Ropivakain Readyfusor 10 mg/h raztopina za infundiranje v sistemu za aplikacijo zdravila

Zdravilo Ropivakain Readyfusor je indicirano za akutno obvladovanje pooperacijske bolečine pri odraslih.

Zdravilo Ropivakain Readyfusor se uporablja za vzdrževanje stalnega perifernega živčnega bloka z neprekinjeno infuzijo.

Zdravilo Ropivakain Readyfusor smejo dati samo zdravniki, ki imajo izkušnje z regionalno anestezijo.

Na takojšnjo razpolago morajo biti oprema in zdravila, potrebna za spremljanje in za nujno reanimacijo. Odgovorni zdravnik mora biti ustrezno usposobljen in seznanjen z diagnosticiranjem in zdravljenjem neželenih učinkov, sistemskih toksičnih učinkov in drugih zapletov (glejte poglavji 4.8 in 4.9).

Odmerjanje

Odrasli

Sistem za aplikacijo zdravila zagotavlja hitrost pretoka približno 5 ml/h, kar ustreza 10 mg/h v največ 48 urah.

Stalna hitrost infundiranja 5 ml (10 mg) na uro zagotavlja zadostno analgezijo z le blagim in neprogresivnim motoričnim blokom v večini primerih zmerne do hude pooperacijske bolečine.

Za vzdrževanje stalnega perifernega živčnega bloka z neprekinjeno perinevralno infuzijo za obvladovanje pooperacijske bolečine je mogoče priporočati naslednje metode:

• prvič, blok vzpostavimo z ropivakainom 7,5 mg/ml, če ni bil vzpostavljen že perioperativno;

• analgezijo nato vzdržujemo z zdravilom Ropivakain Readyfusor.

  Glede na bolnikovo klinično stanje je treba razmisliti o predpisovanju drugih peroralnih analgetikov (za analgezijo pod bolnikovim nadzorom) ali o dodatnih bolusnih injekcijah lokalnega anestetika.

  Analgetični učinek je treba natančno spremljati, tako da obvladovanje bolečine prekinemo, takoj ko stanje bolečine to dopušča.

  Pediatrična populacija

  Zdravilo Ropivakain Readyfusor ni indicirano za otroke in mladostnike.

  Način uporabe

  Za perinevralno uporabo.

• Sistem za aplikacijo zdravila je namenjen samo za enkratno uporabo. Ponovna uporaba ni dovoljena.

• Sistema za aplikacijo zdravila ni dovoljeno ponovno avtoklavirati. Pot tekočine v sistemu za odmerjanje je sterilizirana.

• Sistema za aplikacijo zdravila ni dovoljeno priključiti na intravenski kanal.

• Izogniti se je treba prepogibanju cevi, saj bi to lahko povzročilo neustrezno hitrost dovajanja tekočine.

• Na cev ni dovoljeno nameščati tesnih ovojev.

• Sistema za aplikacijo zdravila se ne sme uporabljati, če je kateri koli od njegovih delov poškodovan ali počen, ali če je priključek na cevi videti na kakršen koli način zlomljen, počen ali poškodovan.

• Omejevalnik pretoka (prozorni pravokotnik) mora ostati s trakom prilepljen na bolnikovo kožo.

  Če je trak odstranjen ali če se stik omejevalnika pretoka s kožo prekine, lahko to povzroči neustrezno hitrost dovajanja tekočine.

• Na omejevalnik pretoka se ne sme nameščati vročih ali hladnih obkladkov, saj bi lahko to povzročilo neustrezno hitrost dovajanja tekočine.

• Sistema za aplikacijo zdravila se ne sme ponovno povezati, če je med aplikacijo zdravila prišlo do nenamernega odklopa s priključka, saj lahko to povzroči okužbo.

• Bolniki se ne smejo kopati ali prhati skupaj s sistemom za aplikacijo zdravila ali če je priključek še vedno na mestu, saj bi lahko to povzročilo okužbo.

• Bolniki ne smejo posegati v ovoj rane ali v priključek, saj bi lahko to povzročilo okužbo. Za navodila o ravnanju z zdravilom glejte poglavje 6.6.

• Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, druge lokalne anestetike amidnega tipa ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• intravenska regionalna anestezija,

• paracervikalna anestezija v porodništvu,

• hipovolemija.

Intratekalna in intracerebralna aplikacija infuzije zdravila Ropivakain Readyfusor ni priporočljiva, ker učinkovitost in varnost nista bili ugotovljeni.

Zaradi stalne hitrosti pretoka pri aplikaciji zdravilo Ropivakain Readyfusor ni priporočljivo za epiduralno dajanje.

Učinki na srce in ožilje

Bolnike, ki prejemajo antiaritmike iz III. skupine (npr. amiodaron), je treba natančno nadzirati in razmisliti o spremljanju z EKG, saj so učinki na srce lahko aditivni.

Med uporabo ropivakaina za epiduralno anestezijo ali blokado perifernih živcev so opisani redki primeri zastoja srca, zlasti po naključnem intravaskularnem dajanju pri starejših bolnikih in bolnikih s spremljajočo srčno boleznijo. V nekaterih primerih je bila reanimacija težavna. Če se pojavi zastoj srca, je lahko potrebna dolgotrajna reanimacija, da bi izboljšali možnost uspešnega izida.

Bloki v predelu glave in vratu

Določene postopke lokalne anestezije, npr. injiciranje v predelu glave in vratu, lahko spremlja večja pogostnost resnih neželenih učinkov, ne glede na uporabljeni lokalni anestetik.

Obsežni periferni živčni bloki

Obsežni periferni živčni bloki lahko pomenijo dajanje velike količine lokalnega anestetika v močno prekrvljene predele, pogosto blizu velikih žil, kjer obstaja večje tveganje intravaskularnega injiciranja in/ali hitre sistemske absorpcije, ki lahko povzroči veliko koncentracijo v plazmi.

Preobčutljivost

Upoštevati je treba možno navzkrižno preobčutljivost z drugimi lokalnimi anestetiki amidne vrste.

Hipovolemija

Bolnikom, ki so iz kakršnega koli razloga hipovolemični, se lahko med epiduralno anestezijo razvije nenadna in huda hipotenzija, ne glede na uporabljeni lokalni anestetik.

Bolniki v slabem splošnem stanju

Pri bolnikih, ki so v slabem splošnem stanju zaradi starosti ali drugih ogrožajočih dejavnikov, npr.

delnega ali popolnega srčnega bloka, napredovale bolezni jeter ali hudo motenega delovanja ledvic, je potrebna posebna pozornost, čeprav je pri takšnih bolnikih regionalna anestezija indicirana pogosto.

Bolniki z okvaro ledvic in jeter

Ropivakain se presnovi v jetrih, zato ga je treba previdno uporabljati pri bolnikih s hudo boleznijo jeter; zaradi upočasnjenega izločanja je lahko potrebno zmanjšanje ponovnih odmerkov. Praviloma bolnikom z okvarjenim delovanjem ledvic odmerka ni treba prilagoditi, če je uporabljen en sam odmerek ali v primeru kratkotrajnega zdravljenja. Tveganje za sistemske toksične učinke lahko

povečata acidoza in zmanjšana koncentracija beljakovin v plazmi, ki sta pri bolnikih s kronično odpovedjo ledvic pogosti.

Akutna porfirija

Zdravilo Ropivakain Readyfusor je morda porfirinogeno in se ga sme bolnikom z akutno porfirijo predpisati le, če ni na voljo varnejše alternative. V primeru bolnikov s tveganjem je treba upoštevati ustrezne previdnostne ukrepe v skladu s standardnimi učbeniki in/ali se posvetovati s strokovnjaki za to področje.

Hondroliza

V obdobju trženja so poročali o hondrolizi pri bolnikih, ki so prejemali neprekinjeno pooperacijsko intraartikularno infuzijo lokalnih anestetikov, vključno z ropivakainom. Večina prijavljenih primerov

hondrolize je vključevala ramenski sklep.

Neprekinjena intraartikularna infuzija zdravila Ropivakain Readyfusor ni priporočljiva, ker učinkovitost in varnost nista bili ugotovljeni.

Dolgotrajna uporaba

Dolgotrajnemu dajanju ropivakaina se je treba izogniti pri bolnikih, ki hkrati dobivajo močne zaviralce CYP1A2, npr. fluvoksamin ali enoksacin (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi dolgotrajnih blokov z neprekinjeno infuzijo je treba upoštevati tveganje doseganja toksične koncentracije v plazmi ali povzročitve lokalne živčne poškodbe. Odrasli so dobro prenesli kumulativne odmerke do 675 mg ropivakaina za pooperacijsko analgezijo, dane v 24 urah, prav tako pa so dobro prenesli 72-urno neprekinjeno pooperacijsko epiduralno infundiranje s hitrostjo do 28

mg/uro. Pri maloštevilnih bolnikih so uporabili večje odmerke (do 800 mg/dan); neželenih učinkov je bilo sorazmerno malo.

Pediatrična populacija

Zdravilo Ropivakain Readyfusor pri otrocih in mladostnikih ni priporočljivo zaradi stalne hitrosti infundiranja 5 ml (10 mg) na uro.

Pomožne snovi z znanim učinkom

To zdravilo vsebuje 3,4 mg natrija na ml, kar je enako 0,17 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Zdravilo Ropivakain Readyfusor je treba previdno uporabljati pri bolnikih, ki dobivajo druge lokalne anestetike ali zdravila, po zgradbi sorodna amidnim lokalnim anestetikom (npr. določene antiaritmike, kot sta lidokain in meksiletin), saj so sistemski toksični učinki aditivni. Hkratna uporaba zdravila

Ropivakain Readyfusor s splošnimi anestetiki ali opioidi lahko medsebojno poveča (neželene) učinke.

Posebnih študij medsebojnega delovanja ropivakaina in antiaritmikov iz III. skupine (npr. z amiodaronom) niso izvedli, vendar je priporočljiva previdnost (glejte tudi poglavje 4.4).

Citokrom P450 (CYP) 1A2 je vključen v nastanek glavnega presnovka, 3-hidroksi-ropivakaina. Med sočasno uporabo fluvoksamina, ki je selektiven in močan zaviralec CYP1A2, se je plazemski očistek ropivakaina in vivo zmanjšal za do 77 %. Močni zaviralci CYP1A2, npr. fluvoksamin in enoksacin, uporabljeni hkrati z zdravilom Ropivakain Readyfusor, lahko torej medsebojno delujejo z njim.

Dolgotrajnemu dajanju ropivakaina se je treba izogniti pri bolnikih, ki hkrati dobivajo močne zaviralce CYP1A2 (glejte tudi poglavje 4.4).

Med sočasno uporabo ketokonazola, ki je selektiven in močan zaviralec CYP3A4, se je plazemski očistek ropivakaina in vivo zmanjšal za 15 %. Vendar ni verjetno, da bi bilo zavrtje tega izoencima klinično pomembno.

In vitro je ropivakain kompetitiven zaviralec CYP2D6, a kot kaže, v klinično doseženih koncentracijah v plazmi tega izoencima ne zavira.

Nosečnost

Z izjemo epiduralne uporabe v porodništvu o uporabi ropivakaina med nosečnostjo pri človeku ni zadostnih podatkov. Študije na poskusnih živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih

učinkov v zvezi z nosečnostjo, embrionalnim/fetalnim razvojem, porodom ali poporodnim razvojem (glejte poglavje 5.3).

Zaželeno je, da se zaradi previdnosti izognemo uporabi zdravila Ropivakain Readyfusor med nosečnostjo.

Dojenje

Podatkov o izločanju ropivakaina v materino mleko pri človeku ni.

Plodnost

Klinični podatki niso na voljo.

Podatki niso na voljo. Lokalni anestetiki lahko, odvisno od odmerka, nekoliko vplivajo na duševne funkcije in koordinacijo tudi v odsotnosti očitnih toksičnih učinkov na osrednje živčevje ter lahko prehodno prizadenejo gibanje in pozornost.

Profil neželenih učinkov zdravila Ropivakain Readyfusor je podoben profilu neželenih učinkov drugih dolgodelujočih lokalnih anestetikov amidne vrste. Neželene učinke je treba razlikovati od fizioloških učinkov samega živčnega bloka.

Pogostnost, uporabljena v preglednici v nadaljevanju, je opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).

* Ti simptomi se ponavadi pojavijo zaradi naključnega intravaskularnega injiciranja, prevelikega odmerjanja ali hitre absorpcije (glejte poglavje 4.9).

Z organskimi sistemi povezani neželeni učinki

Nevrološki zapleti

Regionalna anestezija je bila ne glede na uporabljeni lokalni anestetik povezana z nevropatijo in

disfunkcijo hrbtenjače (npr. sindrom sprednje spinalne arterije, arahnoiditis, cauda equina), ki imata lahko v redkih primerih trajne posledice.

Akutna sistemska toksičnost

Sistemski toksični učinki prizadenejo predvsem osrednje živčevje in kardiovaskularni sistem. Takšne učinke povzroči velika koncentracija lokalnega anestetika v krvi, ki se lahko pojavi zaradi

(naključnega) intravaskularnega injiciranja, prevelikega odmerjanja ali izredno hitre absorpcije iz

močno prekrvljenih predelov (glejte poglavje 4.4). Učinki na osrednjem živčevju so podobni učinkom vseh amidnih lokalnih anestetikov, učinki na srce pa so bolj odvisni od zdravilne učinkovine, tako kvantitativno kot kvalitativno.

Zdravljenje akutne sistemske toksičnosti

Glejte poglavje 4.9.

Toksičnost za osrednje živčevje

Toksični učinki na osrednjem živčevju so stopnjujoč se odziv z naraščajočo izrazitostjo simptomov in znakov. Najprej se pojavijo simptomi, kot so motnje vida in sluha, perioralna omrtvelost, omotica, vrtoglavost, mravljinčenje in parestezije. Dizartrija, rigidnost mišic in trzanje mišic so resnejši in se lahko pojavijo pred generaliziranimi konvulzijami. Teh znakov se ne sme zamenjati za kakšno osnovno nevrološko bolezen. Sledijo lahko nezavest in tonično-klonične (grand mal) konvulzije, ki lahko trajajo od nekaj sekund do nekaj minut. Med konvulzijami se zaradi večje mišične dejavnosti in oviranega dihanja hitro pojavita hipoksija in hiperkapnija. V hudih primerih se lahko pojavi tudi

apneja. Respiratorna in metabolična acidoza se povečata in stopnjujeta toksične učinke lokalnih anestetikov.

Okrevanje sledi prerazporeditvi učinkovine iz osrednjega živčevja in nadaljnji presnovi ter izločanju. Okrevanje je lahko hitro, razen če je bila injicirana količina zdravila velika.

Kardiovaskularna toksičnost

Kardiovaskularna toksičnost pomeni hujšo okoliščino. Zaradi velike sistemske koncentracije lokalnih anestetikov se lahko pojavijo hipotenzija, bradikardija, aritmija in celo zastoj srca. Pri prostovoljcih je intravensko infundiranje ropivakaina povzročilo znake depresije prevajanja in krčljivosti.

Pred kardiovaskularnimi toksičnimi učinki se praviloma pojavijo znaki toksičnosti na osrednjem živčevju, razen če bolnik dobiva splošen anestetik ali če je močno omamljen z zdravili, kot so benzodiazepini ali barbiturati.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

E-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si Spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Naključno intravaskularno injiciranje lokalnih anestetikov lahko povzroči takojšnje (v nekaj sekundah do nekaj minutah) sistemske toksične učinke. V primeru prevelikega odmerjanja lahko zdravilo doseže največjo koncentracijo v plazmi šele v eni do dveh urah, odvisno od mesta injiciranja, in znaki toksičnosti so zato lahko zapozneli (glejte poglavje 4.8).

Zdravljenje

Če se pojavijo znaki akutne sistemske toksičnosti ali popoln spinalni blok, je treba infundiranje lokalnega anestetika nemudoma prekiniti, simptome na osrednje živčevje (konvulzije, depresijo osrednjega živčevja) pa takoj zdraviti z ustrezno podporo dihalom/dihanju in uporabo antikonvulzivnih zdravil.

V primeru cirkulacijskega zastoja je treba takoj začeti kardiopulmonalno reanimacijo. Optimalna oksigenacija in ventilacija ter cirkulacijska podpora in zdravljenje acidoze so ključnega pomena.

Če se pojavi kardiovaskularna depresija (hipotenzija, bradikardija), pride v poštev ustrezno zdravljenje z intravenskimi tekočinami, vazopresorji in/ali inotropnimi zdravili.

Če se pojavi zastoj srca, je za uspešen izid lahko potrebna dolgotrajna reanimacija.