Naprosyn 500 mg gastrorezistentne tablete

Bolezni, pri katerih želimo doseči protivnetno in/ali protibolečinsko delovanje:

• vnetne revmatske bolezni: revmatoidni artritis, spondiloartritisi, drugi artritisi,

• degenerativne revmatske bolezni: artroza perifernih sklepov in hrbtenice,

• zunajsklepne revmatske bolezni: burzitis, periartritis, tendinitis, sindrom fibrozitisa,

• s kristali povzročena artritisa: protin in psevdoprotin.

  Proti bolečinam ga dajemo pri primarni in sekundarni dismenoreji, po porodu, kadar mati ne doji, pri poškodbah mehkih tkiv, različnih stomatoloških posegih in zobobolu, po operacijah.

Odrasli in mladostniki, stari 16 let in več

Običajni dnevni odmerek je 500 mg do 1000 mg. Neodvisno od velikosti odmerka dajemo zdravilo

navadno v dveh odmerkih, zjutraj in zvečer, pri nekaterih indikacijah (pri uričnem artritisu kot analgetik in antipiretik) pa vsakih 8 ur. Nadaljevalno zdravljenje je pri nekaterih bolnikih zelo učinkovito z enim odmerkom na dan.

Bolnikom, ki dobro prenašajo majhne odmerke in v anamnezi nimajo obolenj prebavil, lahko po potrebi, npr. pri akutni eksacerbaciji bolezni, dnevni odmerek povečamo do 1500 mg, vendar največ za 2 tedna. Pri teh velikih odmerkih so poročali o povečani nevarnosti neželenih učinkov v prebavilih.

Revmatoidni artritis pri odraslih, osteoartroza in ankilozirajoči spondilitis

Začetno zdravljenje: Običajni dnevni odmerek je 500 mg do 1000 mg naproksena v dveh odmerkih, zjutraj in zvečer. Pri hudih težavah, bolečinah, dolgotrajni jutranji okorelosti in bolnikih, pri katerih želimo velike odmerke drugih nesteroidnih antirevmatikov zamenjati z naproksenom, dnevni odmerki na začetku zdravljenja ne smejo biti manjši od 750 mg.

Nadaljevalno zdravljenje: Dnevni odmerki, običajno jih razdelimo v dva, znašajo od 375 mg do 1000 mg. Ni nujno, da sta jutranji in večerni odmerek enaka, odvisna sta od simptomatike in njenega časovnega pojavljanja. Nekaterim bolnikom zadošča že en sam dnevni odmerek, bodisi zjutraj ali zvečer.

Akutni napad protina: Začetni odmerek je 750 mg, nato pa 375 mg vsakih 8 ur do prenehanja napada. Preprečevanje migrenskih napadov: Priporočamo 500 mg dvakrat na dan. Če po 4 do 6 tednih učinka ni, zdravljenje prekinemo.

Migrenski napadi: Ob prvem znaku grozečega odmerimo 750 mg in če je potrebno, vendar ne prej kot čez pol ure, še 375 mg do 500 mg.

Kadar uporabljamo naproksen kot analgetik, ga na začetku odmerimo 375 mg do 750 mg, nato po 375 mg vsakih 8 ur.

Tablete lahko med seboj kombiniramo, vendar moramo upoštevati skupni dnevni odmerek, ki običajno ni večji od 1000 mg na dan, samo v izjemnih primerih do 1500 mg na dan.

Bolnik naj pogoltne cele tablete, z nekaj tekočine.

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.4).

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Preobčutljivost za salicilate in druge nesteroidne antirevmatike, ki se pokaže v obliki bronhialne astme,

urtikarije in rinitisa.

Aktivna ali ponavljajoča se razjeda želodca in dvanajstnika, krvavitve iz prebavil. Huda jetrna ali ledvična okvara.

Hudo srčno popuščanje.

Zadnje trimesečje nosečnosti (glejte poglavje 4.6).

Bolnike z boleznimi prebavil, zlasti z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo (tudi v preteklosti), ki jemljejo naproksen, mora zdravnik zaradi možnosti pojava ponovitve ali poslabšanja bolezni skrbno nadzorovati. Resni neželeni učinki v prebavilih lahko nastopijo brez kakršnihkoli predhodnih težav.

Skupna incidenca resnih neželenih učinkov, krvavitev iz prebavil ali perforacija se, podobno kot pri drugih nesteroidnih antirevmatikih, povečuje linearno s trajanjem zdravljenja. Verjetno lahko tudi jemanje večjih odmerkov naproksena poveča tveganje nastanka neželenih učinkov.

Pri infekcijskih obolenjih moramo upoštevati protivnetni in protivročinski učinek naproksena, saj ta lahko prikrije znake teh obolenj.

Naproksen in njegovi presnovki se izločajo v glavnem skozi ledvice z glomerulno filtracijo, zato ga bolnikom z zmanjšanim delovanjem ledvic dajemo zelo previdno. Bolnikom z ledvičnim odpovedovanjem določimo kreatininski očistek in ga med zdravljenjem kontroliramo. Če je ta manjši od 0,33 ml/s (20 ml/min), zdravljenja z naproksenom ne priporočamo.

Previdnost je potrebna pri bolnikih z jetrno okvaro.

Bolnike z epilepsijo ali porfirijo, ki jemljejo naproksen, mora zdravnik skrbno nadzorovati.

Pediatrična populacija

Zdravljenja z naproksenom ne priporočamo pri mladostnikih, mlajših od 16 let.

Kot vsa zdravila, ki jih dajemo starejšim bolnikom, tudi naproksen priporočamo v najmanjših še učinkovitih odmerkih.

Izogibamo se uporabi naproksena pri hudih svežih ranah in najmanj 48 ur pred večjimi kirurškimi

posegi.

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.2 in tveganje za neželene učinke na prebavilih in srčno-žilne dogodke v nadaljevanju).

Srčno-žilni in cerebrovaskularni učinki

V povezavi z zdravljenjem z neselektivnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAIDs) so poročali o zadrževanju tekočin in edemu, zato je potrebno ustrezno spremljanje in svetovanje pri bolnikih z anamnezo visokega krvnega tlaka in/ali blagim do zmernim kongestivnim popuščanjem srca.

Epidemiološki in podatki iz kliničnih preskušanj kažejo, da je uporaba nekaterih NSAIDs (zlasti

visokih odmerkov in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja arterijskih trombotičnih dogodkov (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap). Četudi podatki kažejo, da je uporaba naproksena (1000mg na dan) lahko povezana z manjšim tveganjem, ni mogoče izključiti nekaterih tveganj.

Bolnike z visokim krvnim tlakom, ki ni ustrezno nadzorovan, s kongestivnim srčnim popuščanjem, s potrjeno ishemično srčno bolezenijo, s periferno arterijsko boleznijo in/ali s cerebrovaskularno boleznijo, se lahko zdravi z naproksenom le po skrbni presoji. Ta je potrebna pred začetkom dolgotrajnejšega zdravljenja bolnikov z dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke (npr.visok krvni tlak, hiperlipidemija, diabetes mellitus, kajenje).

Hudi kožni neželeni učinki

V povezavi z zdravljenjem z naproksenom so po prihodu zdravila na trg poročali o Stevens Johnsonovem sindromu (SJS), toksični epidermalni nekrolizi (TEN) in reakciji na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS), ki so lahko življenje ogrožajoči ali smrtni. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z Naprosyn takoj prekiniti. Če se je pri bolniku ob uporabi zdravila Naprosyn pojavil SJS, TEN ali DRESS, se zdravljenje z zdravilom Naprosyn ne sme ponovno začeti in ga je treba dokončno ukiniti.

Vpliv na plodnost

Uporaba naproksena lahko zmanjša plodnost žensk in ni priporočljiva pri ženskah, ki skušajo zanositi. Pri ženskah, ki imajo težave z zanositvijo ali pri katerih potekajo preiskave neplodnosti, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z naproksenom (glejte poglavje 4.6).

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

• Ne priporočamo sočasnega dajanja acetilsalicilne kisline in drugih nesteroidnih antirevmatikov, saj je možnost neželenih učinkov večja.

• Naproksen lahko zmanjša agregacijo trombocitov in podaljša čas krvavitve, kar upoštevamo pri določanju časa krvavitve in sočasnem zdravljenju z antikoagulanti.

• Klinični farmakodinamični podatki kažejo, da lahko sočasna uporaba naproksena več kot en dan zaporedoma zavira učinek nizkega odmerka acetilsalicilne kisline na aktivnost trombocitov in ta inhibicija lahko traja še več dni po prekinitvi zdravljenja z naproksenom. Klinični pomen te interakcije ni znan.

• Sočasnega dajanja zdravila Nalgesin ne priporočamo, saj vsebuje isto zdravilno učinkovino, tj.

  naproksen.

• Naproksen se skoraj v celoti veže na plazemske beljakovine, zato smo pri sočasnem dajanju derivatov hidantoina ali sulfonilsečnine previdni.

• Naproksen lahko zmanjša natriuretični učinek furosemida.

• Naproksen lahko zmanjša antihipertenzivni učinek drugih antihipertenzivnih zdravil.

• Pri sočasnem zdravljenju z litijem in naproksenom se plazemska koncentracija prvega poveča.

• Zmanjšuje tubulno izločanje metotreksata, zato se pri sočasnem jemanju lahko poveča toksičnost

  tega zdravila.

• Pri sočasnem zdravljenju s probenecidom se biološka razpolovna doba podaljša, plazemska koncentracija naproksena pa poveča.

• Sočasno jemanje ciklosporina lahko zveča tveganje ledvične okvare.

• Kot drugi nesteroidni antirevmatiki tudi naproksen lahko poveča možnost nastanka ledvične okvare pri bolnikih, ki sočasno dobivajo zaviralce ACE.

• In vitro študije so pokazale, da sočasna uporaba naproksena in zidovudina poveča plazemsko

  koncentracijo slednjega.

Nosečnost

Zavrtje sinteze prostaglandinov lahko neugodno vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka oz. ploda. Podatki epidemioloških študij kažejo večje tveganje za pojav spontanih splavov, malformacij srca in gastroshize po jemanju zaviralcev sinteze prostaglandinov v zgodnji nosečnosti. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije se je povečalo z manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se verjetno povečuje z odmerkom in trajanjem zdravljenja.

Pri živalih uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov poveča pred- in postimplantacijsko izgubo ter smrtnost zarodkov in plodov. Poleg tega so med uporabo zaviralcev sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze poročali o večji pojavnosti različnih malformacij pri živalih, vključno s srčno-žilnimi malformacijami (glejte poglavje 5.3).

Od 20. tedna nosečnosti dalje lahko uporaba zdravila Naprosyn povzroči oligohidramnij, ki je posledica motenj delovanja ledvic pri plodu. To se lahko zgodi kmalu po začetku zdravljenja in je običajno reverzibilno po ukinitvi zdravljenja. Poročali so tudi o konstrikciji arterioznega duktusa po zdravljenju v drugem trimesečju, ki pa je po prekinitvi zdravljenja v večini primerov izginila. V prvem in drugem trimesečju nosečnosti se zdravila Naprosyn ne sme jemati, razen če je nujno potrebno. Če natrijev naproksenat jemlje ženska, ki poskuša zanositi, ali če se jemlje v prvem in drugem trimesečju nosečnosti, mora biti odmerek čim manjši, zdravljenje pa čim krajše. Po večdnevni izpostavljenosti zdravilu Naprosyn od 20. tedna nosečnosti dalje je treba razmisliti o predporodnem spremljanju glede oligohidramnija in konstrikcije arterioznega duktusa. Pri ugotovljenem oligohidramniju ali konstrikciji arterioznega duktusa je treba zdravilo Naprosyn ukiniti.

V zadnjem trimesečju nosečnosti lahko vsi zaviralci sinteze prostaglandinov pri plodu povzročijo:

• kardio-pulmonalno toksičnost (prezgodnjo konstrikcijo/zaprtjem arterioznega duktusa in

  pljučno hipertenzijo; glejte poglavje 5.3),

• moteno delovanje ledvic, ki lahko napreduje v ledvično odpoved z oligohidramnijem (glejte

  zgoraj).

  Pri materi in novorojenčku pa lahko na koncu nosečnosti:

• podaljšajo čas krvavitve, kar je antiagregacijski učinek, ki se lahko pojavi tudi pri zelo majhnih odmerkih,

• zavrejo krčenje maternice in tako odložijo ali podaljšajo porod (glejte poglavje 5.3). Zdravilo Naprosyn je zato v zadnjem trimesečju nosečnosti kontraindicirano (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Dojenje

Med dojenjem je jemanje zdravila Naprosyn odsvetovano.

Plodnost

Obstajajo nekateri dokazi, da lahko zdravila, ki zavirajo ciklooksigenazo oziroma sintezo prostaglandinov, zmanjšajo plodnost pri ženskah zaradi vpliva na ovulacijo. Ta učinek po prekinitvi zdravljenja izgine (glejte poglavji 4.4 in 5.3).

Zdravilo Naprosyn nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z naproksenom, so po pogostnosti razvrščeni

v naslednje skupine:

- zelo pogosti (≥ 1/10),

- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

- občasni (≥ 1/1000 do < 1/100),

- redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000),

- zelo redki (< 1/10 000),

- neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnost neželenih učinkov po posameznih organskih sistemih:

Neželeni učinki so najpogosteje povezani z večjimi odmerki.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

• občasni: eozinofilija, granulocitopenija, levkopenija, trombocitopenija

  Bolezni imunskega sistema

• občasni: preobčutljivostne reakcije

  Bolezni živčevja

• pogosti: glavobol, vrtoglavica, omotičnost, zaspanost

• občasni: depresija, nenormalne sanje, nesposobnost koncentracije, nespečnost, občutek slabosti

  Očesne bolezni

• pogosti: motnje vida

  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

• pogosti: tinitus, motnje sluha

• občasni: okvare sluha

  Srčne bolezni

• pogosti: edemi, palpitacije

• občasni: kongestivno srčno popuščanje

  V povezavi z zdravljenjem z NSAIDs so poročali o edemu, visokem krvnem tlaku in srčnem popuščanju.

  Podatki iz kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba nekaterih NSAIDs (zlasti visokih odmerkov in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja arterijskih trombotičnih dogodkov (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap). Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

• pogosti: dispneja

• občasni: eozinofilni pneumonitis

  Bolezni prebavil

• pogosti: zaprtje, bolečine v trebuhu, slabost, dispepsija, driska, stomatitis

• občasni: krvavitve iz prebavil in/ali perforacija želodca, hematemeza, melena, bruhanje

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

• občasni: povečano delovanje jetrnih encimov, zlatenica

  Bolezni kože in podkožja

• pogosti: srbenje, kožni izpuščaji, ekhimoze, purpura

• občasni: alopecija, fotosenzitivni dermatitis

• neznana pogostnost: toksična epidermalna nekroliza, Stevens-Johnsonov sindrom, reakcija na zdravila z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) (glejte poglavje 4.4), z zdravili povzročen fiksni izpuščaj

  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

• občasni: bolečine v mišicah in mišična slabost

  Bolezni sečil

• občasni: glomerulni nefritis, hematurija, intersticijski nefritis, nefrotični sindrom, zmanjšanje delovanja ledvic, ledvična odpoved, ledvična papilarna nekroza

  Motnje reprodukcije in dojk

• občasni: motnje menstruacije

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

• pogosti: žeja, znojenje

• občasni: pireksija - mrzlica, vročica

  Neželeni učinki, pri katerih vzročna povezava z jemanjem naproksena ni znana

  Bolezni krvi in limfatičnega sistema.

• aplastična anemija, hemolitična anemija

  Bolezni živčevja

• aseptični meningitis, kognitivne motnje

  Žilne bolezni

• vaskulitis

  Bolezni prebavil

• ulcerozni stomatitis

  Bolezni kože in podkožja

• multiformni eritem, fotosenzitivne reakcije, podobne kožni porfiriji tardi in bulozni

  epidermolizi, urtikarija

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

• angionevrotični edem, hiperglikemija, hipoglikemija

Če se pojavijo hudi neželeni učinki, je treba zdravljenje prekiniti. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Če je bolnik naključno ali namenoma zaužil velike količine naproksena, se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, omotica, šumenje v ušesih, razdražljivost, v hujših primerih tudi hematemeza, melena, motnje zavesti, motnje dihanja, krči in ledvična odpoved. Indicirano je izpiranje želodca, aktivno oglje, antacidi, zaviralci receptorjev H2, zaviralci protonske črpalke, misoprostol in druge oblike simptomatskega zdravljenja.