Cepivo Hexacima (DTaP-IPV-HB-Hib) je indicirano za osnovno in obnovitveno cepljenje dojenčkov in malčkov, starejših od šest tednov, proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hepatitisu B, poliomielitisu in invazivnim boleznim, ki jih povzroča Haemophilus influenzae tipa b (Hib).

Uporaba tega cepiva mora biti skladna z uradnimi priporočili.

Odmerjanje

Osnovno cepljenje

Osnovno cepljenja je sestavljeno iz 2 odmerkov (v presledku najmanj 8 tednov) ali 3 odmerkov (v

presledku najmanj 4 tednov) skladno z uradnimi priporočili.

Vse sheme cepljenja vključno z Razširjenim imunizacijskim programom SZO (EPI - Expanded Program on Immunisation) pri starosti 6, 10 in 14 tednov, se lahko uporabijo ne glede na to, ali je bil otrok cepljen proti hepatitisu B že ob rojstvu ali ne.

Če je bil otrok cepljen proti hepatitisu B ob rojstvu;

• Cepivo Hexacima se lahko uporabi za dodatne odmerke cepiva proti hepatitisu B od starosti 6 tednov dalje. Če mora otrok prejeti drugi odmerek cepiva proti hepatitisu B pred to starostjo, je treba uporabiti monovalentno cepivo proti hepatitisu B.

• Cepivo Hexacima je mogoče uporabljati v mešani imunizacijski shemi s

šestvalentnim/petvalentnim/šestvalentnim cepivom v skladu z uradnimi priporočili.

Obnovitveno cepljenje

Po osnovnem cepljenju z 2-odmerkoma cepiva Hexcima mora otrok prejeti obnovitveni odmerek. Po osnovnem cepljenju s 3-odmerki cepiva Hexacima mora otrok prejeti obnovitveni odmerek.

Obnovitvene odmerke je treba dati najmanj v 6 mesecih po osnovnem cepljenju skladno z uradnimi

priporočili. Cepiti je treba najmanj z obnovitvenim odmerkom Hib cepiva.

Poleg tega:

Če cepljeni ni bil cepljen proti hepatitisu B ob rojstvu, je nujno obnovitveno cepljenje s cepivom proti hepatitisu B. Cepivo Hexacima se lahko uporabi za obnovitveno cepljenje.

Če je cepljeni prejel cepivo proti hepatitisu B ob rojstvu in nato 3-odmerke osnovnega cepljenja, je

priporočljivo obnovitveno cepljenje s cepivom Hexacima ali s petvalentnim cepivom DTaP-IPV/Hib.

Cepivo Hexacima se lahko uporabi za obnovitveno cepljenje posameznikov, ki so bili pred tem cepljeni z drugim šestvalentnim cepivom ali petvalentnim cepivom DTaP-IPV/Hib povezanim z monovalentnim cepivom proti hepatitisu B.

Shema WHO-EPI (6., 10., 14. teden):

Shema WHO-EPI zahteva uporabo obnovitvenega odmerka.

• Uporabiti je treba vsaj obnovitveni odmerek cepiva proti poliu.

• Če ob rojstvu ni uporabljeno cepivo proti hepatitisu B, je treba uporabiti obnovitveni odmerek

  cepiva proti hepatitisu B.

• Cepivo Hexacima pride v poštev za obnovitveno cepljenje.

  Ostala pediatrična populacija

  Varnost in učinkovitost cepiva Hexacim pri dojenčkih, mlajših od 6 tednov, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

  Podatkov ni na voljo za starejše otroke (glejte poglavje 5.1) Način uporabe

  Cepljenje je treba opraviti z intramuskularno injekcijo (i.m.). Priporočeni mesti injiciranja sta zgornji anterolateralni predel stegna (preferenčno mesto) ali deltoidna mišica pri starejših otrocih (po možnosti od 15 meseca dalje).

  Za navodila zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Pojav anafilaktične reakcije po predhodnem cepljenju s cepivom Hexacima.

Preobčutljivost na učinkovine ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, na sledove zaostankov (gluteraldehida, formaldehida, neomicina, streptomicina in polimiksina B), na katero koli cepivo proti oslovskemu kašlju ali preobčutljivost po predhodnem cepljenju s cepivom Hexacima ali cepivom, ki vsebuje enake komponente ali sestavine.

Cepljenje s cepivom Hexacima je kontraindicirano, če je dojenček prebolel encefalopatijo neznanega izvora, ki se je pojavila v 7 dneh po predhodnem cepljenju s cepivom, ki je vsebovalo tudi cepivo proti oslovskemu kašlju (cepivo proti oslovskemu kašlju s celimi celicami ali acelularno).

V takih primerih je treba cepljenje proti oslovskemu kašlju opustiti, cepljenje pa nadaljevati s cepivi

proti davici, tetanusu, hepatitisu B, otroški paralizi in hemofilusu influence tipa b.

Posamezniki z nenadzorovano nevrološko boleznijo ali nenadzorovano epilepsijo ne smejo prejeti cepiva proti oslovskemu kašlju, dokler se ne uvede tak režim zdravljenja, da se stanje stabilizira ter dokler koristi jasno ne odtehtajo tveganja.

Sledljivost

Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije

uporabljenega zdravila.

Cepivo Hexacima ne preprečuje drugih bolezni razen bolezni, ki jih povzročajo patogeni Corynebacterium diphtheriae, Clostridium tetani, Bordetella pertussis, virus hepatitisa B, poliovirus ali Haemophilus influenzae tipa b. Vendar je mogoče pričakovati, da bo cepljenje preprečilo hepatitis D, saj se hepatitis D (ki ga povzroča agens delta) ne pojavi v odsotnosti okužbe s hepatitisom B. Cepivo Hexacima ne ščiti pred okužbo s hepatitisom, ki ga povzročajo drugi agensi, kot so hepatitis A, hepatitis C in hepatitis E, ali drugi jetrni patogeni.

Zaradi dolge inkubacijske dobe hepatitisa B je mogoče, da v času cepljenja že obstaja neprepoznana okužba s hepatitisom B. V takih primerih cepivo morda ne bo preprečilo okužbe s hepatitisom B.

Cepivo Hexacima ne ščiti pred nalezljivimi boleznimi, ki jih povzročajo drugi tipi Haemophilusa influenzae, ali pred meningitisom drugačnega izvora.

Pred cepljenjem

Cepljenje je treba prestaviti, kadar ima posameznik zmerno ali hudo vročinsko akutno bolezen ali okužbo. Blaga okužba in/ali nekoliko zvišana telesna temperatura ne smeta biti vzrok za odložitev cepljenja.

Pred cepljenjem je treba preučiti anamnezo (predvsem predhodnih cepljenj in morebitnih neželenih učinkov). Pri posameznikih z anamnezo resnih oziroma hudih reakcij v 48 urah po predhodni injekciji cepiva, ki je vsebovalo podobne komponente, je treba skrbno premisliti o cepljenju s cepivom Hexacima.

Pred injiciranjem biološkega zdravila mora odgovorna oseba upoštevati vse znane varnostne ukrepe za preprečevanje alergijskih ali drugih reakcij. Kot pri vseh cepivih, ki se injicirajo, je treba vedno zagotoviti ustrezno zdravljenje in nadzor, ki morata biti nemudoma na voljo v primeru anafilaktične reakcije po cepljenju.

Če je znano, da se je v določenem času po prejemu katerega koli cepiva s komponento proti oslovskemu kašlju pojavil katerikoli izmed naslednjih neželenih učinkov, je treba temeljito pretehtati odločitev o dajanju nadaljnjih odmerkov cepiva s komponento proti oslovskemu kašlju:

• temperatura ≥ 40°C v 48 urah po cepljenju, ki ji ni možno pripisati drugega ugotovljenega vzroka;

• kolaps ali šoku podobno stanje (hipotonično-hiporesponzivna epizoda) v 48 urah po cepljenju;

• stalen, neutolažljiv jok, ki traja ≥ 3 ure in se pojavi v 48 urah po cepljenju;

• krči z zvišano telesno temperaturo ali brez nje, ki so se pojavili v treh dneh po cepljenju. Obstajajo okoliščine, kot je visoka incidenca oslovskega kašlja, ko potencialna korist prevlada nad možnim tveganjem.

Anamneza vročinskih krčev in družinska anamneza krčev ali sindroma nenadne smrti dojenčka (SIDS – Sudden Infant Death Syndrome) niso kontraindikacija za uporabo cepiva Hexacima. Cepljene posameznikov z anamnezo vročinskih krčev je treba natančno spremljati, saj se taki neželeni učinki lahko pojavijo v dveh do treh dneh po cepljenju.

Če se po prejemu predhodnega cepiva, ki vsebuje tetanusni toksoid, razvije Guillain-Barréjev sindrom ali brahialni nevritis, je treba odločitev o nadaljevanju cepljenja s cepivi, ki vsebujejo tetanusni toksoid, skrbno pretehtati glede na morebitne koristi in tveganja, kot na primer, ali je bila osnovna shema cepljenja zaključena. Cepljenje je običajno utemeljeno pri posameznikih, pri katerih osnovna shema cepljenja še ni zaključena (tj. prejeli so manj kot tri odmerke).

Imunosupresivno zdravljenje ali imunska pomanjkljivost lahko zmanjšata imunogenost cepiva. Priporoča se, da se cepljenje preloži na čas po koncu zdravljenja ali bolezni. Cepljenje posameznikov s kronično imunsko pomanjkljivostjo, npr. z okužbo s HIV, je priporočeno, čeprav je odziv s protitelesi morda omejen.

Posebne populacije

Podatki o imunogenosti so na voljo za 105 nedonošenčkov. Ti podatki podpirajo uporabo cepiva Hexacima pri nedonošenčkih. Kot je pričakovano pri nedonošenčkih, so ob posredni primerjavi z donošenimi dojenčki opazili manjši imunski odziv na nekatere antigene, toda raven serološke zaščite je bila dosežena (glejte poglavje 5.1). V kliničnih preskušanjih pri nedonošenčkih (rojenih z ≤ 37 tedni gestacije) niso zbirali podatkov o varnosti.

Pri aplikaciji osnovnih odmerkov cepiva zelo prezgodaj rojenim nedonošenčkom (rojenim v 28. tednu gestacije ali prej), še zlasti tistim z respiratorno nezrelostjo v anamnezi, je treba upoštevati morebitno tveganje za apnejo ter potrebo po spremljanju respiratornega sistema od 48 do 72 ur po cepljenju. Ker je korist cepljenja v tej skupini dojenčkov velika, se cepljenja ne bi smelo izpustiti ali odložiti.

Imunskih odzivov na cepivo v okviru genetskih polimorfizmov niso preučevali.

Pri posameznikih s kronično ledvično odpovedjo opažajo slabši odziv pri hepatitisu B, zato je treba glede na količino protiteles proti površinskemu antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBsAg) razmisliti o dajanju dodatnih odmerkov cepiva proti hepatitisu B.

Podatki o imunogenosti pri dojenčkih, izpostavljenih virusu HIV (okuženih in neokuženih), so pokazali, da je cepivo Hexacima imunogeno v populaciji dojenčkov s potencialno imunsko pomanjkljivostjo, izpostavljenih virusu HIV, ne glede na njihovo stanje HIV ob rojstvu (glejte poglavje 5.1). V tej populaciji niso ugotovili posebnih zadržkov glede varnosti.

Previdnostni ukrepi pri uporabi

Ne aplicirajte z intravaskularnim, intradermalnim ali subkutanim injiciranjem.

Kot pri vseh cepivih, ki se injicirajo, je treba cepivo dajati previdno pri posameznikih s trombocitopenijo ali motnjami krvavitve, saj lahko po intramuskularni aplikaciji pride do krvavitve.

Sinkopa se lahko pojavi po vsakem cepljenju ali celo pred njim kot psihološki odziv na injiciranje z iglo. Vpeljani morajo biti postopki za preprečitev padcev in poškodb ter za obvladanje sinkope.

Vpliv na rezultate laboratorijskih preiskav

Ker se kapsularni polisaharidni antigen Hib izloča v urin, se lahko v 1 do 2 tednih po cepljenju pojavi pozitiven izvid urinskega testa. V tem obdobju je treba za potrditev okužbe s Hib opraviti druge preiskave.

Cepivo Hexacima vsebuje fenilalanin, kalij in natrij

Cepivo Hexacima vsebuje 85 mikrogramov fenilalanina v 0,5 ml odmerka. Fenilalanin lahko škoduje ljudem s fenilketonurijo; redko genetsko boleznijo, pri kateri se fenilalanin kopiči, ker ga telo ne more pravilno odstranjevati.

Cepivo Hexacima vsebuje manj kot 1 mmol (39 mg) kalija in manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na

odmerek, kar v bistvu pomeni “brez kalija” in “brez natrija”.

Cepivo Hexacima je mogoče uporabiti sočasno s konjugiranim polisaharidnim cepivom proti pnevmokokom, cepivi proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (OMR) in noricam, cepivi proti rotavirusom, konjugiranim cepivom proti meningokokom C ali konjugiranim cepivom proti meningokokom skupin A, C, W-135 in Y, saj ni ugotovljenih klinično pomembnih medsebojnih vplivov na odziv protiteles na katerega od antigenov.

V primeru sočasne aplikacije z drugimi cepivi je treba uporabiti ločena mesta injiciranja.

Cepiva Hexaxim ne smemo mešati z drugimi cepivi ali drugimi parenteralno apliciranimi zdravili. Poročana ni bila nobena pomembna klinična interakcija z drugimi zdravljenji ali z biološkimi zdravili,

razen v primeru imunosupresivnega zdravljenja (glejte poglavje 4.4).

Za vpliv na rezultate laboratorijskih preiskav glejte poglavje 4.4.

Navedba smiselno ni potrebna. Cepivo ni namenjeno dajanju ženskam v rodni dobi.

Podatek ni potreben.

Povzetek varnostnega profila

V kliničnih študijah pri posameznikih, ki so prejeli cepivo Hexacima, so bili najpogosteje poročani neželeni učinki: bolečina na mestu injiciranja, razdražljivost, jok in pordelost na mestu injiciranja.

Po prejemu prvega odmerka je bila pri posameznikih opažena nekoliko višja reaktogenost v primerjavi

z kasnejšimi odmerki.

Varnost cepiva Hexacima pri otrocih starejših od 24 mesecev ni bila raziskana v kliničnih

preskušanjih.

Seznam neželenih učinkov

Neželeni učinki so razvrščeni po skupinah po naslednjem dogovoru:

Zelo pogosti (≥1/10) Pogosti (≥1/100 do <1/10)

Občasni (≥1/1000 do <1/100) Redki (≥1/10 000 do <1/1000) Zelo redki (<1/10 000)

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Znotraj vsake skupine pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1: Neželeni učinki iz kliničnih študij in iz spremljanja po prihodu zdravila na trg

*Neželeni učinki iz spontanega poročanja

†Poglejte poglavje Opis izbranega neželenega učinka

Opis izbranega neželenega učinka

Obsežno otekanje udov: Pri otrocih poročajo o večjih reakcijah na mestu injiciranja (>50 mm), vključno z obširnim otekanjem udov od mesta injiciranja prek enega ali obeh sklepov. Te reakcije se pojavijo v 24–72 urah po cepljenju, lahko so povezane z pordelostjo, toploto, občutljivostjo ali bolečino na mestu injiciranja in minejo spontano v 3–5 dneh. Kaže, da je tveganje odvisno od števila predhodnih odmerkov cepiva, ki vsebuje acelularno komponento proti oslovskemu kašlju, pri čemer je tveganje večje po 4. odmerku.

Možni neželeni učinki

To so neželeni učinki, o katerih poročajo pri drugih cepivih, ki vsebujejo eno ali več komponent ali

sestavin cepiva Hexacima, in ne neposredno pri cepivu Hexacima.

Bolezni živčevja

• o brahialnem nevritisu in Guillain-Barréjevem sindromu so poročali po aplikaciji cepiva, ki vsebuje

  tetanusni toksoid

• periferna nevropatija (poliradikulonevritis, obrazna paraliza), optični nevritis in demielinizacija centralnega živčevja (multipla skleroza) je bila poročana po aplikaciji cepiva, ki vsebuje antigen hepatitisa B

• encefalopatija/encefalitis

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Apneja pri zelo prezgodaj rojenih nedonošenčkih (v 28. tednu gestacije ali prej) (glejte poglavje 4.4)

Splošne težave in spremembe na mestu injiciranja

Po cepljenju s cepivi, ki vsebujejo komponento proti hemofilusu influence tipa b, lahko pride do edematoznih reakcij, ki prizadenejo eno ali obe spodnji okončini. Če se pojavi taka reakcija, se običajno pojavi pri osnovnem cepljenju in jo opažajo v prvih nekaj urah po cepljenju. Povezani simptomi lahko vključujejo cianozo, rdečico, prehodno purpuro in hud jok. Vse reakcije minejo spontano in brez posledic v 24 urah.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

O primerih prevelikega odmerjanja niso poročali.