Cefuroksim Alkaloid-Int 750 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, cefalosporini druge generacije

Oznaka ATC: J01DC02

Mehanizem delovanja

Cefuroksim zavira sintezo bakterijske celične stene z vezavo na beljakovine, ki vežejo peniciline (PBP – penicillin binding proteins). Posledica je prekinitev biosinteze celične stene (peptidoglikana), kar vodi do lize in odmrtja bakterijske celice.

Mehanizmi odpornosti

Odpornost bakterij na cefuroksim je lahko posledica enega ali več naslednjih mehanizmov:

• hidrolize z beta-laktamazami, vključno z (a ne omejeno na) beta-laktamazami z razširjenim spektrom (ESBL – extended-spectrun beta-lactamases) in encimi Amp-C, ki so lahko inducirani ali stabilno dereprimirani v določenih aerobnih po Gramu negativnih bakterijskih sevih;

• zmanjšane afinitete beljakovin, ki vežejo peniciline, za cefuroksim;

• nepropustnosti zunanje membrane, ki omeji dostop cefuroksima do beljakovin, ki vežejo peniciline, v po Gramu negativnih bakterijah;

• bakterijskih iztočnih črpalk.

Pričakovati je, da so organizmi, ki so razvili odpornost na druge cefalosporine za injiciranje, odporni na cefuroksim. Organizmi lahko s pridobljeno odpornostjo na peniciline kažejo zmanjšano občutljivost ali odpornost na cefuroksim, kar je odvisno od mehanizma odpornosti.

Mejne vrednosti za natrijev cefuroksimat

Mejne vrednosti minimalne inhibitorne koncentracije (MIK), ki jih je določil EUCAST (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing), so:

S= občutljiv, R= odporen Mikrobiološka občutljivost

Prevalenca pridobljene odpornosti pri določenih vrstah se lahko spreminja geografsko in s časom, zato je

zaželeno, da uporabite lokalne podatke o odpornosti mikroorganizmov, še posebej pri zdravljenju hudih okužb. Po potrebi poiščite strokovni nasvet, če je lokalna prevalenca odpornosti znana in je uporabnost tega zdravila vprašljiva pri vsaj nekaterih vrstah okužb.

Cefuroksim je in vitro običajno aktiven proti naslednjim mikroorganizmom:

^$ Vsi sevi S. aureus, ki so odporni na meticilin, so odporni na cefuroksim.

In vitro je bilo dokazano, da natrijev cefuroksimat v kombinaciji z aminoglikozidnimi antibiotiki deluje vsaj aditivno, občasno pa so pri delovanju opazili tudi sinergizem.

Absorpcija

Po intramuskularnem (i.m.) injiciranju cefuroksima zdravim prostovoljcem je bil razpon povprečne največje koncentracije v serumu od 27 do 35 μg/ml pri 750-mg odmerku, in od 33 do 40 μg/ml pri 1000-mg odmerku; dosežena je bila v 30 do 60 minutah po dajanju. 15 minut po intravenskem (i.v.) injiciranju je bila serumska koncentracija pri 750-mg odmerku približno 50 μg/ml in pri 1500-mg odmerku približno 100 μg/ml.

Kot kaže, se AUC in Cmax povečujeta linearno s povečevanjem posamičnega odmerka v razponu od 250 do 1000 mg tako po intramuskularnem kot po intravenskem dajanju. Pri ponavljajoči intravenski uporabi 1500-mg odmerkov na 8 ur v serumu zdravih prostovoljcev niso odkrili znakov kopičenja cefuroksima.

Porazdelitev

Odvisno od uporabljene metode poročajo o 33–50 % vezavi na beljakovine. Povprečni porazdelitveni volumen po intramuskularnem ali intravenskem dajanju odmerkov v razponu od 250 do 1000 mg je od 9,3 do 15,8 l/1,73 m². Koncentracije cefuroksima, ki presegajo minimalno inhibitorno koncentracijo za običajne patogene, je mogoče doseči v tonzilah, sinusnih tkivih, bronhialni sluznici, kosteh, plevralni tekočini, sklepni tekočini, sinovijski tekočini, intersticijski tekočini, žolču, sputumu in prekatni vodki. V primeru vnetja ovojnic osrednjega živčevja prehaja cefuroksim skozi krvno-možgansko pregrado.

Presnova

Cefuroksim se ne presnavlja. Izločanje

Cefuroksim se izloča z glomerulno filtracijo in tubulno sekrecijo. Razpolovni čas v serumu je tako po intramuskularnem kot intravenskem injiciranju približno 70 minut. V 24-ih urah po prejemu odmerka se cefuroksim skoraj v celoti (85–90 %) izloči z urinom v nespremenjeni obliki. Pretežen del se izloči v prvih šestih urah. Po intramuskularnem ali intravenskem dajanju odmerkov v razponu od 250 do 1000 mg je povprečni ledvični očistek od 114 do 170 ml/min/1,73 m².

Posebne skupine bolnikov

Spol

Med moškimi in ženskami niso ugotovili razlik v farmakokinetiki cefuroksima po enkratni intravenski bolusni injekciji 1000 mg cefuroksima v obliki natrijeve soli.

Starejši

Po intramuskularni ali intravenski uporabi so absorpcija, porazdelitev in izločanje cefuroksima pri starejših bolnikih podobni kot pri mlajših bolnikih z enakovrednim delovanjem ledvic. Ker pa je verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih večja, je treba odmerek cefuroksima določiti previdno, koristno pa je tudi spremljati delovanje ledvic (glejte poglavje 4.2).

Pediatrična uporaba

Ugotovljeno je, da je serumski razpolovni čas cefuroksima pri novorojenčkih bistveno podaljšan glede na gestacijsko starost, vendar je pri starejših dojenčkih (starih več kot 3 tedne) in otrocih serumski razpolovni čas podoben kot pri odraslih in znaša od 60 do 90 minut.

Okvara ledvic

Cefuroksim se izloča predvsem skozi ledvice. Tako kot velja za vse podobne antibiotike, je bolnikom z izrazito okvarjenim delovanjem ledvic (tj. z očistkom kreatinina < 20 ml/min) odmerek cefuroksima zaradi počasnejšega izločanja priporočljivo zmanjšati (glejte poglavje 4.2). Cefuroksim se učinkovito odstrani s hemodializo in peritonealno dializo.

Okvara jeter

Ker se cefuroksim izloča predvsem skozi ledvice, ni pričakovati, da bi moteno delovanje jeter vplivalo na njegovo farmakokinetiko.

Razmerje farmakokinetika/farmakodinamika

Ugotovljeno je, da je za cefalosporine najpomembnejši farmakokinetični-farmakodinamični indeks, ki korelira z učinkovitostjo in vivo, odstotek odmernega intervala (T %), pri katerem je koncentracija nevezanega zdravila nad minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) cefuroksima za posamezno ciljno vrsto (tj. % T > MIK).

Jih ni.

Natrijevega cefuroksimata v injekcijski brizgi ne smemo mešati z aminoglikozidnimi antibiotiki. Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.

2,74-odstotna m/V raztopina natrijevega hidrogenkarbonata za injiciranje (BP) zaradi svoje pH vrednosti znatneje vpliva na barvo raztopine, zato omenjene raztopine ni priporočljivo uporabljati pri pripravi raztopine natrijevega cefuroksimata. Pri bolnikih, ki prejemajo raztopino natrijevega hidrogenkarbonata za injiciranje v obliki infuzije, se natrijev cefuroksimat po potrebi vseeno lahko doda v cevko infuzijskega sistema.

2 leti

Kemična in fizikalna stabilnost zdravila po rekonstituciji v vodi za injekcije je bila dokazana 24 ur pri temperaturi 2-8°C.

Iz mikrobiološkega vidika je potrebno pripravljeno zdravilo uporabiti takoj. Če se ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren sam uporabnik in običajno ne presega 24 ur pri temperaturi 2-8°C.

Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev. Viale shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščitite pred svetlobo.

Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.

Zdravilo Cefuroksim Alkaloid-Int 250 mg je pakirano v vialah iz brezbarvnega stekla tipa III in gumijastim zamaškom iz bromobutila tipa I, zaporko in vijoličastim pokrovom.

Škatla vsebuje 5 vial in navodilo za uporabo.

Zdravilo Cefuroksim Alkaloid-Int 750 mg je pakirano v vialah iz brezbarvnega stekla tipa III in gumijastim zamaškom iz bromobutila tipa I, zaporko in zelenim pokrovom.

Škatla vsebuje 5 vial in navodilo za uporabo.

Zdravilo Cefuroksim Alkaloid-Int 1500 mg je pakirano v vialah iz brezbarvnega stekla tipa III in gumijastim zamaškom iz bromobutila tipa I, zaporko in modrim pokrovom.

Škatla vsebuje 5 vial in navodilo za uporabo.

Za intramuskularno ali intravensko uporabo (glejte poglavje 4.2).

Navodila za pripravo

Preglednica 4: Dodane količine in koncentracije raztopin, ki so lahko uporabne, kadar so potrebni frakcijski odmerki.

Dodane količine in koncentracije raztopin, ki so lahko uporabne, kadar so potrebni frakcijski odmerki

* Pripravljeno raztopino dodamo v 50 ali 100 ml kompatibilne tekočine za infundiranje (glejte spodnje podatke o kompatibilnosti)

** Končni volumen raztopine cefuroksima v mediju za rekonstitucijo je povečan zaradi upoštevanega volumna izpodrinjene tekočine zaradi zdravilne učinkovine, kar se kaže v navedenih koncentracijah v mg/ml.

Kompatibilnost

Rekonstituirano zdravilo Cefuroksim Alkaloid-Int dodano spodaj navedenim zdravilom in raztopinam je namenjeno samo takojšnji uporabi.

1500 mg natrijevega cefuroksimata, ki ga raztopimo v 15 ml vode za injekcije, lahko dodamo raztopini metronidazola (500 mg/100 ml) za intravensko uporabo.

Natrijev cefuroksimat (1500 mg) je kompatibilen tako s 1000 mg azlocilina (v 15 ml) kot s 5000 mg azlocilina (v 50 ml).

Natrijev cefuroksimat (5 mg/ml) se lahko meša z 5-% m/V ali 10-% m/V raztopino ksilitola za injiciranje. Natrijev cefuroksimat je kompatibilen z vodnimi raztopinami, ki vsebujejo do 1 % lidokainijevega klorida.

Natrijev cefuroksimat je kompatibilen z večino pogosteje uporabljenih tekočin za intravensko uporabo :

• 9 mg/ml (0,9-% m/V) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo (BP);

• 50 mg/ml (5-%) raztopini glukoze za intravensko uporabo (BP);

• 40 mg/ml (4-%) raztopini glukoze v 1,8 mg/ml (0,18-% m/V) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo (BP);

• 50 mg/ml (5-%) raztopini glukoze v 9 mg/ml (0,9-%) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo;

• 50 mg/ml (5-%) raztopini glukoze v 4,5 mg/ml (0,45-%) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo;

• 50 mg/ml (5-%) raztopini glukoze v 2,25 mg/ml (0,225-%) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo;

• 100 mg/ml (10-%) raztopini glukoze za intravensko uporabo;

• 100 mg/ml (10-%) raztopini invertnega sladkorja v vodi za injekcije;

• Ringerjevi raztopini za intravensko uporabo (USP);

• raztopini Ringerjevega laktata za intravensko uporabo (USP);

• M/6 raztopini natrijevega laktata za intravensko uporabo;

• sestavljeni raztopini natrijevega laktata za intravensko uporabo (Hartmannova raztopina) (BP).

Prisotnost hidrokortizon natrijevega fosfata ne vpliva na stabilnost natrijevega cefuroksimata v 0,9-% (9 mg/ml) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo (BP) in 5-% (50 mg/ml) raztopini glukoze za intravensko uporabo.

Natrijev cefuroksimat je kompatibilen z intravensko infuzijo s heparinom (10 in 50 enot/ml) v 0,9-% (9 mg/ml) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo ali intravensko infuzijo s kalijevim kloridom (10 in 40 mEq/L) v 0,9-% (9 mg/ml) raztopini natrijevega klorida za intravensko uporabo.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.