Pomalidomid Sandoz 1 mg trde kapsule
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Pomalidomid 1 mg
Zdravilo Pomalidomid Sandoz je v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom indicirano za zdravljenje odraslih bolnikov z diseminiranim plazmocitomom, ki so predhodno prejeli vsaj eno zdravljenje, vključno z lenalidomidom.
Zdravilo Pomalidomid Sandoz je v kombinaciji z deksametazonom indicirano za zdravljenje odraslih bolnikov s ponovljenim in na predhodno zdravljenje neodzivnim diseminiranim plazmocitomom, ki so predhodno prejeli vsaj dve zdravljenji, vključno z lenalidomidom in bortezomibom, in pri katerih je bilo po zadnjem zdravljenju dokazano napredovanje bolezni.
Zdravljenje morajo začeti in nadzorovati zdravniki, ki so izkušeni pri zdravljenju diseminiranega plazmocitoma (multiplega mieloma).
Odmerjanje se nadaljuje ali prilagaja glede na klinične in laboratorijske izvide (glejte poglavje 4.4).
Odmerjanje
Pomalidomid v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom
Priporočeni začetni odmerek pomalidomida je 4 mg peroralno enkrat na dan, na 1. do 14. dan, v
ponavljajočih se 21-dnevnih ciklih.
Pomalidomid se uporablja v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom, kot je prikazano v preglednici 1. Priporočeni začetni odmerek bortezomiba je 1,3 mg/m2 intravensko ali subkutano enkrat na dan, na dneve, ki so prikazani v preglednici 1. Priporočeni odmerek deksametazona je 20 mg peroralno enkrat na dan, na dneve, ki so prikazani v preglednici 1.
Zdravljenje s pomalidomidom v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom naj se daje do
napredovanja bolezni ali dokler ne pride do nesprejemljive toksičnosti.
Preglednica 1: Priporočena shema odmerjanja za pomalidomid v kombinaciji z bortezomibom
in deksametazonom
| Cikel 1-8 | Dan (21-dnevnega cikla) | ||||||||||||||||||||
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | |
| pomalidomid (4 mg) | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | |||||||
| bortezomib (1,3 mg/m2) | • | • | • | • | |||||||||||||||||
| deksametazon (20 mg)* | • | • | • | • | • | • | • | • | |||||||||||||
| Od 9. cikla naprej | Dan (21-dnevnega cikla) | ||||||||||||||||||||
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | |
| pomalidomid (4 mg) | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | |||||||
| bortezomib (1,3 mg/m2) | • | • | |||||||||||||||||||
| deksametazon (20 mg)* | • | • | • | • | |||||||||||||||||
* Za bolnike, stare > 75 let, glejte Posebne skupine bolnikov.
Prilagajanje ali prekinitev odmerka pomalidomida
Nov cikel pomalidomida lahko uvedete, ko je število nevtrofilcev ≥ 1 x 109/l in število trombocitov
≥ 50 x 109/l.
Navodila za prekinitev ali zmanjšanje odmerka zaradi neželenih učinkov, povezanih s pomalidomidom, so opisana v preglednici 2, ravni odmerkov pa so opredeljene v preglednici 3 spodaj:
Preglednica 2: Navodila za prilagajanje odmerka pomalidomida∞
| Toksičnost | Prilagajanje odmerka |
| Nevtropenija*ANC** < 0,5 x 109/l ali febrilna nevtropenija (povišana telesna temperatura ≥ 38,5°C in ANC < 1 x 109/l) | Prekinite zdravljenje s pomalidomidom za preostali del cikla. Tedensko spremljajte CKS*** |
| ANC se vrne na ≥ 1 x 109/l | Nadaljujte zdravljenje s pomalidomidom z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka. |
| Pri vsakem nadaljnjem zmanjšanju < 0,5 x 109/l | Prekinite zdravljenje s pomalidomidom. |
| ANC se vrne na ≥ 1 x 109/l | Nadaljujte zdravljenje s pomalidomidom z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka. |
| TrombocitopenijaŠtevilo trombocitov < 25 x 109/l | Prekinite zdravljenje s pomalidomidom za preostali del cikla. Tedensko spremljajteCKS*** |
| Število trombocitov se vrne na ≥ 50 x 109/l | Nadaljujte zdravljenje s pomalidomidom z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka. |
| Pri vsakem nadaljnjem zmanjšanju < 25 x 109/l | Prekinite zdravljenje s pomalidomidom. |
| Število trombocitov se vrne na ≥ 50 x 109/l | Nadaljujte zdravljenje s pomalidomidom z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka. |
| IzpuščajIzpuščaj = 2.-3. stopnje | Razmislite o prekinitvi odmerjanja ali ukinitvi zdravljenja s pomalidomidom. |
| Izpuščaj = 4. stopnje ali nastajanje mehurjev (vključno z angioedemom, anafilaktično reakcijo, eksfoliativnim ali buloznim izpuščajem ali če domnevamo, da bi lahko šlo za Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN) ali reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS - Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms)) | Trajno ukinite zdravljenje (glejte poglavje 4.4). |
| DrugoDrugi neželeni učinki ≥ 3. stopnje, povezani s pomalidomidom | Prekinite zdravljenje s pomalidomidom za preostali del cikla. V naslednjem ciklu nadaljujte zdravljenje z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka (pred ponovnim začetkom odmerjanja mora neželeni učinek izzveneti ali se ublažiti na≤ 2. stopnjo). |
∞ Navodila za prilagajanje odmerka v tej preglednici se lahko uporabljajo za pomalidomid v kombinaciji
z bortezomibom in deksametazonom in za pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom.
*V primeru nevtropenije naj zdravnik razmisli o uporabi rastnih faktorjev.
**ANC – absolutno število nevtrofilcev (Absolute Neutrophil Count)
***CKS – celotna krvna slika (CBC – Complete Blood Count)
Preglednica 3: Zmanjševanje odmerka pomalidomida∞
| Raven odmerka | Peroralni odmerek pomalidomida |
| Začetni odmerek | 4 mg |
| Raven odmerka -1 | 3 mg |
| Raven odmerka -2 | 2 mg |
| Raven odmerka -3 | 1 mg |
∞Zmanjšanje odmerka v tej preglednici se lahko uporablja za pomalidomid v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom in za pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom.
Če se neželeni učinki pojavijo po zmanjšanju odmerka na 1 mg, je treba zdravljenje ukiniti.
Močni zaviralci CYP1A2
Pri sočasnem dajanju močnih zaviralcev encima CYP1A2 (npr. ciprofloksacina, enoksacina in fluvoksamina) in pomalidomida, je treba odmerek pomalidomida zmanjšati za 50 % (glejte poglavji 4.5 in 5.2).
Prilagajanje ali prekinitev odmerjanja bortezomiba
Za navodila o prekinitvah odmerjanja ali zmanjšanjih odmerkov zaradi neželenih učinkov, povezanih z bortezomibom, naj zdravniki pogledajo povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC - Summary of Product Characteristics) za bortezomib.
Prilagajanje ali prekinitev odmerjanja deksametazona
Navodila o prekinitvah odmerjanja ali zmanjšanjih odmerkov zaradi neželenih učinkov, povezanih z majhnimi odmerki deksametazona, so opisana v preglednicah 4 in 5, v nadaljevanju. Vendar pa so odločitve o prekinitvi ali ponovnem začetku odmerjanja prepuščene zdravnikovi presoji, ob upoštevanju povzetka glavnih značilnosti zdravila (SmPC).
Preglednica 4: Navodila za prilagajanje odmerka deksametazona
| Toksičnost | Prilagajanje odmerka |
| Dispepsija = 1. - 2. stopnje | Ohranite odmerek in zdravite z antagonisti histaminskih receptorjev(H2 ) ali z enakovrednim zdravilom. Če simptomi vztrajajo, zmanjšajteodmerek za eno raven. |
| Dispepsija ≥ 3. stopnje | Prekinite odmerjanje, dokler simptomi niso pod nadzorom. Dodajte antagonist histaminskih receptorjev (H2 ) ali enakovredno zdravilo in nadaljujte zdravljenje z odmerkom, za eno raven manjšim odpredhodnega odmerka. |
| Edem ≥ 3. stopnje | Uporabite diuretike, kot je potrebno, in odmerek zmanjšajte za eno raven. |
| Zmedenost ali spremenjenorazpoloženje ≥ 2. stopnje | Prekinite odmerjanje, dokler simptomi ne izzvenijo. Nadaljujte zdravljenje z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka. |
| Mišična oslabelost ≥ 2. stopnje | Prekinite odmerjanje, dokler ni mišična oslabelost ≤ 1. stopnje. Nadaljujte zdravljenje z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka. |
| Hiperglikemija ≥ 3. stopnje | Odmerek zmanjšajte za eno raven. Zdravite z insulinom ali s peroralnimi hipoglikemičnimi zdravili (peroralnimi antidiabetiki), kot je potrebno. |
| Akutni pankreatitis | Izpustite deksametazon iz režima zdravljenja. |
| Drugi neželeni učinki ≥ 3. stopnje, povezani z deksametazonom | Prenehajte dajati deksametazon, dokler se neželeni učinki ne zmanjšajo na ≤ 2. stopnjo. Nadaljujte zdravljenje z odmerkom, za eno raven manjšim od predhodnega odmerka. |
Če se okrevanje zaradi toksičnosti podaljša za več kot 14 dni, nadaljujte z odmerkom deksametazona,
za eno raven manjšim od predhodnega odmerka.
Preglednica 5: Zmanjševanje odmerka deksametazona
| Raven odmerka | starost ≤ 75 letOdmerek (cikel 1-8: 1., 2., 4., 5., 8., 9.,11.,12. dan 21-dnevnega cikla;cikel ≥ 9: 1., 2., 8., 9. dan 21-dnevnega cikla) | starost > 75 let Odmerek (cikel 1-8: 1., 2., 4., 5., 8.,9.,11., 12. dan 21-dnevnega cikla;cikel ≥ 9: 1., 2., 8., 9. dan 21-dnevnega cikla) |
| Začetni odmerek | 20 mg | 10 mg |
| Raven odmerka -1 | 12 mg | 6 mg |
| Raven odmerka -2 | 8 mg | 4 mg |
Deksametazon je treba ukiniti, če bolnik ne prenaša odmerka 8 mg pri starosti ≤ 75 let ali 4 mg pri
starosti > 75 let.
V primeru trajne ukinitve katerega koli zdravila, ki je del režima zdravljenja, je nadaljnje zdravljenje s preostalimi zdravili prepuščeno zdravnikovi presoji.
Pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom
Priporočeni začetni odmerek pomalidomida je 4 mg peroralno enkrat na dan, na 1. do 21. dan
vsakega 28-dnevnega cikla.
Priporočeni začetni odmerek deksametazona je 40 mg peroralno enkrat na dan, na 1., 8., 15. in 22. dan vsakega 28-dnevnega cikla.
Zdravljenje s pomalidomidom v kombinaciji z deksametazonom naj se daje do napredovanja bolezni
ali dokler ne pride do nesprejemljive toksičnosti.
Prilagajanje ali prekinitev odmerjanja pomalidomida
Navodila o prekinitvah odmerjanja ali zmanjšanjih odmerkov zaradi neželenih učinkov, povezanih s
pomalidomidom, so opisana v preglednicah 2 in 3.
Prilagajanje ali prekinitev odmerjanja deksametazona
Navodila za prilagajanje odmerka zaradi neželenih učinkov, povezanih z deksametazonom, so opisana v preglednici 4. Navodila za zmanjševanje odmerka zaradi neželenih učinkov, povezanih z deksametazonom, so opisana v preglednici 6 v nadaljevanju. Vendar pa so odločitve o prekinitvi/ponovnem začetku odmerjanja prepuščene zdravnikovi presoji, ob upoštevanju povzetka glavnih značilnosti zdravila (SmPC).
Preglednica 6: Zmanjševanje odmerka deksametazona
| Raven odmerka | starost ≤ 75 let1., 8., 15. in 22. dan vsakega 28-dnevnega cikla | starost > 75 let1., 8., 15. in 22. dan vsakega 28-dnevnega cikla |
| Začetni odmerek | 40 mg | 20 mg |
| Raven odmerka -1 | 20 mg | 12 mg |
| Raven odmerka -2 | 10 mg | 8 mg |
Deksametazon je treba ukiniti, če bolnik ne prenaša odmerka 10 mg pri starosti ≤ 75 let ali 8 mg pri
starosti > 75 let. Posebne populacije
Starejši
Odmerka pomalidomida ni treba prilagajati.
Pomalidomid v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom
Za bolnike, stare > 75 let, je začetni odmerek deksametazona:
-
za cikle 1 - 8: 10 mg enkrat na dan, na 1., 2., 4., 5., 8., 9., 11. in 12. dan vsakega 21-dnevnega cikla,
-
za cikel 9 in naprej: 10 mg enkrat na dan, na 1., 2., 8. in 9. dan vsakega 21-dnevnega cikla.
Pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom
Za bolnike, stare > 75 let, je začetni odmerek deksametazona:
-
20 mg enkrat na dan, na 1., 8., 15. in 22. dan vsakega 28-dnevnega cikla.
Okvara jeter
Bolniki s skupno ravnjo bilirubina v serumu > 1,5 x zgornja meja normalnega območja (ULN - Upper Limit of Normal range) so bili izključeni iz kliničnih študij. Okvara jeter zmerno vpliva na farmakokinetiko pomalidomida (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih z okvaro jeter, opredeljeno po Child-Pughovih kriterijih, prilagoditev začetnega odmerka pomalidomida ni potrebna, vendar pa je treba bolnike z okvaro jeter skrbno spremljati glede pojava neželenih učinkov in po potrebi zmanjšati odmerek ali prekiniti uporabo pomalidomida.
Okvara ledvic
Pri bolnikih z okvaro ledvic prilagajanje odmerka pomalidomida ni potrebno. Tiste dni, ko imajo bolniki
hemodializo, naj svoj odmerek pomalidomida vzamejo po hemodializi.
Pediatrična populacija
Pomalidomid za indikacijo diseminiranega plazmocitoma (multiplega mieloma) ni namenjen za
uporabo pri otrocih, starih od 0 do 17 let.
Izven odobrenih indikacij so pomalidomid preučevali pri otrocih, starih od 4 do 18 let, s ponavljajočimi ali progresivnimi možganskimi tumorji, vendar rezultati študij niso omogočali zaključka, da koristi takšne uporabe odtehtajo tveganja. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 4.8, 5.1 in 5.2.
Način uporabe
Peroralna uporaba.
Zdravilo Pomalidomid Sandoz trde kapsule je treba jemati peroralno, vsak dan ob istem času. Kapsul ni dovoljeno odpirati, drobiti ali žvečiti (glejte poglavje 6.6). Kapsule je treba pogoltniti cele, najbolje z vodo, s hrano ali brez nje. Če bolnik en dan pozabi vzeti odmerek pomalidomida, mora naslednji dan vzeti običajni predpisani odmerek ob istem času dneva kot ponavadi. Bolnik ne sme prilagajati odmerka, da bi nadomestil odmerek, zamujen prejšnji dan.
Priporočljivo je pritisniti samo na en konec kapsule, da se jo odstrani iz pretisnega omota, s čimer se zmanjša nevarnost, da bi se kapsula deformirala ali prelomila.
-
Nosečnost.
-
Ženske v rodni dobi, če niso izpolnjeni vsi pogoji programa za preprečevanje nosečnosti (glejte
-
Moški bolniki, ki niso sposobni slediti zahtevanim kontracepcijskim ukrepom ali ravnati v skladu z njimi (glejte poglavje 4.4).
-
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Teratogenost
Pomalidomida se ne sme jemati med nosečnostjo, ker se pričakuje teratogeni učinek. Pomalidomid je strukturno soroden talidomidu. Talidomid je za človeka znana teratogena učinkovina, ki povzroča hude, življenjsko ogrožajoče okvare ploda. Pomalidomid je teratogen pri podganah in kuncih, če se daje v obdobju glavne organogeneze (glejte poglavje 5.3).
Za vse bolnice morajo biti izpolnjeni pogoji programa za preprečevanje nosečnosti (PPN; PPP - Pregnancy Prevention Programme), razen če obstajajo zanesljivi dokazi, da bolnica ne more zanositi.
Merila za ženske, ki niso v rodni dobi
Za bolnico ali partnerko moškega bolnika velja, da ne more zanositi, če izpolnjuje vsaj eno od
naslednjih meril:
-
starost ≥ 50 let in naravna amenoreja ≥ 1 leto (amenoreja po zdravljenju raka ali med dojenjem
ne izključuje zmožnosti zanositve),
-
prezgodnja odpoved jajčnikov, ki jo potrdi specialist ginekolog,
-
predhodna bilateralna salpingo-ooforektomija ali histerektomija,
-
genotip XY, Turnerjev sindrom, agenezija maternice.
Svetovanje
Za ženske v rodni dobi je pomalidomid kontraindiciran, razen če so izpolnjeni vsi pogoji navedeni v nadaljevanju:
-
razume pričakovano tveganje za teratogene učinke pri nerojenem otroku,
-
razume potrebo po zanesljivi kontracepciji brez prekinitve, vsaj 4 tedne pred začetkom zdravljenja, ves čas zdravljenja in vsaj 4 tedne po koncu zdravljenja,
-
tudi če ima ženska v rodni dobi amenorejo, mora upoštevati vsa navodila za zanesljivo
kontracepcijo,
-
mora biti zmožna upoštevati zanesljive kontracepcijske ukrepe,
-
mora biti obveščena o ter razumeti možne posledice nosečnosti in potrebo po takojšnjem posvetu, če obstaja tveganje za zanositev,
-
mora razumeti potrebo, da prične z zdravljenjem, takoj ko je pomalidomid izdan, po negativnem
testu nosečnosti,
-
mora razumeti potrebo in potrditi, da bo opravila test nosečnosti vsaj vsake 4 tedne, razen v
primeru potrjene sterilizacije jajcevodov,
-
mora potrditi, da razume tveganja in nujne previdnostne ukrepe, povezane z uporabo pomalidomida.
Zdravnik, ki predpiše zdravilo, mora pri ženskah v rodni dobi zagotoviti, da:
-
bolnica upošteva vse pogoje programa za preprečevanje nosečnosti, vključno s potrditvijo, da jih ustrezno razume,
-
bolnica potrdi zgoraj navedene pogoje.
Pri moških bolnikih, ki jemljejo pomalidomid, so farmakokinetični podatki pokazali, da je pomalidomid med zdravljenjem prisoten v človeški spermi. Kot varnostni ukrep in z upoštevanjem posebnih populacij s potencialno podaljšanim časom izločanja (kot je okvara jeter), morajo vsi moški bolniki, ki jemljejo pomalidomid, izpolnjevati naslednje pogoje:
-
-
morajo razumeti pričakovano tveganje za teratogene učinke, če imajo spolne odnose z
nosečnico ali z žensko v rodni dobi;
-
morajo razumeti potrebo po uporabi kondoma, če imajo spolne odnose z nosečnico ali z žensko v rodni dobi, ki ne uporablja zanesljive metode kontracepcije, ves čas zdravljenja, med prekinitvijo odmerjanja in še 7 dni po prekinitvi odmerjanja in/ali prenehanju z zdravljenjem. To vključuje tudi moške z opravljeno vazektomijo, ki morajo uporabljati kondom, če imajo spolne odnose z nosečnico ali z žensko v rodni dobi, ker lahko semenska tekočina še vedno vsebuje pomalidomid, kljub odsotnosti semenčic.
-
morajo razumeti, da je potrebno takoj obvestiti lečečega zdravnika, če njihova partnerka zanosi
v času, ko oni jemljejo pomalidomid ali 7 dni po prenehanju jemanja pomalidomida, ter da je priporočljivo partnerko takoj napotiti k zdravniku specialistu za teratologijo ali k zdravniku z izkušnjami v teratologiji, da oceni stanje in bolnici ustrezno svetuje.
Kontracepcija
Ženske v rodni dobi morajo vsaj 4 tedne pred začetkom zdravljenja, med zdravljenjem in vsaj 4 tedne po končanem zdravljenju s pomalidomidom in celo med morebitnimi prekinitvami odmerjanja uporabljati vsaj eno zanesljivo metodo kontracepcije, razen če se zavežejo k popolni in neprekinjeni spolni vzdržnosti, ki se potrjuje vsak mesec. Če bolnica ne uporablja zanesljive metode kontracepcije, jo je treba napotiti k ustrezno usposobljenemu zdravniku, da ji bo svetoval, za katero metodo kontracepcije naj se odloči, in jo lahko začne uporabljati.
Primeri ustreznih kontracepcijskih metod so:
-
implantat (vsadek)
-
intrauterini dostavni sistem, ki sprošča levonorgestrel
-
depo medroksiprogesteronacetata
-
sterilizacija jajcevodov
-
spolni odnosi samo z moškim partnerjem, ki so mu opravili vazektomijo; vazektomijo je treba potrditi z dvema negativnima preiskavama sperme
-
tablete za zaviranje ovulacije, ki vsebujejo le progestogen (tj. dezogestrel)
Zaradi povečanega tveganja za vensko trombembolijo pri bolnicah z diseminiranim plazmocitomom, ki jemljejo pomalidomid in deksametazon, uporaba kombiniranih peroralnih kontracepcijskih tablet ni priporočljiva (glejte tudi poglavje 4.5). Če bolnica trenutno uporablja kombinirano peroralno
kontracepcijo (kombinirane hormonske sistemske kontraceptive), mora preiti na eno od zgoraj navedenih zanesljivih metod kontracepcije. Tveganje za vensko trombembolijo se nadaljuje 4−6 tednov po prenehanju uporabe kombinirane peroralne kontracepcije. Pri sočasnem zdravljenju z deksametazonom se lahko zanesljivost steroidnih (hormonskih) kontraceptivov zmanjša (glejte poglavje 4.5).
Implantati in intrauterini dostavni sistemi, ki sproščajo levonorgestrel, so povezani s povečanim tveganjem za okužbe v času vstavitve in neredne vaginalne krvavitve. Pretehtati je treba možnost uporabe profilaktičnih antibiotikov, posebej pri bolnicah z nevtropenijo.
Vstavljanje materničnih vložkov (intrauterinih kontraceptivov), ki sproščajo baker, ni priporočljivo zaradi možnega tveganja za nastanek okužb v času vstavitve in izgubo krvi med menstruacijo, kar lahko ogrozi bolnice s hudo nevtropenijo ali hudo trombocitopenijo.
Test nosečnosti
V skladu z lokalno prakso je treba pri ženskah v rodni dobi opraviti test nosečnosti pod zdravniškim nadzorom, z občutljivostjo vsaj 25 m i.e./ml, kot je opisano spodaj. Ta zahteva vključuje ženske v rodni dobi, ki upoštevajo popolno in neprekinjeno spolno vzdržnost. V idealnem primeru se test nosečnosti, predpisovanje recepta in izdaja zdravila opravijo na isti dan. Izdaja zdravila, ki vsebuje pomalidomid, ženskam v rodni dobi, naj bo v roku 7 dni od predpisa recepta.
Pred začetkom zdravljenja
Test nosečnosti pod zdravniškim nadzorom je treba opraviti med posvetom, ko se predpiše pomalidomid, ali v 3 dneh pred obiskom pri zdravniku, ki predpiše zdravilo, po tem, ko je bolnica vsaj 4 tedne že uporabljala zanesljivo metodo kontracepcije. Test mora zagotavljati, da bolnica ob začetku zdravljenja s pomalidomidom ni noseča.
Sledenje in konec zdravljenja
Test nosečnosti pod zdravniškim nadzorom je treba ponoviti vsaj vsake 4 tedne, vključno z vsaj 4 tedne po končanem zdravljenju, razen v primeru potrjene sterilizacije jajcevodov. Te teste nosečnosti je treba opraviti na dan obiska pri zdravniku, ki predpiše zdravilo, ali v 3 dneh pred obiskom zdravnika.
Dodatni previdnostni ukrepi
Bolnikom je treba naročiti, da tega zdravila nikoli ne dajo drugim osebam in da po koncu zdravljenja neuporabljene kapsule vrnejo farmacevtu.
Bolniki med zdravljenjem (vključno s prekinitvami odmerjanja) in še 7 dni po prenehanju zdravljenja s pomalidomidom ne smejo darovati krvi, semena ali sperme.
Zdravstveni delavci in skrbniki/negovalci morajo pri rokovanju s pretisnim omotom ali kapsulo nositi rokavice za enkratno uporabo. Nosečnice ali ženske, ki menijo, da bi lahko bile noseče, s pretisnim omotom ali kapsulo ne smejo rokovati (glejte poglavje 6.6).
Izobraževalna gradiva, omejitve glede predpisovanja in izdajanja
Da bi bolnikom pomagali preprečiti izpostavitev ploda pomalidomidu, bo imetnik dovoljenja za promet z zdravilom zdravstvenemu osebju priskrbel izobraževalno gradivo, v katerem bodo poudarjena opozorila o pričakovani teratogenosti pomalidomida, glede dajanja nasvetov bolnikom o kontracepciji pred začetkom zdravljenja in podane usmeritve glede potrebnosti testa nosečnosti. Zdravnik, ki zdravilo predpisuje, mora bolnika seznaniti z vsemi informacijami o pričakovanem teratogenem tveganju in o strogih ukrepih za preprečevanje nosečnosti, ki so določeni v programu za preprečevanje nosečnosti (PPN), ter bolnikom izročiti ustrezen vodnik za bolnika, bolnikovo kartico in/ali enakovredno gradivo, kot je dogovorjeno z vsakim nacionalnim pristojnim organom. V sodelovanju s posameznim nacionalnim pristojnim organom je bil implementiran program
nadzorovanega dostopa (PND), ki vključuje uporabo bolnikove kartice in/ali enakovrednega pripomočka za nadzor predpisovanja in/ali izdajanja zdravila ter zbiranje podatkov v zvezi z indikacijami, zaradi nadzora neodobrene uporabe znotraj nacionalnega območja. V idealnem primeru se test nosečnosti, predpisovanje recepta in izdaja zdravila opravijo na isti dan. Izdaja pomalidomida ženskam v rodni dobi je dovoljena v roku 7 dni od predpisa recepta in po negativnem rezultatu testa nosečnosti, opravljenega pod zdravniškim nadzorom. Recept za ženske v rodni dobi se lahko predpiše za največ 4 tedne zdravljenja, skladno s shemami odmerjanja za odobrene indikacije (glejte poglavje 4.2), recepti za vse ostale bolnike pa se lahko predpišejo za največ 12 tednov zdravljenja.
Hematološki dogodki
Najpogosteje poročani hematološki neželeni učinek 3. ali 4. stopnje pri bolnikih s ponovljenim/na predhodno zdravljenje neodzivnim diseminiranim plazmocitomom je bil nevtropenija, sledili sta anemija in trombocitopenija. Bolnike je treba spremljati glede pojava hematoloških neželenih učinkov, posebej glede nevtropenije. Bolnikom je treba svetovati, da takoj poročajo o febrilnih epizodah.
Zdravniki morajo bolnike nadzorovati glede znakov krvavitev, vključno z epistaksami, posebej ob sočasni uporabi zdravil, za katera je znano, da povečajo tveganje za krvavitve (glejte poglavje 4.8). Celotno krvno sliko je treba spremljati na izhodišču, tedensko prvih 8 tednov, nato pa vsak mesec. Morda bo potrebna prilagoditev odmerka (glejte poglavje 4.2). Bolniki bodo morda potrebovali podporo v obliki zdravil iz krvi in/ali rastnih faktorjev.
Trombembolični dogodki
Pri bolnikih, ki so prejemali pomalidomid bodisi v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom ali v kombinaciji z deksametazonom, so se razvili venski trombembolični dogodki (zlasti globoka venska tromboza in pljučna embolija) in arterijski trombotični dogodki (miokardni infarkt in cerebrovaskularni insult) (glejte poglavje 4.8). Bolnike z znanimi dejavniki tveganja za trombembolijo, vključno s predhodno trombozo, je treba skrbno nadzirati. Z ustreznimi ukrepi je treba poskusiti zmanjšati vse dejavnike tveganja, na katere je mogoče vplivati (npr. kajenje, hipertenzija in hiperlipidemija).
Bolnikom in zdravnikom je treba svetovati, da opazujejo pojav znakov in simptomov trombembolije. Bolnikom je treba naročiti, da poiščejo zdravniško pomoč, če se razvijejo simptomi, kot so zasoplost, bolečine v prsnem košu, otekanje rok ali nog. Priporoča se antikoagulacijsko zdravljenje (razen, kjer je kontraindicirano) (npr. acetilsalicilna kislina, varfarin, heparin ali klopidogrel), posebej pri bolnikih z dodatnimi dejavniki tveganja za trombozo. Odločitev o uporabi profilaktičnih ukrepov pri posameznem bolniku je treba sprejeti po skrbni oceni obstoječih dejavnikov tveganja. V kliničnih študijah so bolniki profilaktično prejemali acetilsalicilno kislino ali alternativno antitrombotično zdravljenje. Z uporabo eritropoetskih zdravil je povezano tveganje za trombotične dogodke, vključno s trombembolijo, zato je treba eritropoetska zdravila ali druga zdravila, ki lahko povečajo tveganje za trombozo, uporabljati previdno.
Bolezni ščitnice
Poročali so o primerih hipotiroidizma. Pred začetkom zdravljenja je priporočljivo optimalno nadziranje sočasnih bolezenskih stanj, ki vplivajo na delovanje ščitnice. Priporočljivo je spremljanje delovanja ščitnice v izhodišču in med zdravljenjem.
Periferna nevropatija
Bolniki, ki imajo periferno nevropatijo ≥ 2. stopnje, so bili izključeni iz kliničnih študij s pomalidomidom. Ko se ocenjuje možnost zdravljenja teh bolnikov s pomalidomidom, je potrebna ustrezna previdnost.
Pomembne motnje v delovanju srca
Bolniki s pomembno motnjo v delovanju srca (kongestivno srčno popuščanje [razred III ali IV po klasifikaciji newyorškega združenja za srce (NYHA)]; miokardni infarkt v 12 mesecih od začetka študije; nestabilna ali slabo nadzorovana angina pektoris) so bili izključeni iz kliničnih študij s pomalidomidom. Poročali so o dogodkih, povezanih s srcem, vključno s kongestivnim srčnim
popuščanjem, pljučnim edemom in atrijsko fibrilacijo (glejte poglavje 4.8), predvsem pri bolnikih s predhodnimi boleznimi srca ali z dejavniki tveganja za srčne zaplete. Ko se ocenjuje možnost zdravljenja teh bolnikov s pomalidomidom, je potrebna ustrezna previdnost, vključno z rednim spremljanjem glede pojava znakov in simptomov, povezanih s srčnimi zapleti.
Sindrom tumorske lize
Bolniki z največjim tveganjem za sindrom tumorske lize so tisti, ki so imeli pred zdravljenjem največje
tumorsko breme. Te bolnike je treba skrbno spremljati in ustrezno ukrepati.
Druge primarne malignosti
Pri bolnikih, ki so jemali pomalidomid, so poročali o drugih primarnih malignostih, na primer o nemelanomskem kožnem raku (glejte poglavje 4.8). Zdravniki naj pred zdravljenjem in med njim s standardnimi pregledi za rakava obolenja pri bolnikih skrbno ocenjujejo pojav drugih primarnih malignosti in uvedejo zdravljenje, kot je indicirano.
Alergijske reakcije in hude kožne reakcije
Pri uporabi pomalidomida so poročali o angioedemu, anafilaktičnih reakcijah in hudih dermatoloških reakcijah, vključno s SJS, TEN in DRESS (glejte poglavje 4.8). Zdravniki, ki predpisujejo zdravilo, morajo bolnike opozoriti glede znakov in simptomov teh reakcij in jim svetovati, naj ob pojavu teh simptomov takoj poiščejo zdravniško pomoč. Pomalidomid je treba pri eksfoliativnem ali buloznem izpuščaju ali če obstaja sum na SJS, TEN ali DRESS ukiniti in ga po ukinitvi zaradi teh reakcij ne smemo spet začeti dajati. Bolniki s predhodnimi resnimi alergijskimi reakcijami med zdravljenjem s talidomidom ali lenalidomidom so bili izključeni iz kliničnih študij. Pri takih bolnikih je tveganje za preobčutljivostne reakcije morda večje in ne smejo dobiti pomalidomida. Pri kožnih izpuščajih 2. do 3. stopnje je treba razmisliti o prekinitvi ali ukinitvi zdravljenja s pomalidomidom. V primeru angioedema in anafilaktične reakcije je treba zdravljenje s pomalidomidom trajno ukiniti.
Omotičnost in zmedenost
Pri uporabi pomalidomida so poročali o omotičnosti in zmedenosti. Bolniki se morajo izogibati situacijam, kjer omotičnost in zmedenost lahko predstavljata težavo, in ne smejo uporabljati drugih zdravil, ki bi lahko povzročila omotičnost in zmedenost, brez predhodnega posveta z zdravnikom.
Intersticijska pljučna bolezen (IPB)
Pri zdravljenju s pomalidomidom so opazili intersticijsko pljučno bolezen (IPB; ILD - Interstitial Lung Disease) in sorodne dogodke, vključno s primeri pnevmonitisa. Pri bolnikih z akutnim nastopom ali nepojasnjenim poslabšanjem pljučnih simptomov je treba opraviti skrben pregled in izključiti možnost IPB. Do zaključka preiskave teh simptomov je treba zdravljenje s pomalidomidom prekiniti in, če je IPB potrjena, uvesti ustrezno zdravljenje. Pomalidomid smemo spet začeti dajati šele po temeljiti oceni koristi in tveganj.
Bolezni jeter
Pri bolnikih, zdravljenih s pomalidomidom, so opazili znatno povišane ravni alanin-aminotransferaze in bilirubina (glejte poglavje 4.8). Prišlo je tudi do primerov hepatitisa, ki so privedli do ukinitve zdravljenja s pomalidomidom. Priporočamo, da prvih 6 mesecev zdravljenja s pomalidomidom, redno spremljate delovanje jeter, nadalje pa skladno s kliničnimi indikacijami.
Infekcije
Pri bolnikih, ki so prejemali pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom in so bili predhodno okuženi z virusom hepatitisa B (HBV), so redko poročali o reaktivaciji hepatitisa B. Nekateri od teh primerov so napredovali v akutno odpoved jeter, zaradi česar so pomalidomid ukinili. Status virusa
hepatitisa B je treba ugotoviti pred začetkom zdravljenja s pomalidomidom. Pri bolnikih, pri katerih je test na infekcijo s HBV pozitiven, je priporočljiv posvet z zdravnikom, ki ima izkušnje z zdravljenjem bolnikov s hepatitisom B. Kadar pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom uporabljate pri bolnikih, ki so bili predhodno okuženi s HBV, vključno z bolniki, ki so pozitivni na prisotnost protitelesa proti središčnemu antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBc), a negativni na prisotnost plaščnega antigena virusa hepatitisa B (HBsAg), je potrebna previdnost. Te bolnike morate ves čas zdravljenja skrbno spremljati glede pojava znakov in simptomov aktivne infekcije s HBV.
Progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML)
Pri zdravljenju s pomalidomidom so poročali o primerih progresivne multifokalne levkoencefalopatije, vključno s smrtnimi izidi. O nastopu PML so poročali od več mesecev do več let po začetku zdravljenja s pomalidomidom. O primerih so na splošno poročali pri bolnikih, ki so sočasno prejemali deksametazon ali so se predhodno zdravili z drugo imunosupresivno kemoterapijo. Zdravniki morajo redno spremljati bolnike in PML upoštevati pri diferencialni diagnozi, pri bolnikih z novimi ali z napredujočimi nevrološkimi simptomi, ali s kognitivnimi ali vedenjskimi znaki ali simptomi. Bolnikom je treba tudi priporočiti, naj svojega partnerja ali negovalce obvestijo o svojem zdravljenju, ker lahko ti opazijo simptome, ki se jih bolnik ne zaveda.
Diagnostika PML mora temeljiti na nevrološkem pregledu, magnetnoresonančnem slikanju možganov in preiskavi cerebrospinalnega likvorja glede prisotnosti DNK virusa JC (JCV) z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) ali na biopsiji možganov s preiskavo glede prisotnosti JCV. Negativen test PCR na prisotnost JCV ne izključuje PML. Če ni mogoče postaviti alternativne diagnoze, bosta morda potrebna dodatno spremljanje in diagnostika.
Pri sumu na PML je treba nadaljnje odmerke začasno ustaviti do izključitve PML. Če se PML potrdi, je
treba zdravljenje s pomalidomidom trajno ukiniti. Vsebnost natrija
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na kapsulo, kar v bistvu pomeni "brez natrija".
Učinek pomalidomida na druga zdravila
Ne pričakuje se, da bi pomalidomid povzročil klinično pomembno farmakokinetično medsebojno delovanje zaradi zaviranja ali induciranja izoencima P450 ali zaviranja prenašalcev, če se uporablja sočasno s substrati teh encimov ali prenašalcev. Potencial takega medsebojnega delovanja, vključno z možnim vplivom pomalidomida na farmakokinetiko kombiniranih peroralnih kontraceptivov, ni bil klinično ocenjen (glejte poglavje 4.4, Teratogenost).
Učinek drugih zdravil na pomalidomid
Pomalidomid se delno presnavlja preko encimov CYP1A2 in CYP3A4/5. Je tudi substrat za P-glikoprotein (P-GP). Sočasno dajanje pomalidomida s ketokonazolom, močnim zaviralcem encima CYP3A4/5 in P-GP, ali karbamazepinom, močnim induktorjem CYP3A4/5, ni imelo klinično pomembnega učinka na izpostavljenost pomalidomidu. Sočasno dajanje fluvoksamina, močnega zaviralca encima CYP1A2, s pomalidomidom v prisotnosti ketokonazola, je v primerjavi s kombinacijo pomalidomida in ketokonazola, srednjo izpostavljenost pomalidomidu povečalo za 107 %, z 90 % intervalom zaupanja [91 % do 124 %] . V drugi študiji, kjer so ocenjevali prispevek zaviralca CYP1A2 v monoterapiji k spremembam presnove, je sočasno dajanje fluvoksamina s pomalidomidom, v primerjavi s pomalidomidom v monoterapiji, povečalo srednjo izpostavljenost pomalidomidu za 125 %, z 90 % intervalom zaupanja [98 % do 157 %]. Pri sočasnem dajanju močnih zaviralcev encima CYP1A2 (npr. ciprofloksacin, enoksacin in fluvoksamin) s pomalidomidom, zmanjšajte odmerek pomalidomida za 50 %.
Deksametazon
Sočasno dajanje večih odmerkov do 4 mg pomalidomida z 20 mg do 40 mg deksametazona (šibak do zmeren induktor številnih encimov CYP, vključno s CYP3A) bolnikom z diseminiranim plazmocitomom, v primerjavi z dajanjem pomalidomida v monoterapiji, ni imelo vpliva na farmakokinetiko pomalidomida.
Učinek deksametazona na varfarin ni znan. Med zdravljenjem se svetuje pozorno spremljanje koncentracije varfarina.
Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri moških in ženskah
Ženske v rodni dobi morajo uporabljati zanesljivo metodo kontracepcije. Če ženska, ki se zdravi s pomalidomidom, zanosi, je treba zdravljenje nemudoma ustaviti in bolnico napotiti k zdravniku specialistu za teratologijo ali k zdravniku z izkušnjami v teratologiji, da oceni stanje in bolnici ustrezno svetuje. Če zanosi partnerka moškega, ki jemlje pomalidomid, je priporočljivo žensko partnerko napotiti k zdravniku specialistu za teratologijo ali k zdravniku z izkušnjami v teratologiji, da oceni stanje in ji ustrezno svetuje. Pomalidomid je prisoten v človeški spermi. Zato morajo kot previdnostni ukrep vsi moški, ki se zdravijo s pomalidomidom, med zdravljenjem, med prekinitvami odmerjanja in še 7 dni po končanem zdravljenju uporabljati kondome, če je njihova partnerka noseča, ali v rodni dobi in ne uporablja kontracepcije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Nosečnost
Pričakuje se teratogeni učinek pomalidomida pri ljudeh. Pomalidomid je med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi kontraindiciran, razen če so izpolnjeni vsi pogoji za preprečevanje nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Dojenje
Ni znano, ali se pomalidomid izloča v materino mleko. Pomalidomid so zaznali v mleku podgan med laktacijo, potem ko so ga dali samicam materam. Zaradi možnih neželenih učinkov pomalidomida pri dojenih otrocih, se je treba odločiti med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja, pri čemer je treba upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko.
Plodnost
Ugotovili so, da pomalidomid negativno vpliva na plodnost in je pri živalih teratogen. Pomalidomid prehaja skozi posteljico in je bil zaznan v krvi zarodkov po dajanju brejim kunčicam (glejte poglavje 5.3).
Pomalidomid ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri uporabi pomalidomida so poročali o utrujenosti, zmanjšani stopnji zavesti, zmedenosti in omotici. Če pri bolnikih pride do takšnih učinkov, jim je treba naročiti, naj ne vozijo avtomobila, upravljajo strojev ali opravljajo nevarnih del, medtem ko se zdravijo s pomalidomidom.
Povzetek varnostnega profila
Pomalidomid v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom
Bolezni krvi in limfatičnega sistema, o katerih so najpogosteje poročali, so bile nevtropenija (54,0 %), trombocitopenija (39,9 %) in anemija (32,0 %). Drugi neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so vključevali periferno senzorično nevropatijo (48,2 %), utrujenost (38,8 %), drisko (38,1 %),
zaprtje (38,1 %) in periferni edem (36,3 %). Neželeni učinki 3. ali 4. stopnje, o katerih so najpogosteje poročali, so bili bolezni krvi in limfatičnega sistema, vključno z nevtropenijo (47,1 %), trombocitopenijo (28,1 %) in anemijo (15,1 %). Resni neželeni učinek, o katerem so poročali najpogosteje, je bila pljučnica (12,2 %). Med drugimi resnimi neželenimi učinki, o katerih so poročali, so bili pireksija
(4,3 %), okužbe spodnjih dihal (3,6 %), gripa (3,6 %), pljučna embolija (3,2 %), atrijska fibrilacija
(3,2 %) in akutna okvara ledvic (2,9 %).
Pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom
Neželeni učinki, o katerih so v kliničnih študijah najpogosteje poročali, so bili bolezni krvi in limfatičnega sistema, vključno z anemijo (45,7 %), nevtropenijo (45,3 %) in trombocitopenijo (27 %); od splošnih težav in sprememb na mestu aplikacije so poročali o utrujenosti (28,3 %), pireksiji (21 %) in perifernem edemu (13 %); infekcijske in parazitske bolezni so vključevale pljučnico (10,7 %). O periferni nevropatiji kot neželenem učinku so poročali pri 12,3 % bolnikov, o venski emboliji ali trombozi (VTE) kot neželenem učinku pa pri 3,3 % bolnikov. Neželeni učinki 3. ali 4. stopnje, o katerih so najpogosteje poročali, so bili bolezni krvi in limfatičnega sistema, vključno z nevtropenijo (41,7 %), anemijo (27 %) in trombocitopenijo (20,7 %); infekcijske in parazitske bolezni, vključno s pljučnico
(9 %); splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, vključno z utrujenostjo (4,7 %), pireksijo (3 %) in perifernim edemom (1,3 %). Resni neželeni učinek, o katerem so poročali najpogosteje, je bila pljučnica (9,3 %). Med drugimi resnimi neželenimi učinki, o katerih so poročali, so bili febrilna nevtropenija (4,0 %), nevtropenija (2,0 %), trombocitopenija (1,7 %) in VTE (1,7 %).
Neželeni učinki so se ponavadi pojavljali pogosteje v prvih 2 ciklih zdravljenja s pomalidomidom.
Seznam neželenih učinkov
Neželeni učinki, ki so jih opazili pri bolnikih, zdravljenih s pomalidomidom v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom, pomalidomidom v kombinaciji z deksametazonom in pri spremljanju po prihodu zdravila na trg, so našteti v preglednici 7 po organskih sistemih in pogostnosti za vse neželene učinke in za neželene učinke 3. ali 4. stopnje.
Pogostnosti neželenih učinkov so opredeljene v skladu z veljavnimi smernicami kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Preglednica 7: Neželeni učinki zdravila (NUZ), o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih in po prihodu zdravila na trg
| Kombinacija zdravil | pomalidomid/ bortezomib/deksametazon | pomalidomid/deksametazon | ||
| Organski sistem/prednostni izraz | vsi NUZ | NUZ3.-4. stopnje | vsi NUZ | NUZ3.-4. stopnje |
| Infekcijske in parazitske bolezni | ||||
| pljučnica | zelo pogosti | zelo pogosti | - | - |
| pljučnica (bakterijske, virusne in glivične okužbe, vključno z oportunističnimi okužbami) | - | - | zelo pogosti | pogosti |
| bronhitis | zelo pogosti | pogosti | pogosti | občasni |
| okužbe zgornjih dihal | zelo pogosti | pogosti | pogosti | pogosti |
| virusne okužbe zgornjih dihal | zelo pogosti | - | - | - |
| sepsa | pogosti | pogosti | - | - |
| septični šok | pogosti | pogosti | - | - |
| nevtropenična sepsa | - | - | pogosti | pogosti |
| kolitis, ki ga povzroča Clostridium difficile | pogosti | pogosti | - | - |
| bronhopnevmonija | - | - | pogosti | pogosti |
| okužbe dihal | pogosti | pogosti | pogosti | pogosti |
| okužbe spodnjih dihal | pogosti | pogosti | - | - |
| okužbe pljuč | pogosti | občasni | - | - |
| gripa | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| bronhiolitis | pogosti | pogosti | - | - |
| okužbe sečil | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| nazofaringitis | - | - | pogosti | - |
| herpes zoster | - | - | pogosti | občasni |
| reaktivacija hepatitisa B | - | - | neznana pogostnost* | neznana pogostnost* |
| Benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključno s cistami in polipi) | ||||
| bazalnocelični karcinom | pogosti | občasni | - | - |
| bazalnocelični karcinom kože | - | - | občasni | občasni |
| ploščatocelični karcinom kože | - | - | občasni | občasni |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | ||||
| nevtropenija | zelo pogosti | zelo pogosti | zelo pogosti | zelo pogosti |
| trombocitopenija | zelo pogosti | zelo pogosti | zelo pogosti | zelo pogosti |
| levkopenija | zelo pogosti | pogosti | zelo pogosti | pogosti |
| anemija | zelo pogosti | zelo pogosti | zelo pogosti | zelo pogosti |
| febrilna nevtropenija | pogosti | pogosti | pogosti | pogosti |
| limfopenija | pogosti | pogosti | - | - |
| pancitopenija | - | - | pogosti* | pogosti* |
| Bolezni imunskega sistema | ||||
| angioedem | - | - | pogosti* | občasni* |
| urtikarija | - | - | pogosti* | občasni* |
| anafilaktična reakcija | neznana pogostnost* | neznana pogostnost* | - | - |
| zavrnitev presajenega solidnega organa | neznana pogostnost* | - | - | - |
| Bolezni endokrinega sistema | ||||
| hipotiroidizem | občasni* | - | - | - |
| Presnovne in prehranske motnje | ||||
| hipokaliemija | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| hiperglikemija | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| hipomagneziemija | pogosti | pogosti | - | - |
| hipokalciemija | pogosti | pogosti | - | - |
| hipofosfatemija | pogosti | pogosti | - | - |
| hiperkaliemija | pogosti | pogosti | pogosti | pogosti |
| hiperkalciemija | pogosti | pogosti | - | - |
| hiponatriemija | - | - | pogosti | pogosti |
| zmanjšan apetit | - | - | zelo pogosti | občasni |
| hiperurikemija | - | - | pogosti* | pogosti* |
| sindrom tumorske lize | - | - | občasni* | občasni* |
| Psihiatrične motnje | ||||
| nespečnost | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| depresija | pogosti | pogosti | - | - |
| stanje zmedenosti | - | - | pogosti | pogosti |
| Bolezni živčevja | ||||
| periferna senzorična nevropatija | zelo pogosti | pogosti | pogosti | občasni |
| omotica | zelo pogosti | občasni | pogosti | občasni |
| tremor | zelo pogosti | občasni | pogosti | občasni |
| sinkopa | pogosti | pogosti | - | - |
| periferna senzorično-motorična nevropatija | pogosti | pogosti | - | - |
| parestezija | pogosti | - | - | - |
| disgevzija | pogosti | - | - | - |
| zmanjšana stopnja zavesti | - | - | pogosti | pogosti |
| intrakranialna krvavitev | - | - | pogosti* | občasni* |
| cerebrovaskularni insult | - | - | občasni* | občasni* |
| Očesne bolezni | ||||
| katarakta | pogosti | pogosti | - | - |
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta | ||||
| vrtoglavica | - | - | pogosti | pogosti |
| Srčne bolezni | ||||
| atrijska fibrilacija | zelo pogosti | pogosti | pogosti* | pogosti* |
| popuščanje srca | - | - | pogosti* | pogosti* |
| miokardni infarkt | - | - | pogosti* | občasni* |
| Žilne bolezni | ||||
| globoka venska tromboza | pogosti | občasni | pogosti | občasni |
| hipotenzija | pogosti | pogosti | - | - |
| hipertenzija | pogosti | pogosti | - | - |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | ||||
| dispneja | zelo pogosti | pogosti | zelo pogosti | pogosti |
| kašelj | zelo pogosti | - | zelo pogosti | občasni |
| pljučna embolija | pogosti | pogosti | pogosti | občasni |
| epistaksa | - | - | pogosti* | občasni* |
| intersticijska pljučna bolezen | - | - | pogosti* | občasni* |
| Bolezni prebavil | ||||
| driska | zelo pogosti | pogosti | zelo pogosti | pogosti |
| bruhanje | zelo pogosti | pogosti | pogosti | pogosti |
| navzea | zelo pogosti | občasni | zelo pogosti | občasni |
| zaprtje | zelo pogosti | pogosti | zelo pogosti | pogosti |
| bolečina v trebuhu | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| bolečina v zgornjem delu trebuha | pogosti | občasni | - | - |
| stomatitis | pogosti | občasni | - | - |
| suha usta | pogosti | - | - | - |
| napihnjen trebuh | pogosti | občasni | - | - |
| gastrointestinalna krvavitev | - | - | pogosti | občasni |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | ||||
| hiperbilirubinemija | - | - | občasni | občasni |
| hepatitis | - | - | občasni* | - |
| Bolezni kože in podkožja | ||||
| izpuščaj | zelo pogosti | pogosti | pogosti | pogosti |
| pruritus | - | - | pogosti | - |
| reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi | - | - | neznana pogostnost* | neznana pogostnost* |
| toksična epidermalna nekroliza | - | - | neznana pogostnost* | neznana pogostnost* |
| Stevens-Johnsonov sindrom | - | - | neznana pogostnost* | neznana pogostnost* |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | ||||
| mišična šibkost | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| bolečina v hrbtu | zelo pogosti | pogosti | - | - |
| bolečina v kosteh | pogosti | občasni | zelo pogosti | pogosti |
| mišični spazmi | zelo pogosti | - | zelo pogosti | občasni |
| Bolezni sečil | ||||
| akutna okvara ledvic | pogosti | pogosti | - | - |
| kronična okvara ledvic | pogosti | pogosti | - | - |
| zastajanje urina | pogosti | pogosti | pogosti | občasni |
| odpoved ledvic | - | - | pogosti | pogosti |
| Motnje reprodukcije in dojk | ||||
| bolečina v medenici | pogosti | pogosti | ||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | ||||
| utrujenost | zelo pogosti | pogosti | zelo pogosti | pogosti |
| pireksija | zelo pogosti | pogosti | zelo pogosti | pogosti |
| periferni edemi | zelo pogosti | pogosti | zelo pogosti | pogosti |
| nekardialna bolečina v prsnem košu | pogosti | pogosti | - | - |
| edemi | pogosti | pogosti | - | - |
| Preiskave | ||||
| zvišana raven alanin aminotransferaze | pogosti | pogosti | pogosti | pogosti |
| zmanjšana telesna masa | pogosti | pogosti | - | - |
| zmanjšano število nevtrofilcev | - | - | pogosti | pogosti |
| zmanjšano število levkocitov | - | - | pogosti | pogosti |
| zmanjšano število trombocitov | - | - | pogosti | pogosti |
| povečana koncentracija sečnekisline v krvi | - | - | pogosti* | občasni* |
| Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih | ||||
| padec | pogosti | pogosti | - | - |
* O tem so poročali pri uporabi po prihodu pomalidomida na trg.
Opis izbranih neželenih učinkov
Pogostnosti v tem poglavju so iz kliničnih študij pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje s pomalidomidom v kombinaciji bodisi z bortezomibom in deksametazonom (Pom+Btz+Deks), bodisi z deksametazonom (Pom+Deks).
Teratogenost
Pomalidomid je strukturno podoben talidomidu. Talidomid je znana, za človeka teratogena, učinkovina, ki povzroča hude, življenje ogrožajoče okvare ploda. Ugotovili so, da je pomalidomid teratogen pri podganah in kuncih, če se daje v obdobju glavne organogeneze (glejte poglavji 4.6 in 5.3). Pri jemanju pomalidomida med nosečnostjo, se pri ljudeh pričakuje teratogeni učinek (glejte poglavje 4.4).
Nevtropenija in trombocitopenija
Nevtropenija se je pojavila pri največ 54,0 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov (pri 47,1 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov je bila 3. ali 4. stopnje). Nevtropenija je pri 0,7 % bolnikov povzročila ukinitev pomalidomida in je bila redko resna.
O febrilni nevtropeniji (FN) so poročali pri 3,2 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri 6,7 % (Pom+Deks) bolnikov, resna je bila pri 1,8 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri 4,0 % (Pom+Deks) bolnikov (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Trombocitopenija se je pojavila pri 39,9 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri 27,0 % (Pom+Deks) bolnikov. Trombocitopenija je bila 3. ali 4. stopnje pri 28,1 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri 20,7 % (Pom+Deks) bolnikov, povzročila je ukinitev pomalidomida pri 0,7 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri 0,7 % (Pom+Deks) bolnikov ter bila je resna pri 0,7 % (Pom+Btz+Deks) in pri 1,7 % (Pom+Deks) bolnikov (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Nevtropenija in trombocitopenija sta se ponavadi pojavljali pogosteje v prvih 2 ciklih zdravljenja s pomalidomidom, bodisi v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom, ali v kombinaciji z deksametazonom.
Okužbe
Okužbe so bile najpogostejša nehematološka toksičnost.
Okužbe so se pojavile pri 83,1 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri 55,0 % (Pom+Deks) bolnikov
(34,9 % (Pom+Btz+Deks) in 24,0 % (Pom+Deks) 3. ali 4. stopnje). Najpogostejši okužbi sta bili okužba zgornjih dihal in pljučnica. Smrtne okužbe (5. stopnja) so se pojavile pri 4,0 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri 2,7 % (Pom+Deks) bolnikov. Okužbe so pri 3,6 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov in pri
2,0 % (Pom+Deks) bolnikov vodile v ukinitev pomalidomida.
Trombembolični dogodki
Profilaksa z acetilsalicilno kislino (in drugimi antikoagulanti pri bolnikih z velikim tveganjem) je bila obvezna za vse bolnike v kliničnih študijah. Priporočljivo je antikoagulacijsko zdravljenje (razen če je kontraindicirano) (glejte poglavje 4.4).
Venski trombembolični (VTE - Venous ThromboEmbolism) dogodki so se pojavili pri 12,2 % (Pom+Btz+Deks) in pri 3,3 % (Pom+Deks) bolnikov (5,8 % (Pom+Btz+Deks) in 1,3 % (Pom+Deks) 3. ali 4. stopnje). O resnih VTE dogodkih so poročali pri 4,7 % (Pom+Btz+Deks) in pri 1,7 % (Pom+Deks) bolnikov, o smrtnih primerih niso poročali, dogodki VTE pa so bili povezani z ukinitvijo pomalidomida pri do 2,2 % (Pom+Btz+Deks) bolnikov.
Periferna nevropatija - pomalidomid v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom
Bolniki s potekajočo periferno nevropatijo ≥ 2. stopnje, z bolečinami v 14 dneh pred randomizacijo so bili izključeni iz kliničnih preskušanj. Periferna nevropatija se je pojavila pri 55,4 % bolnikov (pri 10,8 % 3. stopnje; pri 0,7 % 4. stopnje). Pogostnost, popravljena za izpostavljenost, je bila med skupinami zdravljenja primerljiva.
Približno 30 % bolnikov s periferno nevropatijo je imelo anamnezo nevropatije v izhodišču. Periferna nevropatija je vodila v ukinitev bortezomiba pri približno 14,4 % bolnikov, pomalidomida pri 1,8 % ter deksametazona pri 1,8 % bolnikov v skupini Pom+Btz+Deks in pri 8,9 % bolnikov v skupini Btz+Deks.
Periferna nevropatija - pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom
Bolniki s potekajočo periferno nevropatijo ≥ 2. stopnje so bili izključeni iz kliničnih študij. Periferna nevropatija se je pojavila pri 12,3 % bolnikov (pri 1,0 % 3. ali 4. stopnje). O resnih reakcijah periferne nevropatije niso poročali, je pa periferna nevropatija vodila v ukinitev odmerjanja pri 0,3 % bolnikov (glejte poglavje 4.4).
Krvavitve
Pri uporabi pomalidomida so poročali o krvavitvah, posebej pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot so sočasna uporaba zdravil, ki povečajo dovzetnost za krvavitve. Hemoragični dogodki vključujejo epistakso, intrakranialne in gastrointestinalne krvavitve.
Alergijske reakcije in hude kožne reakcije
Pri uporabi pomalidomida so poročali o angioedemu, anafilaktični reakciji in o hudih dermatoloških reakcijah, vključno s SJS, TEN in DRESS. Bolniki z anamnezo hudega izpuščaja, ki je bil povezan z zdravljenjem z lenalidomidom ali s talidomidom, ne smejo prejeti pomalidomida (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Neželeni učinki, o katerih so poročali pri pediatričnih bolnikih (starih od 4 do 18 let) s ponavljajočimi ali progresivnimi možganskimi tumorji, so bili skladni z znanim profilom varnosti pomalidomida pri odraslih bolnikih (glejte poglavje 5.1).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno.
Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Raziskali so dajanje enkratnih odmerkov pomalidomida do 50 mg zdravim prostovoljcem, pri čemer niso poročali o resnih neželenih učinkih, povezanih s prevelikim odmerjanjem. Raziskali so večkratno dajanje odmerkov velikih do 10 mg enkrat na dan bolnikom z diseminiranim plazmocitomom, pri čemer niso poročali o resnih neželenih učinkih, povezanih s prevelikim odmerjanjem. Toksičnost, ki je omejevala odmerek, je bila mielosupresija. V študijah so ugotovili, da se pomalidomid odstrani s hemodializo.
V primeru prevelikega odmerjanja se svetuje podporna nega.
Farmakološke lastnosti - Pomalidomid 1 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zaviranje imunske odzivnosti, druga zdravila za zaviranje
imunske odzivnosti, oznaka ATC: L04AX06 Mehanizem delovanja
Pomalidomid deluje neposredno tumoricidno proti plazmocitomu, ima imunomodulatorno aktivnost ter zavira podporo stromalnih celic za celično rast tumorja diseminiranega plazmocitoma. Bolj natančno pomalidomid zavira proliferacijo in spodbuja apoptozo hematopoetskih tumorskih celic. Dodatno pomalidomid zavira proliferacijo celičnih linij diseminiranega plazmocitoma, neodzivnih na zdravljenje z lenalidomidom, in v sinergiji z deksametazonom povzroči apoptozo tumorskih celic celičnih linij, tako tistih odzivnih na zdravljenje z lenalidomidom in tistih neodzivnih na zdravljenje z lenalidomidom.
Pomalidomid okrepi celično imunost, ki jo posredujejo celice T in naravne celice ubijalke (NK - Natural Killer), ter zavira nastajanje pro-inflamatornih citokinov (npr. TNF-α in IL-6) z monociti.
Pomalidomid zavira tudi angiogenezo, tako da blokira migracijo in adhezijo endotelijskih celic.
Pomalidomid se veže neposredno na beljakovino cereblon (CRBN), ki je del kompleksa ubikvitin ligaze E3, kateri vključuje beljakovino, ki se veže na poškodbe deoksiribonukleinske kisline (DDB1 - DNA Damage-Binding protein 1), beljakovino CUL4 (CULlin 4) in transkripcijski faktor Roc-1 (Roc-1 - Regulator of cullins-1), in lahko inhibira avto-ubikvitinacijo CRBN v kompleksu. Ubikvitin ligaze E3 so odgovorne za poli-ubikvitinacijo različnih substratnih beljakovin in lahko deloma razložijo pleiotropne celične učinke, ki jih ugotavljamo pri zdravljenju s pomalidomidom.
V prisotnosti pomalidomida in vitro sta substratni beljakovini Aiolos in Ikaros tarči ubikvitinacije in poznejše degradacije, kar vodi v neposredne citotoksične in imunomodulatorne učinke.
Zdravljenje s pomalidomidom in vivo je povzročilo zmanjšanje koncentracije Ikarosa pri bolnikih z
recidivnim diseminiranim plazmocitomom, neodzivnim na zdravljenje z lenalidomidom.
Klinična učinkovitost in varnost
Pomalidomid v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom
Učinkovitost in varnost pomalidomida v kombinaciji z bortezomibom in deksametazonom v nizkem odmerku (Pom+Btz+NO-deks) so primerjali z bortezomibom in deksametazonom v nizkem odmerku (Btz+NO-deks) v multicentrični, randomizirani, odprti študiji faze III (CC-4047-MM- 007) pri predhodno zdravljenih odraslih bolnikih z diseminiranim plazmocitomom, ki so prejeli vsaj en predhodni režim zdravljenja, vključno z lenalidomidom, in pri katerih je bilo dokazano napredovanje bolezni ob ali po zadnjem zdravljenju. V študijo je bilo vključenih in randomiziranih skupaj 559 bolnikov: 281 v skupino Pom+Btz+NO-deks in 278 v skupino Btz+NO-deks. 54 % bolnikov je bilo moških z mediano starostjo celotne populacije 68 let (min., maks.: 27, 89 let). Približno 70 % bolnikov je bilo neodzivnih na zdravljenje z lenalidomidom (71,2 % v skupini Pom+Btz+NO-deks, 68,7 % v skupini Btz+NO-deks).
Približno 40 % bolnikov je imelo prvi recidiv, približno 73 % bolnikov pa je kot predhodno zdravljenje
prejemalo bortezomib.
Bolnikom v skupini Pom+Btz+NO-deks so dajali 4 mg pomalidomida peroralno na 1. do 14. dan vsakega 21-dnevnega cikla. Bortezomib (1,3 mg/m2/odmerek) so dajali bolnikom v obeh skupinah študije na 1., 4., 8. in 11. dan 21-dnevnega cikla v 1. do 8. ciklu; in na 1. in 8. dan 21-dnevnega cikla v
9. ciklu in naprej. Deksametazon v nizkem odmerku (20 mg/dan [starost ≤ 75 let] ali 10 mg/dan [starost > 75 let]) so dajali bolnikom v obeh skupinah študije na 1., 2., 4., 5., 8., 9., 11. in 12. dan 21-
dnevnega cikla v 1. do 8. ciklu; in na 1., 2., 8. in 9. dan vsakega naslednjega 21-dnevnega cikla od 9. cikla naprej. Po potrebi so zaradi obvladovanja toksičnosti zmanjševali odmerke in začasno prekinili z zdravljenjem ali prenehali z njim (glejte poglavje 4.2).
Primarni končni cilj študije za dokaz učinkovitosti je bilo preživetje brez napredovanja bolezni (PFS - Progression Free Survival), ki ga je ocenjeval neodvisni presojevalni odbor (IRAC - Independent Response Adjudication Committee) po kriterijih IMWG (International Myeloma Working Group) pri populaciji z namenom zdravljenja (ITT - Intent To Treat). Po medianem času spremljanja 15,9 meseca je bil v skupini Pom+Btz+NO-deks mediani čas PFS 11,20 meseca (95 % IZ: 9,66; 13,73). V skupini Btz+NO-deks je bil mediani čas PFS 7,1 meseca (95 % IZ: 5,88; 8,48).
Povzetek celotnih podatkov učinkovitosti kaže preglednica 8, uporabljen je bil datum zaključka zbiranja podatkov 26. oktober 2017.
Kaplan-Meierjevi krivulji za PFS za populacijo ITT sta prikazani na sliki 1.
Preglednica 8: Povzetek celotnih podatkov učinkovitosti
| Pom+Btz+NO-deks(N = 281) | Btz+NO-deks(N = 278) | |
| PFS (meseci) | ||
| Mediania čas (95 % IZ)b | 11,20 (9,66; 13,73) | 7,10 (5,88; 8,48) |
| HRc (95 % IZ), vrednost pd | 0,61 (0,49; 0,77), < 0,0001 | |
| ORR, n (%) | 82,2 % | 50,0 % |
| sCR | 9 (3,2) | 2 (0,7) |
| CR | 35 (12,5) | 9 (3,2) |
| VGPR | 104 (37,0) | 40 (14,4) |
| PR | 83 (29,5) | 88 (31,7) |
| OR (95 % IZ)e, vrednost pf | 5,02 (3,35; 7,52), < 0,001 | |
| DoR (meseci) | ||
| Mediania čas (95 % IZ)b | 13,7 (10,94; 18,10) | 10,94 (8,11; 14,78) |
| HRc (95 % IZ) | 0,76 (0,56; 1,02) | |
Btz = bortezomib; IZ = interval zaupanja; CR = popoln odziv (Complete Response); DoR = trajanje odziva (Duration of Response); HR = razmerje tveganja (Hazard Ratio); NO-deks = deksametazon v nizkem odmerku; OR = razmerje verjetnosti (Odds Ratio); ORR = celokupna odzivnost (Overall Response Rate); PFS = preživetje brez napredovanja bolezni (Progression Free Survival); Pom = pomalidomid; PR = delni odziv (Partial Response); sCR = prepričljiv popoln odziv (stringent Complete
Response); VGPR = zelo dober delni odziv (Very Good Partial Response)
a Mediana temelji na Kaplan-Meierjevi oceni (KM mediana).
b 95 % IZ okrog mediane.
c Na podlagi Coxovega modela proporcionalnih tveganj.
d Vrednost p temelji na stratificiranem log-rank testu.
e Razmerje verjetnosti velja za Pom+Btz+NO-deks:Btz+NO-deks.
f Vrednost p temelji na testu CMH (Cochran–Mantel–Haenszel), stratificiranem po starosti (< = 75 v primerjavi z > 75), predhodnem številu zdravljenj proti plazmocitomu (1 v primerjavi z > 1) in koncentraciji mikroglobulina beta-2 ob presejanju (< 3,5 mg/l v primerjavi z ≥ 3,5 mg/l — ≤ 5,5 mg/l v primerjavi z > 5,5 mg/l).
Mediano trajanje zdravljenja je bilo 8,8 meseca (12 ciklov zdravljenja) v skupini Pom+Btz+NO-deks in 4,9 meseca (7 ciklov zdravljenja) v skupini Btz+NO-deks.
Korist za PFS je bila izrazitejša pri bolnikih, ki so prejeli samo eno predhodno vrsto zdravljenja. Pri bolnikih, ki so prejeli eno predhodno vrsto zdravljenja proti plazmocitomu, je bil mediani čas PFS 20,73 meseca (95 % IZ: 15,11; 27,99) v skupini Pom+Btz+NO-deks in 11,63 meseca (95 % IZ: 7,52; 15,74) v skupini Btz+NO-deks. Pri zdravljenju po shemi Pom+Btz+NO-deks so ugotovili 46 % zmanjšanje tveganja (HR = 0,54; 95 % IZ: 0,36; 0,82).
Slika 1: Preživetje brez napredovanja bolezni na podlagi IRAC-ovega pregleda odzivov, na
podlagi kriterijev po IMWG (stratificirani log-rank test) (populacija ITT)
Pri končni analizi celokupnega preživetja (OS – Overall Survival), z upoštevanjem datuma zaključka zbiranja podatkov 13. maj 2022 (mediana obdobja spremljanja 64,5 meseca), je bil mediani čas OS po Kaplan-Meierjevi oceni 35,6 meseca za skupino Pom+Btz+NO-deks in 31,6 meseca za skupino Btz+NO-deks; HR = 0,94; 95 % IZ: 0,77; 1,15, s celokupno pogostnostjo dogodkov 70,0 %. Analiza OS ni bila prilagojena, da bi upoštevala naknadno prejete terapije.
Pomalidomid v kombinaciji z deksametazonom
Učinkovitost in varnost pomalidomida v kombinaciji z deksametazonom so ocenjevali v multicentrični, randomizirani, odprti študiji faze III (CC-4047-MM-003), v kateri so zdravljenje s pomalidomidom in deksametazonom v nizkem odmerku (Pom+NO-deks) primerjali s samo deksametazonom v velikem odmerku (VO-deks) pri predhodno zdravljenih odraslih bolnikih s ponovljenim in na zdravljenje neodzivnim diseminiranim plazmocitomom, ki so predhodno prejeli vsaj dva režima zdravljenja, vključno z lenalidomidom in bortezomibom, in pri katerih je bilo po zadnjem zdravljenju dokazano napredovanje bolezni. V študijo je bilo vključenih skupaj 455 bolnikov: 302 v skupino Pom+NO-deks in 153 v skupino VO-deks. Večina bolnikov je bila moških (59 %) in belcev (79 %); mediana starost celotne populacije je bila 64 let (min., maks.: 35, 87 let).
Bolnikom v skupini Pom+NO-deks so dajali 4 mg pomalidomida peroralno od 1. do 21. dne vsakega 28-dnevnega cikla. NO-deks (40 mg) so dajali enkrat na dan, 1., 8., 15. in 22. dan 28-dnevnega cikla. V skupini VO-deks so deksametazon (40 mg) dajali enkrat na dan, od 1. do vključno 4. dne, od 9. do vključno 12. dne in od 17. do vključno 20. dne 28-dnevnega cikla. Bolniki stari > 75 let so zdravljenje začeli z 20 mg deksametazona. Zdravljenje se je nadaljevalo do napredovanja bolezni.
Primarni končni cilj študije za dokaz učinkovitosti je bilo preživetje brez napredovanja bolezni po kriterijih mednarodne delovne skupine za plazmocitom (IMWG - International Myeloma Working Group). Za populacijo z namenom zdravljenja (ITT) je bil mediani čas PFS po pregledu neodvisnega presojevalnega odbora (IRAC) na podlagi kriterijev po IMWG 15,7 tednov (95 % IZ: 13,0; 20,1) v skupini Pom+NO-deks; ocenjena 26-tedenska stopnja preživetja brez dogodkov pa je bila 35,99 % (± 3,46 %). V skupini VO-deks je bil mediani čas PFS 8,0 tednov (95 % IZ: 7,0; 9,0); ocenjena 26-tedenska stopnja preživetja brez dogodkov pa je bila 12,15 % (± 3,63 %).
PFS je bilo ocenjeno v številnih pomembnih podskupinah: spol, rasa, ocena zmogljivosti po ECOG (Eastern Cooperative Oncology Group), stratifikacijski dejavniki (starost, bolezen populacije, predhodne terapije proti plazmocitomu [2, > 2]), izbrani parametri prognostične pomembnosti (koncentracija beta-2 mikroglobulina ob izhodišču, koncentracija albuminov ob izhodišču, okvara ledvic ob izhodišču in citogenetsko tveganje) in izpostavljenost ter neodzivnost na predhodna zdravljenja plazmocitoma. Ne glede na ocenjene podskupine, je bilo PFS na splošno v skladu z opazovanim pri populaciji ITT za obe skupini zdravljenja.
PFS za populacijo ITT je povzeto v preglednici 9. Kaplan-Meierjevi krivulji za PFS za populacijo ITT sta na sliki 2.
Preglednica 9: Čas preživetja brez napredovanja bolezni po pregledu IRAC, na podlagi
kriterijev po IMWG (stratificirani log-rank test) (populacija ITT)
| Pom+NO-deks (N=302) | VO-deks (N=153) | |
| Preživetje brez napredovanja bolezni (PFS), število bolnikov (N) | 302 (100,0) | 153 (100,0) |
| Cenzurirano, n (%) | 138 (45,7) | 50 (32,7) |
| Napredovanje/umrli, n (%) | 164 (54,3) | 103 (67,3) |
| Čas preživetja brez napredovanja bolezni (tedni) | ||
| Mediana a | 15,7 | 8,0 |
| Dvostranski 95 % IZ b | [13,0; 20,1] | [7,0; 9,0] |
| Razmerje tveganja (Pom+NO-deks:VO-deks) 2-stranski 95 % IZ c | 0,45 [0,35; 0,59] | |
| Log-rank test dvostranska vrednost p d | < 0,001 | |
Opomba: IZ = interval zaupanja; IRAC = neodvisni presojevalni odbor (Independent Review Adjudication Committee); NE = ni
mogoče oceniti (Not Estimable).
a Mediana temelji na oceni Kaplan-Meier.
b 95 % interval zaupanja pri mediani časa preživetja brez napredovanja bolezni.
c Na podlagi modela sorazmernih ogroženosti po Coxu s primerjavo funkcij tveganja, povezanih z zdravljenimi skupinami, stratificiranimi po starosti (≤ 75 v primerjavi z > 75), bolezni populacije (neodzivni na lenalidomid in bortezomib v primerjavi z odzivnimi na obe učinkovini) in predhodnem številu terapij proti plazmocitomu (= 2 v primerjavi z > 2).
d Vrednost p temelji na stratificiranem log-rank testu z enakimi stratifikacijskimi faktorji, kot zgornji Coxov model.
Datum zaključka zbiranja podatkov: 7. sept. 2012
Slika 2: Čas preživetja brez napredovanja bolezni na podlagi IRAC-ovega pregleda odzivov, na
podlagi kriterijev po IMWG (stratificirani log-rank test) (populacija ITT)
Celokupno preživetje (OS) je bil ključni sekundarni končni cilj študije. Ob zaključku zbiranja podatkov (7. sept. 2012) je bilo skupno živih 226 (74,8 %) bolnikov v skupini Pom+NO-deks in 95 (62,1 %) bolnikov v skupini VO-deks. Mediana časa celokupnega preživetja po oceni Kaplan-Meier za skupino Pom+NO-deks ni bila dosežena, vendar bi po pričakovanjih trajala vsaj 48 tednov, kar je spodnja meja 95 % IZ. Mediana časa celokupnega preživetja za skupino VO-deks je bila 34 tednov (95 % IZ: 23,4; 39,9). Enoletna stopnja brez dogodkov je bila 52,6 % (± 5,72 %) za skupino Pom+NO-deks in 28,4 % (± 7,51 %) za skupino VO-deks. Razlika v celokupnem preživetju med obema skupinama zdravljenja je bila statistično značilna (p < 0,001).
Celokupno preživetje za populacijo ITT je povzeto v preglednici 10. Krivulji celokupnega preživetja po
Kaplan-Meierju za populacijo ITT sta na sliki 3.
Na podlagi rezultatov obeh končnih ciljev PFS in celokupnega preživetja (OS) je Odbor za spremljanje podatkov (Data Monitoring Committee) za to študijo priporočil, da se zaključi, bolnike iz skupine VO-deks pa se priključi skupini Pom+NO-deks.
Preglednica 10: Celokupno preživetje: populacija ITT
| Statistika | Pom+NO-deks (N=302) | VO-deks (N=153) | |
| N | 302 (100,0) | 153 (100,0) | |
| Cenzurirano | n (%) | 226 (74,8) | 95 (62,1) |
| Umrli | n (%) | 76 (25,2) | 58 (37,9) |
| Čas preživetja (tedni) | Medianaa | NE | 34,0 |
| Dvostranski 95 % IZb | [48,1; NE] | [23,4; 39,9] |
| Razmerje tveganja (Pom+NO-deks:VO-deks)[2 stranski 95 % IZc] | 0,53 [0,37; 0,74] |
| Log-rank test dvostranska vrednost pd | < 0,001 |
Opomba: IZ = interval zaupanja; NE = ni mogoče oceniti.
a Mediana temelji na oceni Kaplan-Meier (mediana KM).
b 95 % interval zaupanja glede mediane časa celokupnega preživetja.
c Na podlagi modela sorazmernih ogroženosti po Coxu s primerjavo funkcij tveganja, povezanih z zdravljenimi skupinami.
d Vrednost p temelji na nestratificiranem log-rank testu.
Datum zaključka zbiranja podatkov: 7. sept. 2012
Slika 3: Krivulji celokupnega preživetja po Kaplan-Meierju (populacija ITT)
Pediatrična populacija
Največji tolerirani odmerek v odprti študiji faze I z eno skupino bolnikov s povečevanjem odmerka, in/ali priporočeni odmerek v fazi II uporabe pomalidomida, pri pediatričnih bolnikih, je bil določen kot 2,6 mg/m2/dan peroralno na 1. do 21. dan ponavljajočega 28-dnevnega cikla.
V multicentrični, odprti študiji z vzporednimi skupinami faze II, izvedeni pri 52 pediatričnih bolnikih, zdravljenih s pomalidomidom, starih od 4 do 18 let, s ponavljajočim ali progresivnim gliomom visoke stopnje, meduloblastomom, ependimomom ali z difuznim intrinzičnim pontinskim gliomom (DIPG - Diffuse Intrinsic Pontine Glioma) s primarno lokacijo v osrednjem živčnem sistemu, učinkovitost ni bila dokazana.
V študiji faze II sta dva bolnika v skupini z gliomom visoke stopnje (N = 19) dosegla odziv, kot je naveden v protokolu; en bolnik je dosegel delni odziv (PR – Partial Response), drugi bolnik pa je dosegel dolgoročno stabilno bolezen (SD – Stable Disease), kar je privedlo do stopnje objektivnega odziva (OR - Objective Response) in dolgoročno stabilne bolezni 10,5 % (95 % IZ: 1,3; 33,1). En bolnik v skupini z ependimom (N = 9) je dosegel dolgoročno stabilno bolezen, kar je privedlo do stopnje objektivnega odziva in dolgoročno stabilne bolezni 11,1 % (95 % IZ: 0,3; 48,2). Potrjenega objektivnega odziva ali dolgoročno stabilne bolezni niso opazili pri nobenem od ocenjenih bolnikov v skupini z difuznim intrinzičnim pontinskim gliomom (DIPG) (N = 9) ali v skupini z meduloblastomom (N = 9). Nobena od teh 4 vzporednih skupin, ocenjenih v tej študiji faze II, ni izpolnjevala meril primarnega končnega cilja objektivnega odziva ali stopnje dolgoročno stabilne bolezni.
Celotni varnostni profil pomalidomida pri pediatričnih bolnikih je bil skladen z znanim varnostnim profilom pri odraslih. Farmakokinetični parametri so bili ovrednoteni v integrirani farmakokinetični analizi študij faze I in II, kjer so ugotovili, da ni bistvene razlike v primerjavi s tistimi, opaženimi pri odraslih bolnikih (glejte poglavje 5.2).
Absorpcija
Po absorpciji pomalidomida so največje koncentracije v plazmi (Cmax) dosežene po 2 do 3 urah, vsaj 73 % pa se ga absorbira po uporabi enkratnega peroralnega odmerka. Sistemska izpostavljenost (AUC) pomalidomidu se povečuje približno linearno in sorazmerno z odmerkom. Po večkratnem odmerjanju je razmerje kopičenja pomalidomida od 27 do 31 % na AUC.
Sočasno dajanje z obrokom z veliko vsebnostjo maščob in z visokokaloričnim obrokom upočasni hitrost absorpcije, zmanjša srednjo Cmax v plazmi za približno 27 %, vendar ima minimalni učinek na celokupni obseg absorpcije z 8 % zmanjšanjem srednje vrednosti AUC. Zato se lahko pomalidomid daje s hrano ali brez nje.
Porazdelitev
Pomalidomid ima srednji navidezni volumen porazdelitve (Vd/F) v stanju dinamičnega ravnovesja med 62 in 138 l. Pomalidomid se porazdeli v spermo zdravih oseb v koncentraciji približno enaki 67 % koncentracije pomalidomida v plazmi 4 ure po odmerjanju (približno tmax), po 4 dneh odmerjanja 2 mg enkrat na dan. Razpon vezave enantiomerov pomalidomida na beljakovine v plazmi in vitro pri človeku je med 12 % do 44 % in ni odvisen od koncentracije.
Biotransformacija
Pomalidomid je pri zdravih osebah, ki so prejele enkratni peroralni odmerek [14C]-pomalidomida (2 mg),
in vivo glavna spojina v obtoku (približno 70 % radioaktivnosti v plazmi). Presnovki niso bili prisotni v
> 10 % glede na izhodno ali skupno radioaktivnost v plazmi.
Prevladujoča presnovna pot izločene radioaktivnosti je hidroksilacija s sledečo glukuronidacijo ali hidroliza. Encima CYP1A2 in CYP3A4 sta bila in vitro opredeljena kot primarna encima, ki sodelujeta v hidroksilaciji pomalidomida, ki jo posreduje encim CYP, z dodatnimi manjšimi prispevki encimov CYP2C19 in CYP2D6. Pomalidomid je tudi substrat P-glikoproteina in vitro. Sočasno dajanje s ketokonazolom, močnim zaviralcem encima CYP3A4/5 in P-GP, ali karbamazepinom, močnim induktorjem CYP3A4/5, ni imelo klinično pomembnega učinka na izpostavljenost pomalidomidu.
Sočasno dajanje fluvoksamina, močnega zaviralca encima CYP1A2, s pomalidomidom v prisotnosti ketokonazola je, v primerjavi s kombinacijo pomalidomida in ketokonazola, srednjo izpostavljenost pomalidomidu povečalo za 107 %, z 90 % intervalom zaupanja [91 % do 124 %]. V drugi študiji, kjer so ocenjevali prispevek zaviralca CYP1A2 v monoterapiji k spremembam presnove, je sočasno dajanje fluvoksamina s pomalidomidom, v primerjavi s pomalidomidom v monoterapiji, povečalo srednjo izpostavljenost pomalidomidu za 125 %, z 90 % intervalom zaupanja [98 % do 157 %]. Pri sočasnem dajanju močnih zaviralcev encima CYP1A2 (npr. ciprofloksacin, enoksacin in fluvoksamin) s pomalidomidom, zmanjšajte odmerek pomalidomida za 50 %. Uporaba pomalidomida pri kadilcih, pri čemer je znano, da kajenje tobaka inducira izoobliko encima CYP1A2, ni klinično pomembno vplivalo na izpostavljenost pomalidomidu, v primerjavi s to izpostavljenostjo pri nekadilcih.
Na podlagi podatkov in vitro pomalidomid ni zaviralec ali induktor izoencimov citokroma P-450 in ne zavira nobenega od prenašalcev zdravil, ki so jih proučevali. Ne pričakuje se klinično pomembnega medsebojnega delovanja, ko se pomalidomid daje sočasno s substrati teh poti.
Izločanje
Pomalidomid se izloča z mediano razpolovnega časa v plazmi približno 9,5 ur pri zdravih osebah in približno 7,5 ur pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom. Pomalidomid ima povprečni skupni telesni očistek (Cl/F) približno 7–10 l/uro.
Po enkratnem peroralnem dajanju [14C]-pomalidomida (2 mg) zdravim osebam se je v urin izločilo približno 73 % in v blato približno 15 % radioaktivno označenega odmerka, s približno 2 % odmerka, označenega z radioaktivnim izotopom ogljika, kot pomalidomida v seču in 8 % kot pomalidomida v blatu.
Pomalidomid se pred izločanjem izčrpno presnovi, presnovki pa se izločijo pretežno z urinom. Trije prevladujoči presnovki v urinu - ki nastanejo s hidrolizo ali hidroksilacijo, ki ji sledi glukuronidacija - predstavljajo približno 23 % oz. 17 % oz. 12 % odmerka v urinu, v tem vrstnem redu.
Od CYP odvisni presnovki predstavljajo približno 43 % skupne izločene radioaktivnosti, medtem ko hidrolitični presnovki, ki niso odvisni od CYP, predstavljajo 25 % skupne izločene radioaktivnosti, nespremenjenega pomalidomida pa se izloči 10 % (2 % z urinom in 8 % z blatom).
Populacijska farmakokinetika (FK)
Na podlagi analize populacijske farmakokinetike, z uporabo dvoprostorskega modela, so imele zdrave osebe in bolniki z diseminiranim plazmocitomom primerljiv navidezni očistek (Cl/F) in navidezni centralni volumen porazdelitve (V2 /F). V perifernih tkivih so pomalidomid prednostno privzemali tumorji, pri čemer sta bila navidezni periferni porazdelitveni očistek (Q/F) oziroma navidezni periferni volumen porazdelitve (V3 /F), 3,7- krat oziroma 8-krat večja, kot pri zdravih osebah.
Pediatrična populacija
Po enkratnem peroralnem odmerku pomalidomida pri otrocih in mladih odraslih s ponavljajočim ali progresivnim primarnim možganskim tumorjem je bila mediana vrednost tmax 2 do 4 ure po odmerjanju in je ustrezala vrednostim geometrične sredine Cmax (KV %): 74,8 (59,4 %) ng/ml pri odmerku
1,9 mg/m2, 79,2 (51,7 %) ng/ml pri odmerku 2,6 mg/m2 in 104 (18,3 %) ng/ml pri odmerku 3,4 mg/m2. Vrednosti AUC0-24 in AUC0-inf so sledile podobnim trendom, s skupno izpostavljenostjo v razponu približno 700 do 800 h·ng/ml pri manjših dveh odmerkih in približno 1200 h·ng/ml pri večjem odmerku. Ocenjen razpolovni čas je bil v razponu približno od 5 do 7 ur. Ni bilo jasnih trendov, ki bi jih lahko pripisali stratifikaciji po starosti in uporabi steroidov pri največjem toleriranem odmerku.
Podatki na splošno kažejo, da se je vrednost AUC povečevala skoraj sorazmerno z večanjem odmerka pomalidomida, medtem ko je bilo povečanje vrednosti Cmax načeloma manjše od sorazmernega.
Farmakokinetika pomalidomida po peroralnem dajanju odmerkov v koncentracijah od 1,9 mg/m2/dan do 3,4 mg/m2/dan je bila določena pri 70 bolnikih, starih od 4 do 20 let, v integrirani analizi študij faze I in II, pri ponavljajočih ali progresivnih možganskih tumorjih pri pediatričnih bolnikih. Profili koncentracije pomalidomida tekom časa so bili ustrezno opisani z enoprostorskim farmakokinetičnim modelom z absorpcijo in izločanjem prvega reda. Pomalidomid je pokazal linearno in časovno nespremenljivo farmakokinetiko z zmerno variabilnostjo. Običajne vrednosti navideznega očistka (Cl/F), navideznega centralnega volumna porazdelitve (Vc/F), hitrostne konstante absorpcije (Ka) in časovnega zamika absorpcije pomalidomida so bile 3,94 l/h, 43,0 l, 1,45 h-1 oz. 0,454 h. Končni razpolovni čas izločanja pomalidomida je bil 7,33 ure. Razen telesne površine (BSA - Body Surface Area), nobena od preizkušanih neodvisnih spremenljivk, vključno s starostjo in spolom, ni vplivala na farmakokinetiko pomalidomida. Čeprav je bila telesna površina določena kot statistično značilna neodvisna spremenljivka pri vrednostih Cl/F in Vc/F pomalidomida, vpliv telesne površine na parametre izpostavljenosti ni bil ocenjen kot klinično pomemben.
Na splošno med otroki in odraslimi bolniki ni pomembne razlike v farmakokinetiki pomalidomida. Starejši
Na podlagi analiz populacijske farmakokinetike pri zdravih preskušancih in pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom niso ugotovili pomembnega vpliva starosti (19-83 let) na peroralni očistek pomalidomida. V kliničnih študijah pri starejših bolnikih (> 65 let), izpostavljenih pomalidomidu, prilagoditev odmerka ni bila potrebna (glejte poglavje 4.2).
Okvara ledvic
Analize populacijske farmakokinetike so pokazale, da pri bolnikih z okvaro ledvic (opredeljeno z očistkom kreatinina [CrCl - Creatinine Clearance] ali z ocenjeno hitrostjo glomerulne filtracije [eGFR – estimated Glomerular Filtration Rate]), v primerjavi z bolniki z normalno ledvično funkcijo (CrCl
≥ 60 ml/minuto), farmakokinetični parametri pomalidomida niso bili bistveno spremenjeni. Srednja normalizirana AUC izpostavljenost pomalidomidu je bila 98,2 %, z 90 % intervalom zaupanja [77,4 % do 120,6 %] pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (eGFR ≥ 30 do ≤ 45 ml/minuto/1,73 m2), v primerjavi z bolniki z normalno ledvično funkcijo. Srednja normalizirana AUC izpostavljenost pomalidomidu je bila 100,2 %, z 90 % intervalom zaupanja [79,7 % do 127,0 %] pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, pri katerih dializa ni bila potrebna (CrCl < 30 ml/minuto ali eGFR < 30 ml/minuto/1,73 m2), v primerjavi z bolniki z normalno ledvično funkcijo. Srednja normalizirana AUC izpostavljenost pomalidomidu se je povečala za 35,8 %, z 90 % intervalom zaupanja [7,5 % do 70,0 %] pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, pri katerih
je bila potrebna dializa (CrCl < 30 ml/minuto, pri katerem je potrebno zdravljenje z dializo), v primerjavi z bolniki z normalno ledvično funkcijo. Srednje spremembe izpostavljenosti pomalidomidu v nobeni od teh skupin z okvaro ledvic niso tako velike, da bi bila potrebna prilagoditev odmerka.
Okvara jeter
Farmakokinetični parametri pri bolnikih z okvaro jeter (opredeljeno po Child-Pughovih kriterijih) so bili v primerjavi z zdravimi osebami nekoliko spremenjeni. Pri bolnikih z blago okvaro jeter se je, v primerjavi z zdravimi osebami, srednja izpostavljenost pomalidomidu povečala za 51 %, z 90 % intervalom zaupanja [9 % do 110 %]. Pri bolnikih z zmerno okvaro jeter se je, v primerjavi z zdravimi osebami, srednja izpostavljenost pomalidomidu povečala za 58 %, z 90 % intervalom zaupanja [13 % do 119 %]. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter se je, v primerjavi z zdravimi osebami, srednja izpostavljenost pomalidomidu povečala za 72 %, z 90 % intervalom zaupanja [24 % do 138 %].
Srednja povečanja izpostavljenosti pomalidomidu v nobeni od teh skupin z okvaro jeter niso tako
velika, da bi bile potrebne prilagoditve sheme ali odmerka (glejte poglavje 4.2).
Farmacevtski podatki - Pomalidomid 1 mg
Vsebina kapsule mikrokristalna celoluza (E460) maltodekstrin
natrijev stearilfumarat
Telo kapsule
Pomalidomid Sandoz 1 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171)
rumeni železov oksid (E172)
Pomalidomid Sandoz 2 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) rdeči železov oksid (E172)
Pomalidomid Sandoz 3 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171) indigotin (E132)
Pomalidomid Sandoz 4 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) indigotin (E132)
eritrozin (E127)
Pokrovček kapsule
Pomalidomid Sandoz 1 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) rdeči železov oksid (E172)
Pomalidomid Sandoz 2 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) rdeči železov oksid (E172)
Pomalidomid Sandoz 3 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) rdeči železov oksid (E172)
Pomalidomid Sandoz 4 mg trde kapsule
želatina
titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) rdeči železov oksid (E172)
Tiskarsko črnilo
šelak ~45-odstotna raztopina v etanolu (20-odstotno zaestren) titanov dioksid (E171)
propilenglikol (E1520)
Kapsule so pakirane v pretisne omote iz OPA/aluminij/PVC//aluminija ali v deljive pretisne omote s posameznimi odmerki iz OPA/aluminij/PVC//aluminija.
Velikosti pakiranj: 14, 21, 56, 63, 14 x 1 ali 21 x 1 kapsul.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Kapsul ne smete odpirati ali zdrobiti. Če pride prašek pomalidomida v stik s kožo, morate kožo takoj in temeljito umiti z milom in vodo. V primeru stika pomalidomida s sluznicami jih morate temeljito sprati z obilico vode.
Zdravstveno osebje in skrbniki/negovalci morajo pri rokovanju s pretisnim omotom ali kapsulo nositi rokavice za enkratno uporabo. Nato je treba rokavice previdno sneti, da se prepreči izpostavljenost kože, jih vstaviti v plastično polietilensko vrečko z neprodušnim zapiranjem ter jih odstraniti v skladu z lokalnimi predpisi. Zatem je treba roke temeljito umiti z milom in vodo. Ženske, ki so noseče ali menijo, da bi lahko bile noseče, ne smejo rokovati s pretisnim omotom ali kapsulo (glejte poglavje 4.4).
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi. Po koncu zdravljenja neuporabljeno zdravilo vrnite farmacevtu v lekarno.