikosteroide, antikoagulante, npr. varfarin, selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina ali protitrombocitna zdravila, npr. acetilsalicilno kislino, je treba svetovati previdnost (glejte poglavje 4.5).

  Kadar se pri bolniku, ki prejema ibuprofen, pojavijo krvavitve iz prebavil ali razjede, je treba zdravljenje ukiniti.

  Kožne reakcije

  O resnih kožnih reakcijah, od katerih so bile nekatere smrtne, na primer eksfoliativni dermatitis, Stevens-Johnsonov sindrom in toksična epidermalna nekroliza, so v povezavi z uporabo NSAID poročali zelo redko (glejte poglavje 4.8). Velja, da je tveganje za tovrstne reakcije največje na začetku zdravljenja, saj se v večini primerov pojavijo v prvem mesecu zdravljenja. Bolnikom je treba svetovati, naj že ob prvem pojavu kožnega izpuščaja, sprememb na sluznici ali kateregakoli drugega znaka preobčutljivosti prenehajo z jemanjem ibuprofena.

  Izjemoma lahko virus noric (varicela) povzroči hude zaplete okužbe kože in mehkih tkiv. Zaenkrat ni mogoče izključiti možnosti, da jemanje NSAID prispeva k poslabšanju teh okužb. Zato je priporočeno, da v primeru noric bolnik ne jemlje ibuprofena.

  Druge pripombe

  Zelo redko so nastopile hude akutne preobčutljivostne reakcije (na primer anafilaktični šok). Že ob prvih znakih preobčutljivostne reakcije po jemanju ibuprofena je treba zdravljenje prekiniti in specializirano osebje mora uvesti potrebne medicinske ukrepe v skladu s simptomi.

  Ibuprofen lahko prikrije znake ali simptome okužbe (zvišana telesna temperatura, bolečina in

  oteklina).

  Ibuprofen lahko začasno zavre delovanje (agregacijo) trombocitov, zato je priporočljivo skrbno

  spremljanje vseh bolnikov z motnjami koagulacije.

  Pri daljši uporabi ibuprofena so potrebne redne preiskave delovanja jeter in ledvic ter krvne slike.

  Dolgotrajno jemanje katere koli vrste analgetikov lahko poslabša glavobol. Če pride do takega stanja ali ob sumu nanj, se je treba posvetovati z zdravnikom in zdravljenje prekiniti. Na diagnozo glavobola zaradi prekomernega jemanja zdravil je treba posumiti pri bolnikih, ki imajo pogoste ali vsakodnevne glavobole kljub (ali zaradi) redne uporabe zdravil proti glavobolu. Glavobola zaradi prekomernega jemanja zdravil se ne sme zdraviti s zvečanimi odmerki zdravil.

  Med zdravljenjem z ibuprofenom so pri bolnikih z obstoječimi avtoimunskimi boleznimi (kot so sistemski eritematozni lupus, mešana bolezen vezivnega tkiva) opazili nekaj primerov simptomov aseptičnega meningitisa, kot so okorelost vratu, glavobol, navzee, bruhanje, zvišana telesna temperatura ali dezorientacija.

  Pri sočasnem uživanju alkohola se lahko okrepijo neželeni učinki, ki so povezani z učinkovino, še zlasti NSAID učinki na prebavila in osrednje živčevje.

  Bolniki, ki jemljejo ibuprofen, morajo svojemu zdravniku poročati o znakih ali simptomih razjed ali krvavitev v prebavilih, pojavu zamegljenega vida ali drugih očesnih simptomov, kožnem izpuščaju, zvečanju telesne mase ali edemih.

  Če se pojavijo težave z vidom, zamegljen vid, skotom ali motnje zaznavanja barv, je treba zdravljenje prekiniti.

  [samo za 200 mg]

  To zdravilo vsebuje 38,9 mg sorbitola (E420) v eni kapsuli.

  Upoštevati je treba aditivni učinek sočasnega jemanja zdravil, ki vsebujejo sorbitol (ali fruktozo) in sorbitola (ali fruktoze), ki ga vnesemo s hrano.

  Količina sorbitola v zdravilih za peroralno uporabo lahko vpliva na biološko uporabnost drugih zdravil za peroralno uporabo, ki se jemljejo sočasno.

Acetilsalicilna kislina

Sočasna uporaba ibuprofena in acetilsalicilne kisline na splošno ni priporočljiva zaradi možnosti

povečanja neželenih učinkov.

Eksperimentalni podatki kažejo, da lahko ibuprofen pri sočasni uporabi kompetitivno zavira učinek majhnega odmerka acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Čeprav je ekstrapolacija teh podatkov na klinične situacije negotova, ni mogoče izključiti možnosti, da redna, dolgotrajna uporaba ibuprofena lahko zmanjša kardioprotektivne učinke majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline. Pri občasni uporabi ibuprofena ni verjetno, da se bodo pojavili klinično pomembni učinki (glejte poglavje 5.1).

Drugi NSAID, vključno s salicilati in selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze-2: Izogibati se je treba sočasni uporabi dveh ali več NSAID, ker lahko zveča tveganje za nastanek razjed v prebavilih in krvavitve zaradi sinergističnega učinka (glejte poglavje 4.4).

Antikoagulanti

NSAID lahko okrepijo učinke antikoagulantov, npr. varfarina (glejte poglavje 4.4).

Diuretiki, zaviralci ACE, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta in antagonisti angiotenzina II NSAID lahko zmanjšajo učinek diuretikov in drugih antihipertenzivnih zdravil. Pri nekaterih bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic (npr. pri dehidriranih bolnikih ali pri starostnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic) lahko sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov adrenergičnih receptorjev beta, antagonistov angiotenzina II in zdravil, ki zavirajo ciklooksigenazo, vodi do nadaljnjega poslabšanja delovanja ledvic, vključno z možnostjo akutne ledvične odpovedi, ki pa je običajno reverzibilna. Zato je treba te kombinacije predpisovati previdno, še posebej pri starostnikih. Bolniki morajo biti tudi zadostno hidrirani in po potrebi je treba nadzorovati delovanje ledvic ob uvedbi sočasne terapije in periodično pozneje.

Diuretiki, ki varčujejo s kalijem

Sočasna uporaba in diuretikov, ki varčujejo s kalijem, lahko vodi do hiperkaliemije (priporočljivo je

spremljanje koncentracije kalija v serumu).

Kortikosteroidi

Zvečano tveganje za neželene učinke, še posebej v prebavilih (gastrointestinalne razjede ali krvavitve)

(glejte poglavje 4.4).

Antitrombotična zdravila in selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) Zvečano tveganje za krvavitve v prebavilih (glejte poglavje 4.4).

Digoksin

NSAID lahko poslabšajo srčno popuščanje, zmanjšajo GFR in zvečajo serumske koncentracije digoksina, vendar določanje serumske koncentracije digoksina ob pravilni uporabi (največ 4 dni) praviloma ni potrebno.

Fenitoin

Sočasna uporaba ibuprofena s pripravki fenitoina lahko zveča serumske ravni fenitoina, vendar določanje serumske koncentracije fenitoina ob pravilni uporabi (največ 4 dni) praviloma ni potrebno.

Litij

Obstajajo dokazi o potencialnem zvečanju plazemskih ravni litija, vendar določanje serumske

koncentracije litija ob pravilni uporabi (največ 4 dni) praviloma ni potrebno.

Metotreksat

Uporaba ibuprofen v času 24 ur pred prejemom metotreksata ali po njem lahko vodi do zvečanja koncentracij metotreksata in do okrepitve njegovih toksičnih učinkov.

Ciklosporin

Pri sočasni uporabi določenih nesteroidnih protivnetnih zdravil je zvečano tveganje za okvaro ledvic zaradi ciklosporina. Tega učinka ni mogoče izključiti tudi pri kombiniranju ciklosporina z ibuprofenom.

Mifepriston

NSAID se ne sme uporabiti 8-12 dni po uporabi mifepristona, saj lahko NSAID zmanjšajo učinek

mifepristona.

Sulfinpirazon

Zdravila, ki vsebujejo sulfinpirazon, lahko upočasnijo izločanje ibuprofena.

Probenecid

Zdravila, ki vsebujejo probenecid, lahko zmanjšajo očistek NSAID in zvečajo njihovo serumsko

koncentracijo.

Takrolimus

Pri sočasni uporabi NSAID in takrolimusa se zveča tveganje za nefrotoksičnost.

Zidovudin

Ob sočasni uporabi NSAID in zidovudina obstaja zvečano tveganje hematološke toksičnosti. 1-2 tedna

po začetku sočasne uporabe je priporočeno opraviti krvne teste.

Obstajajo dokazi o zvečanem tveganju za nastanek hemartroze in hematoma pri HIV (+) bolnikih s

hemofilijo, ki se sočasno zdravijo z zidovudinom in ibuprofenom.

Sulfoninsečnine

NSAID lahko bodisi zvečajo bodisi zmanjšajo hipoglikemični učinek sulfonilsečnin. V primeru

sočasne uporabe je priporočena previdnost.

Kinolonski antibiotiki

Podatki iz raziskav na živalih kažejo, da lahko NSAID zvečajo tveganje za konvulzije, povezane z uporabo kinolonskih antibiotikov. Pri bolnikih, ki jemljejo NSAID in kinolone, lahko torej obstaja zvečano tveganje za pojav konvulzij.

Alkohol, bisfosfonati, okspentifilin (pentoksifilin) in sulfinpirazon

Sočasna uporaba lahko poslabša neželene učinke na prebavila in zveča tveganje za krvavitve in

razjede v prebavilih.

Baklofen

Zvečana toksičnost baklofena.

Nosečnost

Zavora sinteze prostaglandinov lahko neugodno vpliva na nosečnost in/ali na razvoj zarodka ali ploda. Podatki iz epidemioloških študij kažejo na možnost zvečanega tveganja za splav in malformacije srca ter gastroshizo pri uporabi zaviralcev sinteze prostaglandinov na začetku nosečnosti. Raziskovalci menijo, da to tveganje narašča z odmerkom in dolžino zdravljenja.

Raziskave pri živalih so pokazale, da vodi uporaba zaviralca sinteze prostaglandinov do zvečanih izgub zarodkov pred in po implantaciji ter do zvečane smrtnosti zarodka in ploda. Poleg tega so pri živalih, ki so prejele zaviralec sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze, poročali o zvečani incidenci različnih malformacij, vključno s srčno-žilnimi malformacijami.

V prvem in drugem trimesečju nosečnosti ženske ne smejo jemati ibuprofena, če ni nujno potrebno. Če ženska, ki skuša zanositi, uporablja ibuprofen, oziroma če ga uporablja v prvem in drugem trimesečju nosečnosti, pa mora biti odmerek zdravila kar najnižji in dolžina zdravljenja najkrajša.

V tretjem trimesečju nosečnosti lahko vsak izmed zaviralcev sinteze prostaglandinov povzroči pri plodu:

• toksičnost za srce in pljuča (s prezgodnjim zaprtjem arterioznega duktusa in pljučno

  hipertenzijo);

• motnje delovanja ledvic, ki lahko napredujejo do ledvične odpovedi z oligohidramnijem; pri materi in novorojencu, ob koncu nosečnosti:

• možno podaljšanje časa krvavitve, to je antiagregacijski učinek, ki se lahko pojavi celo pri zelo

  majhnih odmerkih;

• zavrtje krčenja maternice, s posledičnim zakasnelim ali podaljšanim porodom.

Posledično je uporaba ibuprofena med tretjim trimesečjem nosečnosti kontraindicirana. Dojenje

Ibuprofen in njegovi presnovki lahko v nizkih koncentracijah prehajajo v materino mleko pri človeku.

Doslej ni znanih škodljivih učinkov zdravila na dojenčke. Zato se ibuprofen med dojenjem lahko uporablja za kratkotrajno lajšanje bolečin in zvišane telesne temperature v priporočenem odmerku. Varnost pri dolgotrajni uporabi ni bila ugotovljena.

Plodnost

Obstajajo dokazi, da lahko zdravila, ki zavirajo sintezo ciklooksigenaze/prostaglandinov, povzročijo zmanjšanje plodnosti pri ženskah, zaradi vpliva na ovulacijo. Ta učinek po prenehanju uporabe zdravila mine.

Ibuprofen ne vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji oz. je njegov vpliv zanemarljiv. Ker pa se lahko pri visokih odmerkih zdravila pojavijo neželeni učinki kot so utrujenost, somnolenca, vrtoglavica in motnje vida (o njih poročajo kot o občasnih neželenih učinkih), je lahko sposobnost vožnje avtomobila ali upravljanja s stroji v posameznih primerih zmanjšana. Ta učinek je še večji pri sočasnem uživanju alkohola.

Najpogosteje so poročali o neželenih učinkih, ki so bili povezani s prebavili. Pojavijo se lahko peptične razjede, predrtja ali krvavitve v prebavilih, ki so lahko včasih tudi usodne, še posebej pri starostnikih (glejte poglavje 4.4). Po uporabi ibuprofena so poročali o navzei, bruhanju, driski, napenjanju, zaprtju, dispepsiji, bolečini v trebuhu, meleni, hematemezi, ulceroznem stomatitisu in poslabšanju kolitisa ter Crohnove bolezni (glejte poglavje 4.4). Redkeje so poročali o pojavu gastritisa.

Neželeni učinki so večinoma odvisni od velikosti odmerka in se med posamezniki razlikujejo. Predvsem tveganje za pojav krvavitve v prebavilih je odvisno od razpona odmerka in trajanja zdravljenja. Za druge znane dejavnike tveganja glejte poglavje 4.4.

Klinične študije kažejo, da je lahko uporaba ibuprofena, zlasti pri velikih odmerkih (2400 mg/dan), povezana z majhnim povečanim tveganjem za arterijske trombotične dogodke (na primer miokardni infarkt ali možgansko kap) (glejte poglavje 4.4).

V povezavi z zdravljenjem z NSAID so poročali o pojavu edemov, hipertenzije in srčnega popuščanja.

Nekateri od spodaj navedenih neželenih učinkov so manj pogosti, kadar je najvišjii dnevni odmerek 1200 mg, v primerjavi z velikimi odmerki pri bolnikih z revmatičnimi boleznimi.

Ocena neželenih učinkov običajno temelji na naslednjih pogostnostih: Zelo pogosti (≥1/10)

Pogosti (≥1/100 do <1/10) Občasni (≥1/1.000 do <1/100) Redki (≥1/10.000 do <1/1.000) Zelo redki (<1/10.000)

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) # Glejte ‘Opis izbranih neželenih učinkov’ spodaj.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Zelo redki: motnje hematopoeze (anemija, levkopenija, trombocitopenija, pancitopenija, agranulocitoza).#

Bolezni imunskega sistema

Občasni: preobčutljivostne reakcije, kot so urtikarija, pruritus, purpura in eksantem, ter napadi astme (včasih s hipotenzijo) (glejte poglavje 4.4).

Redki: sindrom eritematoznega lupusa

Zelo redki: Hude preobčutljivostne reakcije. Simptomi lahko vključujejo: obrazni edem, otekanje jezika, tekanjem grla s konstrikcijo dihalnih poti, dihalno stisko, tahikardijo, padec krvnega tlaka vse do življenjsko ogrožajočega šoka (glejte poglavje 4.4). Poslabšanje z okužbo povezanih vnetij (npr. pojav nekrotizirajočega fasciitisa), ki je povezan z uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil. #

Psihiatrične motnje

Redki: depresija, zmedenost, halucinacije, psihotične reakcije.

Bolezni živčevja

Pogosti: glavobol (glejte poglavje 4.4), somnolenca, vertigo, utrujenost, razdražljivost, omotičnost, nespečnost, vznemirjenost.

Zelo redki: aseptični meningitis. #

Bolezni oči

Občasni: motnje vida. #

Redki: toksična ambliopija.

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

Redki: tinitus.

Srčne bolezni

Zelo redki: palpitatacije, srčno popuščanje (glejte poglavje 4.4), miokardni infarkt, akutni pljučni

edem, edem (glejte poglavje 4.4).

Žilne bolezni

Zelo redki: arterijska hipertenzija (glejte poglavje 4.4).

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Občasni: rinitis, bronhospazem.

Bolezni prebavil

Zelo pogosti: gastrointestinalne motnje kot so zgaga, dispepsija, bolečine v trebuhu ter navzea, bruhanje, napenjanje, driska, zaprtje.

Pogosti: gastrointestinalne razjede, včasih s krvavitvami in predrtjem (glejte poglavje 4.4), okultna krvavitev, ki lahko povzroči anemijo, melena, hematemeza, ulcerativni stomatitis, kolitis, poslabšanje vnetne črevesne bolezni, zapleti divertiklov debelega črevesa (perforacija, fistula).

Občasni: gastritis.

Zelo redki: ezofagitis, pankreatitis, črevesne strikture.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Zelo redki: motnje v delovanju jeter, poškodba jeter, zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju, odpoved jeter, akutni hepatitis, zlatenica.

Bolezni kože in podkožja

Občasni: fotosenzitivnost.

Zelo redki: hude oblike kožnih reakcij (multiformni eritem, eksfoliativni dermatitis, bulozne reakcije,

vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo), alopecija,

nekrotizirajoči fasciitis (glejte poglavje 4.4.). V primeru okužbe z virusom noric lahko pride do hudih okužb kože z zapleti na mehkem tkivu .

Neznana pogostnost: reakcija na zdravilo z eozonofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS).

Bolezni sečil

Občasni: pojav edemov, zlasti pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo ali ledvično insuficienco, nefrotski sindrom, intersticijski nefritis, ki je lahko povezan z ledvično odpovedjo. #

Redki: ledvična papilarna nekroza. #

Nosečnost, puerperij in perinatalna stanja

Zelo redki: menstrualne motnje.

Preiskave

Redki: zvečanje dušika sečnine v krvi, serumskih transaminaz in alkalne fosfataze, zmanjšanje vrednosti hemoglobina in hematokrita, zaviranje agregacije trombocitov, podaljšan čas krvavitve, zmanjšanje vrednosti serumskega kalcija, zvečanje sečne kisline v serumu.

Opis izbranih neželenih učinkov

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Prvi simptomi ali znaki so lahko: zvišana telesna temperatura, vneto grlo, površinske lezije v ustih, gripi podobni simptomi, huda izčrpanost, krvavitve iz nosu in krvavitve v koži. Do teh krvnih diskrazij lahko pride predvsem po dolgotrajni uporabi visokih odmerkov. Pri bolnikih na dolgoročni terapiji je treba redno opravljati preiskave krvi (glejte poglavje 4.4).

Bolezni imunskega sistema

Bolezni imunskega sistema so lahko povezane z mehanizmom delovanja NSAID. Če se med uporabo ibuprofena pojavijo znaki okužbe oziroma se poslabšajo, je treba bolniku naročiti, naj nemudoma obvesti svojega zdravnika . Le-ta bo preveril, ali je prisotna indikacija za zdravljenje okužbe/uporabo antibiotika.

Bolezni živčevja

Med zdravljenjem z ibuprofenom so bili opaženi simptomi aseptičnega meningitisa, kot so togost vratu, glavobol, navzea, bruhanje, zvišana telesna temperatura ali zamegljenost zavesti. Zdi se, da so k temu bolj nagnejeni bolniki z avtoimunsko kolagensko boleznijo (sistemski eritematozni lupus, mešana bolezen vezivnega tkiva).

Očesne bolezni

Poročali so o reverzibilnih očesnih boleznih kot so toksična ambliopija, zamegljen vid in spremembe v zaznavanju barv. V primeru pojava takih reakcij je treba prenehati z uporabo ibuprofena.

Bolezni sečil

Pojavijo se lahko različne stopnje okvare delovanja ledvic, predvsem pri dolgotrajni uporabi visokih odmerkov. Nenadno zmanjšanje ledvične okvare je lahko povezano z generalizirano preobčutljivostno reakcijo.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, Tel: +386 (0) 8 2000

500, Faks: +386 (0) 8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Pri otrocih lahko zaužitje več kot 400 mg ibuprofena na kg telesne mase povzroči simptome, pri odraslih je odziv glede na velikost odmerka manj jasen. Razpolovna doba pri prevelikem odmerjanju je 1,5-3 ure.

Simptomi

Pri večini bolnikov, ki so zaužili klinično pomembne količine NSAID, se bodo pojavili le navzea, bruhanje, epigastrična bolečina in v redkih primerih driska. Pojavijo se lahko še tinitus, glavobol in krvavitve v prebavilih. Pri hujši zastrupitvi pride do motenj v osrednjem živčevju, ki se kažejo kot omotica, zaspanost, občasno ekscitacija in dezorientiranost, izguba zavesti (pri otrocih tudi mioklonični krči) ali koma. Občasno se pri bolnikih pojavijo konvulzije. Pri resni zastrupitvi lahko pride do metabolične acidoze. Lahko se podaljša protrombinski čas/INR, najverjetneje zaradi vpliva na dejavnike strjevanja krvi v obtoku. Pojavi se lahko ledvična odpoved in okvara jeter. Pri astmatikih je možno poslabšanje astme. Nastopijo lahko tudi hipotenzija, depresija dihanja in cianoza.

Zdravljenje

Zdravljenje mora biti simptomatsko in podporno, z vzdrževanjem prehodnosti dihalnih poti in spremljanjem delovanja srca in vitalnih znakov, dokler se stanje ne stabilizira. Praznjenje želodca ali peroralno dajanje aktivnega oglja je indicirano, če se izvede v eni uri od zaužitja več kot 400 mg na kilogram telesne mase. Če se je ibuprofen že absorbiral, je treba uporabiti alkalne snovi za spodbujanje izločanja ibuprofena z urinom. Pogoste in dolgotrajne konvulzije je treba zdraviti z intravenskim diazepamom ali lorazepamom. Bolniki z astmo naj prejmejo bronhodilatatorje.

Specifičnega antidota ni na voljo.