Zdravilo Mofenstra je indicirano za zdravljenje astme kot dodatno zdravljenje pri bolnikih, starih 6 mesecev do 5 let, z blago do zmerno persistentno astmo, pri katerih astma z

inhalacijskimi kortikosteroidi ni ustrezno nadzorovana in pri katerih kratko delujoči agonisti

beta za uporabo »po potrebi« ne omogočajo ustreznega kliničnega nadzora astme.

Zdravilo Mofenstra se lahko uporabi tudi kot alternativa zdravljenju z nizko-odmernimi inhalacijskimi kortikosteroidi pri otrocih z blago persistentno astmo, starih 2 do 5 let, ki v zadnjem času niso imeli hudih napadov astme, ki bi zahtevali uporabo peroralnih

kortikosteroidov, in pri katerih se je izkazalo, da niso zmožni uporabljati inhalacijskih kortikosteroidov (glejte poglavje 4.2).

Zdravilo Mofenstra je po dopolnjenem drugem letu starosti indicirano tudi za preprečevanje astme, ki se kaže predvsem kot bronhokonstrikcija ob naporu.

Odmerjanje

Otrok mora zdravilo vzeti pod nazorom odrasle osebe. Odmerek za otroke, stare od 6 mesecev do 5 let, je ena 4-miligramska vrečica zrnc na dan, ki jo otrok zaužije zvečer. Prilagajanje odmerka za to starostno skupino ni potrebno. Podatki kliničnih raziskav o učinkovitosti pri

pediatričnih bolnikih s persistentno astmo, starih 6 mesecev do 2 leti, so omejeni. Po 2 do 4

tednih je treba oceniti bolnikov odziv na zdravljenje z montelukastom. Če ni opaziti odziva, je treba zdravljenje prekiniti.

Uporaba te formulacije zdravila Mofenstra ni priporočljiva za otroke, mlajše od 6 mesecev.

Način uporabe

Zdravilo Mofenstra se lahko zaužije tako, da se daje zrnca neposredno v usta ali pa zmeša z žlico hladne ali na sobno temperaturo ogrete mehke hrane (npr. z jabolčno čežano,

sladoledom, korenčkom ali rižem). Vrečico je treba odpreti tik pred uporabo. Po odprtju

vrečice mora otrok celoten odmerek zrnc zaužiti takoj (v 15 minutah). Če se zrnca zmešajo s hrano, se jih ne sme shraniti za poznejšo uporabo. Zdravilo Mofenstra ni namenjeno

raztapljanju v tekočini, vendar pa lahko otrok tekočino pije takoj po zaužitju zdravila. Zdravilo Mofenstra se lahko zaužije ne glede na čas obrokov.

Splošna priporočila: Terapevtski učinek zdravila Mofenstra na parametre nadzora astme se pojavi v enem dnevu. Bolnikom je treba svetovati, da z jemanjem zdravila Mofenstra

nadaljujejo, tudi če je astma pod nadzorom, in tudi v obdobjih poslabšanja bolezni.

Pri bolnikih z ledvično insuficienco ali blago do zmerno okvaro jeter odmerkov ni treba prilagajati. Podatkov za bolnike s hudo okvaro jeter ni. Odmerjanje je enako za bolnike obeh spolov.

Zdravilo Mofenstra kot alternativa zdravljenju z nizko-odmernimi inhalacijskimi kortikosteroidi pri blagi persistentni astmi:

Samostojno zdravljenje z montelukastom (monoterapija) ni primerno pri bolnikih z zmerno persistentno astmo. Uporaba montelukasta kot alternativa zdravljenju z nizko-odmernimi inhalacijskimi kortikosteroidi pri 2 do 5 let starih otrocih z blago persistentno astmo je primerna le za bolnike, ki v zadnjem času niso imeli hudih napadov astme, ki bi zahtevali

uporabo peroralnih kortikosteroidov, in pri katerih se je izkazalo, da niso zmožni uporabljati inhalacijskih kortikosteroidov (glejte poglavje 4.1). Blaga persistentna astma je opredeljena kot astma s simptomi več kot enkrat na teden, vendar ne vsak dan, nočnimi simptomi več kot dvakrat na mesec, a manj kot enkrat na teden, in normalno pljučno funkcijo med epizodami.

Če do kontrolnega pregleda (običajno v roku enega meseca) zadosten nadzor astme ni

dosežen, je treba oceniti potrebo po dodatnem ali drugačnem protivnetnem zdravljenju, ki temelji na stopenjskem zdravljenju astme. Pri bolnikih je treba nadzor astme periodično ocenjevati.

Zdravilo Mofenstra za preprečevanje astme pri 2 do 5 let starih bolnikih, ki se kaže predvsem

kot bronhokonstrikcija ob naporu:

Pri 2 do 5 let starih bolnikih se persistentna astma, ki zahteva zdravljenje z inhalacijskimi

kortikosteroidi, lahko izraža predvsem z bronhokonstrikcijo ob naporu. Stanje bolnikov je treba oceniti po 2 do 4 tednih zdravljenja z montelukastom. V primeru neustreznega odziva je treba razmisliti o dodatnem ali drugačnem zdravljenju.

Zdravljenje z zdravilom Mofenstra v primerjavi z drugimi načini zdravljenja astme. Kadar se zdravilo Mofenstra uporablja kot dopolnilo zdravljenju z inhalacijskimi kortikosteroidi, z njim ne smemo nenadno zamenjati inhalacijskih kortikosteroidov (glejte poglavje 4.4).

10 mg filmsko obložene tablete so na voljo za odrasle in mladostnike, stare 15 let in več.

1. mg žvečljive tablete so na voljo kot alternativna oblika za pediatrične bolnike, stare 2 do 5 let.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Diagnozo persistentne astme pri zelo majhnih otrocih (starih 6 mesecev do 2 leti) mora postaviti pediater ali pulmolog.

Bolnike je treba opozoriti, naj peroralnega montelukasta nikoli ne uporabijo za zdravljenje

akutnih napadov astme in da imajo za ta namen vedno na voljo običajno olajševalno zdravilo.

V primeru akutnega napada je treba uporabiti kratko delujoči inhalacijski agonist beta. Če

potrebujejo več inhalacij kratko delujočih agonistov beta kot običajno, morajo bolniki poiskati zdravniško pomoč takoj, ko je mogoče.

Z montelukastom se ne sme nenadno zamenjati inhalacijskih ali peroralnih kortikosteroidov.

Ni podatkov, ki bi pokazali, da se pri sočasni uporabi z montelukastom odmerke peroralnih

kortikosteroidov lahko zmanjša.

V redkih primerih se lahko pri bolnikih, ki se zdravijo z antiastmatiki, vključno z

montelukastom, pojavi sistemska eozinofilija, ki se včasih kaže s kliničnimi znaki vaskulitisa kar je v skladu s Churg-Straussovem sindromom. Ta sindrom se pogosto zdravi s sistemskimi kortikosteroidi. Ti primeri so bili običajno, a ne vedno, povezani z zmanjšanjem ali ukinitvijo peroralnega zdravljenja s kortikosteroidi. Možnost, da so antagonisti levkotrienskih receptorjev lahko povezani s pojavom Churg-Straussovega sindroma ne more biti ne

izključena, ne potrjena . Zdravniki morajo biti pozorni na eozinofilijo, vaskulitični izpuščaj, poslabšanje pljučnih simptomov, srčne zaplete in/ali nevropatijo. Bolnike, pri katerih se ti simptomi pojavijo, je treba ponovno obravnavati in ovrednotiti njihovo zdravljenje.

Zdravljenje z montelukastom pri astmatikih, ki so občutljivi za acetilsalicilno kislino, ne spremeni dejstva, da se morajo izogibati jemanju acetilsalicilne kisline in drugih protivnetnih zdravil.

Pri odraslih, mladostnikih in otrocih, ki so jemali zdravilo Mofenstra, so poročali o

nevropsihiatričnih učinkih (glejte poglavje 4.8). Bolniki in zdravniki morajo biti pozorni na

nevropsihiatrične učinke. Bolnikom in/ali njihovim skrbnikom je treba naročiti, naj v primeru pojava teh sprememb obvestijo zdravnika. Če se pojavijo takšni učinki, morajo zdravniki skrbno oceniti tveganja in koristi nadaljnjega zdravljenja z zdravilom Mofenstra.

Zdravilo Mofenstra vsebuje natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vrečico, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Montelukast lahko uporabljamo sočasno z drugimi načini zdravljenja, ki se rutinsko

uporabljajo za preprečevanje in kronično zdravljenje astme. V študijah medsebojnega

delovanja zdravil priporočeni klinični odmerek montelukasta ni imel klinično pomembnih učinkov na farmakokinetiko naslednjih učinkovin: teofilina, prednizona, prednizolona, peroralnih kontraceptivov (etinilestradiol/noretindron 35/1), terfenadina, digoksina in varfarina.

Pri osebah, ki so sočasno prejemale fenobarbital, se je površina pod krivuljo plazemska koncentracija – čas (AUC) za montelukast zmanjšala za približno 40 %. Ker montelukast presnavljajo CYP 3A4, 2C8 in 2C9 je predvsem pri otrocih pri uporabi montelukasta skupaj z induktorji CYP 3A4, 2C8 in 2C9, kot so fenitoin, fenobarbital in rifampicin, potrebna previdnost.

In vitro študije so pokazale, da je montelukast močan zaviralec CYP 2C8. Vendar pa so

rezultati klinične študije interakcij med zdravili z montelukastom in rosiglitazonom (raziskovalni substrat, ki predstavlja učinkovine, ki se primarno presnavljajo s CYP 2C8) pokazali, da montelukast in vivo ne zavira CYP 2C8. Zato ne pričakujemo, da bi montelukast izrazito spremenil presnovo učinkovin, ki jih presnavlja ta encim (npr. paklitaksela, rosiglitazona in repaglinida).

In vitro študije so pokazale, da je montelukast substrat CYP 2C8 in v manj pomembnem obsegu substrat 2C9 in 3A4. V klinični študiji medsebojnega delovanja zdravil, ki je

vključevala montelukast in gemfibrozil (ki je zaviralec CYP 2C8 in 2C9), je gemfibrozil

povečal sistemsko izpostavljenost montelukastu za 4,4-krat. Rutinska prilagoditev odmerka montelukasta ob sočasni uporabi gemfibrozila ali drugih močnih zaviralcev CYP 2C8 ni potrebna, vendar se mora zdravnik zavedati o možnosti za povečanje neželenih učinkov.

Na podlagi in vitro podatkov, klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili z manj močnimi zaviralci CYP 2C8 (npr. trimetoprim) niso pričakovane. Pri sočasni uporabi montelukasta z itrakonazolom, ki je močan zaviralec CYP3A4, ni bilo pomembnega

povečanja sistemske izpostavljenosti montelukastu.

Uporaba med nosečnostjo

Študije na živalih ne kažejo škodljivih učinkov na nosečnost ali razvoj zarodka/ploda.

Omejeno število podatkov iz razpoložljivih podatkovnih baz o nosečnostih ne kaže vzročne povezave med zdravilom Mofenstra in malformacijami (t.j. okvarami okončin), o katerih so po prihodu zdravila na trg po svetu redko poročali.

Zdravilo Mofenstra se med nosečnostjo lahko uporablja le, če se oceni, da je to nujno

potrebno.

Uporaba med dojenjem

Študije pri podganah so pokazale, da se montelukast izloča v mleko (glejte poglavje 5.3). Ni

znano, če se montelukast izloča v materino mleko pri človeku.

Zdravilo Mofenstra se pri doječih materah lahko uporablja le, če se oceni, da je to nujno

potrebno.

Ni pričakovati, da bi montelukast vplival na bolnikovo sposobnost vožnje in upravljanja

strojev. Vendar pa so posamezniki poročali o dremavosti ali omotici.

Montelukast so v kliničnih študijah ocenjevali na bolnikih s persistentno astmo, kot je opisano v nadaljevanju:

• 10 mg filmsko obložene tablete pri približno 4.000 odraslih bolnikih in mladostnikih,

  starih 15 let ali več,

• 10 mg filmsko obložene tablete pri približno 400 odraslih bolnikih in mladostnikih, starih 15 let ali več, s sezonskim alergijskim rinitisom in astmo,

• 5 mg žvečljive tablete pri približno 1.750 pediatričnih bolnikih, starih 6 do 14 let,

• 4 mg žvečljive tablete pri približno 851 pediatričnih bolnikih, starih 2 do 5 let,

• 4 mg zrnca pri 175 pediatričnih bolnikih, starih 6 mesecev do 2 leti.

  Montelukast so v klinični študiji ocenjevali na bolnikih z intermitentno astmo kot sledi:

• 4 mg zrnca in žvečljive tablete pri 1.038 pediatričnih bolnikih, starih od 6 mesecev do 5 let.

  O naslednjih z zdravilom povezanih neželenih učinkih so v kliničnih študijah pri bolnikih, zdravljenih z montelukastom, poročali pogosto (≥ 1/100 do < 1/10), in sicer pogosteje kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo:

  Organski sistem	Odrasli bolniki in mladostniki, stari 15 let in starejši(dve 12-tedenskištudiji; n=795)	Pediatričnibolnikistari 6 do 14 let(ena 8- tedenska študija; n=201)(dve 56- tedenski študiji; n=615)	Pediatričnibolnikistari 2 do 5 let(ena 12- tedenska študija; n=461)(ena 48- tedenska študija; n=278)	Pediatričnibolnikistari 6mesecev do 2 leti(ena 6- tedenska študija; n=175)
  Bolezniživčevja	glavobol	glavobol	-	hiperkinezija
  Bolezni dihal,prsnega koša in mediastinalnega prostora	-	-	-	astma
  Bolezni prebavil	bolečine vtrebuhu	-	bolečine vtrebuhu	driska

  Bolezni kože inpodkožja	-	-	-	ekcematozni dermatitis,izpuščaj
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	-	-	žeja	-

  S podaljšanjem zdravljenja v kliničnih preskušanjih z manjšim številom bolnikov, ki so trajala do 2 leti pri odraslih in do 12 mesecev pri otrocih, starih 6 do 14 let, se varnostni profil ni spremenil.

  Skupno se je z montelukastom zdravilo 502 otrok, starih 2 do 5 let, najmanj 3 mesece, 338 otrok 6 mesecev ali dlje, ter 534 bolnikov 12 mesecev ali dlje. S podaljšanjem zdravljenja se varnostni profil tudi pri teh bolnikih ni spremenil.

  S podaljšanjem zdravljenja do treh mesecev se varnostni profil tudi pri pediatričnih bolnikih,

  starih 6 mesecev do 2 let, ni spremenil. Izkušnje iz obdobja trženja zdravila

  Neželeni učinki, o katerih so poročali v obdobju trženja zdravila, so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih in z določenimi izrazi za neželene učinke. Kategorije pogostnosti so ocenili glede na relevantna klinična preskušanja.

  Organski sistem	Neželeni učinek	Kategorija pogostnosti*
  Infekcijske in parazitske bolezni	Okužba zgornjih dihal§	Zelo pogosti
  Bolezni krvi in limfatičnegasistema	Povečano nagnjenje h krvavitvam	Redki
  	Trombocitopenija	Zelo redki
  Bolezni imunskega sistema	Preobčutljvostne reakcije, vključno z anafilaksijo	Občasni
  	Jetrna infiltracija eozinofilcev	Zelo redki
  Psihiatrične motnje	Nenormalne sanje, vključno z nočnimi morami, nespečnost, hoja v spanju, anksioznost, razburjenost z agresivnim vedenjem ali sovražnostjo, depresija, psihomotorična hiperaktivnost (vključno zrazdražljivostjo, nemirom,tremorjem†)	Občasni
  	Motnje pozornosti, vpliv na spomin, tik	Redki
  	Halucinacije, dezorientacija, samomorilne misli in samomorilno vedenje (samomorilnost), disfemija,obsesivno-kompulzivni	Zelo redki

  	simptomi
  Bolezni živčevja	Omotica, dremavost, parestezija/hipestezija, epileptični napad	Občasni
  Srčne bolezni	Palpitacije	Redki
  Bolezni dihal, prsnega košain mediastinalnega prostora	Epistaksa	Občasni
  	Churg-Straussov sindrom (CSS) (glejte poglavje 4.4),pljučna eozinofilija	Zelo redki
  Bolezni prebavil	Driska§§, navzea§§, bruhanje§§	Pogosti
  	Suha usta, dispepsija	Občasni
  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov	Zvečane vrednosti serumskihtransaminaz (ALT, AST)	Pogosti
  	Hepatitis (vključno s holestatsko, hepatocelularno in mešano okvaro jeter).	Zelo redki
  Bolezni kože in podkožja	Izpuščaj§§	Pogosti
  	Modrice, urtikarija, pruritus	Občasni
  	Angioedem	Redki
  	Nodozni eritem, multiformni eritem	Zelo redki
  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva	Artralgija, mialgija vključno z mišičnimi krči	Občasni
  Bolezni sečil	Enureza pri otrocih	Občasni
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	Pireksija§§	Pogosti
  	Astenija/utrujenost, splošno slabo počutje, edem	Občasni
  * Kategorija pogostnosti: opredeljena za vsak neželen učinek, na podlagi pogostnosti, ki je poročana v bazi podatkov kliničnih preskušanjih: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do<1/10), občasni (≥ 1/1.000 do <1/100), redki (≥ 1/10.000 do <1/1.000), zelo redki (<1/10.000)§ O teh neželenih učinkih, o katerih so poročali zelo pogosto pri bolnikih, ki so prejemali montelukast, so v kliničnih preskušanjih zelo pogosto poročali tudi pri bolnikih, ki so prejemali placebo.§§ O teh neželenih učinkih, o katerih so poročali pogosto pri bolnikih, ki so prejemalimontelukast, so v kliničnih preskušanjih pogosto poročali tudi pri bolnikih, ki so prejemaliplacebo.† Pogostnostna kategorija: redki

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila.

  Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

  Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V daljših študijah astme so odrasli bolniki 22 tednov prejemali montelukast v odmerkih do 200 mg/dan, v krajših študijah pa približno en teden do 900 mg/dan, ne da bi imeli klinično pomembne neželene učinke.

Po prihodu zdravila na trg in v kliničnih študijah z montelukastom so poročali o akutnem prevelikem odmerjanju. Poročila so bila za odrasle in otroke z odmerkom vse do 1.000 mg (približno 61 mg/kg pri 42 mesecev starem otroku). Klinični in laboratorijski izvidi so bili skladni z varnostnim profilom pri odraslih in pediatričnih bolnikih. V večini poročil o

prevelikem odmerjanju neželenih učinkov ni bilo.

Simptomi prevelikega odmerjanja

Najpogostejši neželeni učinki so bili skladni z varnostnim profilom montelukasta in so vključevali bolečine v trebuhu, zaspanost, žejo, glavobol, bruhanje in psihomotorično hiperaktivnost.

Zdravljenje prevelikega odmerjanja

O zdravljenju prevelikega odmerjanja montelukasta ni na voljo nobenih specifičnih

informacij. Ni znano, če se montelukast dializira s peritonealno dializo ali hemodializo.