Zdravljenje in profilaksa krvavitev pri bolnikih s hemofilijo B (kongenitalno pomanjkanje faktorja IX).

Zdravljenje je treba uvesti pod nadzorom zdravnika, izkušenega v zdravljenju hemofilije.

Odmerjanje

Odmerjanje zdravila in trajanje nadomestne terapije sta odvisna od stopnje pomanjkanja faktorja IX,

mesta in obsega krvavitve ter bolnikovega kliničnega stanja.

Število danih enot faktorja IX izražamo v mednarodnih enotah (i.e.), ki se nanašajo na tekoči standard SZO za pripravke faktorja IX. Aktivnost faktorja IX v plazmi izražamo bodisi v odstotkih (glede na normalno človeško plazmo) ali v mednarodnih enotah (glede na mednarodni standard za koncentrate faktorja IX v plazmi).

Ena mednarodna enota (i.e.) aktivnosti faktorja IX ustreza količini faktorja IX v enem mililitru

normalne človeške plazme.

Izračun potrebnega odmerka faktorja IX temelji na empirični ugotovitvi, da z dajanjem 1 i.e. faktorja IX na kilogram telesne mase povečamo plazemsko aktivnost faktorja IX za 0,9% normalne aktivnosti.

Potrebni odmerek določimo s pomočjo naslednje enačbe:

Potrebno število enot = telesna masa (kg) x želeno zvišanje faktorja IX (%) (i.e./dl) x 1,1

Potrebno količino in pogostnost dajanja faktorja IX vedno določite na podlagi klinične učinkovitosti zdravila v posameznem primeru. Pripravke faktorja IX je treba le redko uporabljati pogosteje kot enkrat na dan.

V primeru spodaj navedenih hemoragičnih dogodkov aktivnost faktorja IX ne sme pasti pod navedeno stopnjo plazemske aktivnosti (v % od normale ali i.e./dl) v ustreznem časovnem obdobju.

Spodnjo preglednico lahko uporabljate kot vodilo za odmerjanje pri krvavitvah in kirurških posegih:

Med zdravljenjem je priporočljivo ustrezno določanje koncentracije faktorja IX kot vodilo za odmerjanje in določanje pogostnosti ponavljanja infuzij. Posebej pri večjih kirurških posegih je nujno natančno spremljanje nadomestne terapije s koagulacijskimi testi (določanjem plazemske aktivnosti faktorja IX). Pri posameznih bolnikih je lahko odziv na faktor IX različen, zato dosežejo različne koncentracije faktorja in vivo in različne razpolovne dobe.

Za dolgoročno profilakso krvavitev pri bolnikih s hudo hemofilijo B običajno uporabljamo odmerke

od 20 do 40 i.e. faktorja IX na kg telesne mase na vsake 3 do 4 dni.

V nekaterih primerih, še posebej pri mlajših bolnikih, so lahko potrebni krajši razmiki med odmerki ali

večji odmerki.

Ni zadostnih podatkov, da bi priporočili uporabo zdravila Immunine pri otrocih, mlajših od 6 let.

Bolnike je treba spremljati, da ugotovite morebiten nastanek zaviralcev faktorja IX. Če ne dosežete pričakovane stopnje aktivnosti faktorja VIII v plazmi ali če z ustreznim odmerkom niste uspeli obvladati krvavitve, opravite preiskavo, da ugotovite, ali je pri bolniku prišlo do nastanka zaviralcev faktorja IX. Pri bolnikih z veliko koncentracijo teh zaviralcev zdravljenje s faktorjem IX morda ne bo učinkovito in je treba preučiti druge možnosti zdravljenja. Zdravljenje takih bolnikov mora voditi zdravnik z izkušnjami iz zdravljenja bolnikov s hemofilijo.

Glejte tudi poglavje 4.4.

Način uporabe

Zdravilo raztopite, kakor je opisano v poglavju 6.6. Zdravilo IMMUNINE uporabljamo intravensko.

Priporočljivo je, da ne injicirate več kot 2 ml zdravila na minuto.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

Diseminirana intravaskularna koagulacija (DIC) in/ali hiperfibrinoliza.

Če so te bolezni ali motnje obvladane z ustreznim zdravljenjem, smete zdravilo IMMUNINE

uporabljati le za zdravljenje smrtno nevarnih krvavitev.

Kot pri vsakem beljakovinskem pripravku za intravensko uporabo so tudi pri tem mogoče preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa.

Zdravilo vsebuje sledove drugih človeških beljakovin, ne le faktor IX. Bolniki morajo biti poučeni o zgodnjih znakih preobčutljivostnih reakcij, med katere sodijo koprivnica, generalizirana urtikarija, tiščanje v prsih, težko dihanje, hipotenzija in anafilaksija. Poučite jih, naj v primeru pojava teh simptomov nemudoma prenehajo z uporabo zdravila in se posvetujejo s svojim zdravnikom.

V primeru šoka upoštevajte tekoče medicinske standarde za zdravljenje šoka.

Pri bolnikih s tveganjem za nastanek tromboze (npr. pri tistih z jetrnimi boleznimi, trombofilijo, hiperkoagulabilnostnimi stanji, angino pektoris, koronarno srčno boleznijo ali akutnim miokardnim infarktom v pretekli anamnezi ter pri prezgodaj rojenih novorojenčkih) je potrebno spremljati, da ugotovite morebitno DIC in/ali nastanek tromboze. Pri bolnikih, pri katerih posumite na DIC, nadomestno zdravljenje nemudoma prekinite.

Med običajne ukrepe za preprečevanje okužb pri uporabi zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, sodijo selekcija darovalcev, presejalno testiranje posameznih enot darovane krvi ali plazme in celotne količine zbrane plazme na specifične markerje okužbe ter vključitev učinkovitih korakov za inaktivacijo ali odstranjevanje virusov v proizvodni postopek. Kljub temu pa pri uporabi zdravil, izdelanih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti prenosa povzročiteljev infekcijskih bolezni. To velja tudi za doslej še neznane ali porajajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.

Uvedeni ukrepi štejejo za učinkovite proti virusom z ovojnico, na primer proti virusom HIV, HBV in HCV ter proti virusu brez ovojnice HAV, vendar so lahko omejene vrednosti proti drugim virusom brez ovojnice, kot je parvovirus B19. Okužba s parvovirusom B19 je lahko resna pri nosečih ženskah (okužba ploda) in pri posameznikih z imunsko pomanjkljivostjo ali s povečano premeno eritrocitov (npr. pri hemolitični anemiji).

Bolnike, ki redno prejemajo koncentrate človeškega faktorja IX iz plazme ali ki jih bodo prejeli večkrat, po potrebi ustrezno cepite (proti hepatitisu A in B).

Močno priporočamo, da ob vsakem dajanju zdravila IMMUNINE bolniku zapišete ime in številko serije zdravila, da se ohrani povezava med bolnikom in serijo zdravila.

Ker lahko količina natrija v največjem dnevnem odmerku preseže 200 mg, je lahko to zdravilo škodljivo za bolnike na dieti z majhno količino natrija.

Po večkratnem prejemu zdravil s humanim koagulacijskim faktorjem IX je treba bolnike spremljati glede nastanka nevtralizirajočih protiteles (zaviralcev) z opravljanjem ustreznih bioloških preiskav. Količino nevtralizirajočih protiteles izražamo v enotah Bethesda (BU).

V literaturi obstajajo poročila o korelaciji med nastankom zaviralcev faktorja IX in pojavom alergijskih reakcij, zato je treba pri bolnikih z alergijskimi reakcijami ugotoviti, ali so se pri njih pojavili zaviralci. Pomembno je poudariti, da imajo bolniki z zaviralci faktorja IX lahko povečano tveganje za anafilaksijo ob kasnejši uporabi faktorja IX.

Zaradi tveganja za pojav alergijskih reakcij pri uporabi koncentratov faktorja IX naj bolnik po presoji lečečega zdravnika prvih nekaj infuzij faktorja IX prejme pod zdravniškim nadzorom v ambulanti, kjer bo na voljo tudi ustrezno medicinsko zdravljenje za morebitne alergijske reakcije.

Ker je bila uporaba koncentratov kompleksa faktorja IX v preteklosti povezana s tromboemboličnimi zapleti, katerih tveganje je večje pri zdravilih manjše čistote, je lahko tudi uporaba pripravkov faktorja IX nevarna pri bolnikih z znaki fibrinolize in pri tistih z diseminirano intravaskularno koagulacijo (DIC). Zaradi potencialnega tveganja za trombotične zaplete je treba uvesti klinični nadzor za ugotavljanje zgodnjih znakov trombotične in porabne koagulopatije. Pri dajanju tega zdravila bolnikom z jetrnimi boleznimi ali po kirurških posegih ter novorojenčkom ali bolnikom, ki imajo tveganje za nastanek trombotičnih pojavov ali DIC, vedno opravite ustrezne biološke preiskave. V vsakem od omenjenih primerov je torej treba pretehtati koristi zdravljenja z zdravilom IMMUNINE glede na tveganje za opisane zaplete.

Ni znanih interakcij med pripravki humanega koagulacijskega faktorja IX in drugimi zdravili.

Študije vpliva faktorja IX na razmnoževanje pri živalih niso bile opravljene. Ker je hemofilija B pri ženskah redka, tudi ni izkušenj z uporabo faktorja IX med nosečnostjo in dojenjem, zato ga smete v tem času uporabljati le, če je nujno.

Niso opazili nikakršnega vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Neželeni učinki, navedeni v nadaljevanju, izvirajo iz poročil o kliničnih preskušanjih in iz

postmarketinškega spremljanja zdravila.

Pogostnost neželenih učinkov je bila ocenjena s pomočjo naslednjih kriterijev: zelo pogosti ( ≥1/10) pogosti (≥ 1/100; < 1/10), občasni (≥ 1/1000; < 1/100), redki (≥ 1/10.000; < 1/1000) in zelo redki (<1/10.000).

Poročila iz kliničnih preskušanj

Naslednji neželeni učinki sodijo v kategorijo občasnih neželenih učinkov (incidenca ≥ 1/1000; < 1/100):

Bolezni kože in podkožja

srbenje

izpuščaj

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

draženje žrela oz. vnetje žrela suh kašelj

Poročila iz postmarketinškega spremljanja zdravila

Naslednji neželeni učinki sodijo v kategorijo zelo redkih neželenih učinkov (incidenca < 1/10.000):

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

• nevtralizacijska protitelesa (zaviralci) proti faktorju IX

• diseminirana intravaskularna koagulacija

  Bolezni imunskega sistema

• alergijske reakcije

• huda anafilaksija

• angioedem

• pordelost

• generalizirana urtikarija

• koprivnica

  Bolezni živčevja

• glavobol

• nemir

• mravljinci

Srčne bolezni

• tahikardija

• miokardni infarkt

  Žilne bolezni

  • hipotenzija

  • tromboembolične epizode

  • pljučna embolija

  • venska tromboza

    Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

  • težko dihanje

    Bolezni prebavil

  • slabost

  • bruhanje

    Bolezni kože in podkožja

  • izpuščaj

    Bolezni sečil

  • nefrotski sindrom

    Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

  • mrzlica

  • občutek pečenja in zbadanje na mestu infundiranja

  • zvišana telesna temperatura

  • preobčutljivostne reakcije

  • letargija

  • tiščanje v prsih

Možni neželeni učinki pri uporabi koncentrata humanega koagulacijskega faktorja IX:

Pri bolnikih, zdravljenih s pripravki faktorja IX, so v redkih primerih opažali preobčutljivostne ali alergijske reakcije (na primer angioedem, občutek pečenja in zbadanja na mestu infundiranja zdravila, mrzlico, pordelost, generalizirano urtikarijo, glavobol, koprivnico, hipotenzijo, letargijo, slabost, nemir, tahikardijo, tiščanje v prsih, mravljince, bruhanje in težko dihanje). V nekaterih primerih so te reakcije napredovale do hude anafilaksije in so nastopile časovno blizu pojavu zaviralcev faktorja IX (glejte tudi poglavje 4.4).

Poročali so, da se je ob poskusih doseganja imunske tolerance pri bolnikih s hemofilijo B, ki so imeli

zaviralce faktorja IX in alergijske reakcije v pretekli anamnezi, pojavil nefrotski sindrom. V redkih primerih so opažali zvišano telesno temperaturo.

Pri bolnikih s hemofilijo B se lahko pojavijo nevtralizirajoča protitelesa (zaviralci) proti faktorju IX. Njihov nastanek se pokaže v obliki nezadostnega kliničnega odziva na zdravljenje. V takšnih primerih je priporočljivo, da se obrnete na specializirani center za hemofilijo.

Pri uporabi pripravkov faktorja IX obstaja tveganje za nastanek tromboemboličnih dogodkov, ki je večje pri pripravkih majhne čistote. Uporaba pripravkov faktorja IX majhne čistote je bila povezana s primeri miokardnega infarkta, diseminirane intravaskularne koagulacije, venske tromboze in pljučne embolije, medtem ko je uporaba pripravkov faktorja IX velike čistote le redko povezana s takšnimi neželenimi učinki.

Za informacije o varnosti v zvezi z virusnimi okužbami glejte poglavje 4.4.

Ni poročil o simptomih prevelikega odmerjanja humanega koagulacijskega faktorja IX.