Belucet 1000 mg/200 mg/12,2 mg prašek za peroralno raztopino v vrečici

Kratkotrajno lajšanje simptomov prehlada, mrzlice in gripe, v kombinaciji z blago do zmerno bolečino, in/ali zvišano telesno temperaturo in kongestijo nosne sluznice, ter pospeševanje izkašljevanja pri produktivnem kašlju.

Zdravilo BELUCET je indicirano za uporabo pri odraslih in mladostnikih, starih 16 let in več.

Odmerjanje

Odrasli, starejši in mladostniki, stari 16 let in več, ki tehtajo 50 kg in več:

Vsebina ene vrečice na vsakih 4 do 6 ur, po potrebi. Celokupni dnevni odmerek ne sme preseči vsebine 3 vrečic v 24 urah (vsebina 1 vrečice trikrat na dan). Minimalni interval med odmerki: 4 ure.

Zdravljenje ne sme trajati več kot 3 dni.

Navedenega odmerka se ne sme prekoračiti. Uporabljen naj bo najmanjši možni še učinkovit odmerek, za najkrajši možni čas zdravljenja.

Če simptomi vztrajajo več kot 3 dni oziroma se poslabšajo ali če kašelj spremlja močno zvišana telesna temperatura, kožni izpuščaj ali trdovraten glavobol, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.

Tega zdravila se ne sme uporabljati pri odraslih, starejših in mladostnikih, starih 16 let in več, ki tehtajo manj kot 50 kg.

Pediatrična populacija

Tega zdravila se ne sme uporabljati pri:

• otrocih, mlajših od 16 let,

• mladostnikih, starih od 16 do 18 let, ki tehtajo manj kot 50 kg.

Bolniki z jetrno insuficienco

Pri bolnikih jetrno insuficienco ali z Gilbertovim sindromom je treba zmanjšati odmerek ali podaljšati interval med dvema odmerkoma. Enkratni odmerek 1000 mg paracetamola ni primeren za bolnike z jetrno insuficienco, pri katerih je potrebno zmanjšanje odmerka. V tem primeru, so na tržišču, na voljo bolj primerne farmacevtske oblike. Pri bolnikih z okvaro jeter celokupni dnevni odmerek ne sme preseči vsebine 2 vrečic v 24 urah (z minimalnim presledkom 8 ur med dvema vrečicama).

Bolniki z ledvično insuficienco

Pri bolnikih z ledvično insuficienco je pri uporabi tega zdravila potrebna previdnost, zdravljenje pa naj nadzoruje zdravnik. Enkratni odmerek 1000 mg paracetamola ni primeren za bolnike, pri katerih je glomerulna filtracija ≤ 50 ml/min in kadar je potrebno zmanjšanje odmerka. V tem primeru, so na tržišču, na voljo bolj primerne farmacevtske oblike.

Način uporabe

Samo za peroralno uporabo.

Vsebino vrečice je treba raztopiti v skodelici vroče, a ne vrele vode (250 ml). Raztopino je treba pustiti, da se ohladi na tako temperaturo, da jo je mogoče popiti, vendar jo je treba popiti še toplo.

Po raztapljanju praška v vroči vodi je tekočina opalescentno rumena, z značilnim vonjem po citrusih/mentolu, brez vidnih delcev.

Preobčutljivost na učinkovine ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Srčne bolezni, hipertenzija. Sladkorna bolezen.

Hipertiroidizem.

Glavkom zaprtega zakotja. Feokromocitom.

Bolniki, ki jemljejo ali so v zadnjih dveh tednih jemali zaviralce monoaminooksidaze (zaviralce MAO), triciklične antidepresive, antagoniste adrenergičnih receptorjev beta (glejte poglavje 4.5).

Bolniki, ki jemljejo druga simpatomimetična zdravila, kot so dekongestivi, zaviralci apetita in amfetaminu podobna poživila (glejte poglavje 4.5).

Bolniki ne smejo sočasno jemati drugih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, saj lahko pride do prevelikega odmerjanja. Preveliko odmerjanje paracetamola lahko povzroči odpoved jeter, ki lahko zahteva presaditev jeter ali povzroči smrt.

Bolniki ne smejo sočasno jemati drugih zdravil za lajšanje kašlja in prehlada oziroma dekongestivov.

V splošnem lahko ponavljajoče in pogosto jemanje analgetikov, še posebej kombinacije več analgetikov, vodi v trajne ledvične okvare s tveganjem za ledvično odpoved.

Bolniki s kroničnim kašljem, kot se pojavi pri kajenju, astmi, kroničnemu bronhitisu ali emfizemu, se morajo pred uporabo tega zdravila posvetovati z zdravnikom.

V času jemanja tega zdravila se je treba izogibati uživanju alkoholnih pijač. Pri bolnikih, ki so odvisni od alkohola, je pri uporabi paracetamola potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5). Tveganje za preveliko odmerjanje paracetamola je večje pri bolnikih z necirotično alkoholno boleznijo jeter.

Previdnost pri odmerjanju paracetamola je priporočljiva pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično insuficienco, z blago do zmerno jetrno insuficienco (vključno z Gilbertovim sindromom), s hudo jetrno insuficienco (stopnje po Child-Pugh-u > 9), z akutnim hepatitisom, pri sočasnem jemanju zdravil, ki vplivajo na delovanje jeter.

Poročali so o primerih motnje delovanja jeter/odpovedi pri bolnikih s pomanjkanjem vrednosti glutationa, na primer pri tistih, ki so hudo podhranjeni, trpijo za anoreksijo, imajo nizek indeks telesne mase, kronično uživajo alkoholne pijače ali imajo sepso.

Pri uporabi tega zdravila je potrebna previdnost pri bolnikih, ki imajo:

• hipertrofijo prostate, ker so lahko nagnjeni k zastoju urina in disuriji,

• okluzivno žilno bolezen (npr. Raynaudov fenomen).

• stanja s pomanjkanjem glutationa, saj uporaba paracetamola lahko poveča tveganje za nastanek metabolične acidoze.

  Pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco je pri uporabi tega zdravila potrebna previdnost, zdravljenje pa mora nadzorovati zdravnik (glejte poglavje 4.2).

  Uporabljajte previdno pri bolnikih, ki jemljejo naslednja zdravila (glejte poglavje 4.5):

• antihipertenzive, ki niso antagonisti adrenergičnih receptorjev beta,

• vazokonstriktorje, na primer ergot alkaloidi (npr. ergotamin in metilsergid),

• digoksin oziroma kardiotonične glikozide.

Poročali so o primerih presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo (HAGMA - high anion gap metabolic acidosis) zaradi piroglutaminske acidoze pri bolnikih s hudo boleznijo, kot sta huda okvara ledvic in sepsa, ali pri podhranjenih bolnikih in bolnikih z drugimi stanji, ki povzročajo pomanjkanje glutationa (npr. kronični alkoholizem), ki so se s paracetamolom v terapevtskem odmerku zdravili dalj časa ali so prejemali kombinacijo paracetamola in flukloksacilina. Ob sumu na HAGMA zaradi piroglutaminske acidoze se priporoča takojšnja prekinitev zdravljenja s paracetamolom in natančno spremljanje bolnika. Merjenje 5-oksoprolina v urinu je lahko koristno za prepoznavanje piroglutaminske acidoze kot osnovnega vzroka HAGMA pri bolnikih z več dejavniki tveganja.

Zdravilo je smiselno jemati samo, če so prisotni vsi naslednji simptomi: bolečine in/ali zvišana telesna temperatura in produktiven kašelj. Zdravila se ne sme uporabljati več kot 3 dni. Če simptomi vztrajajo več kot 3 dni oziroma se slabšajo ali če kašelj spremlja močno zvišana telesna temperatura, kožni izpuščaj ali trdovraten glavobol, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.

Pediatrična populacija

Tega zdravila se ne sme uporabljati pri otrocih, mlajših od 16 let ali pri mladostnikih, starih od 16 do 18 let, ki tehtajo manj kot 50 kg.

Zdravilo BELUCET vsebuje saharozo

To zdravilo vsebuje 2 g saharoze (sladkorja) na vrečico. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila. To morajo upoštevati bolniki s sladkorno boleznijo.

Zdravilo BELUCET vsebuje natrij

To zdravilo vsebuje 117,25 mg natrija na vrečico, kar je enako 5,86 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Zdravilo BELUCET vsebuje aspartam

To zdravilo vsebuje 30 mg aspartama na vrečico. Po peroralnem jemanju se aspartam v gastrointestinalnem traktu hidrolizira. Eden glavnih produktov hidrolize je fenilalanin.

Zdravilo BELUCET vsebuje propilenglikol

To zdravilo vsebuje 30,4 mg propilenglikola v eni vrečici, kar je enako 1,50 mg/kg/dan.

Paracetamol

Pri dolgotrajni redni uporabi paracetamola se lahko okrepi antikoagulacijsko delovanje varfarina in drugih kumarinov, kar pomeni povečano tveganje za krvavitev. Občasna uporaba paracetamola nima pomembnega vpliva.

Metoklopramid in domperidon lahko povečata hitrost absorpcije paracetamola.

Paracetamol lahko podaljša razpolovni čas kloramfenikola, vendar je pri zdravljenju očesnih okužb mogoča sočasna lokalna uporaba kloramfenikola.

Paracetamol lahko zmanjša biološko uporabnost in zato tudi učinek lamotrigina, ker lahko inducira njegov metabolizem v jetrih.

Holestiramin lahko zmanjša absorpcijo paracetamola. Zato je treba po odmerjanju paracetamola z odmerjanjem holestiramina počakati najmanj eno uro.

Redna uporaba paracetamola hkrati z zidovudinom lahko povzroči nevtropenijo in poveča tveganje za

okvaro jeter.

Zdravilo za protin, probenecid, zmanjšuje očistek paracetamola, zato je pri sočasni uporabi morda smiselno zmanjšati odmerek paracetamola.

Hepatotoksične snovi lahko povečajo možnost za kopičenje in preveliko odmerjanje paracetamola. Zdravila, ki inducirajo mikrosomalne encime v jetrih, kot so barbiturati, antiepileptiki (tj. fenitoin, fenobarbital in karbamazepin) ter tuberkulostatiki (tj. rifampicin in izoniazid) pa tudi prekomerno uživanje alkohola lahko okrepijo hepatotoksično delovanje paracetamola.

Paracetamol lahko vpliva na rezultate fosfovolframove preiskave za določanje sečne kisline. Salicilati/salicilamid lahko podaljša razpolovni čas izločanja paracetamola iz telesa.

Pri sočasni uporabi paracetamola in flukloksacilina je potrebna previdnost, saj je bila sočasna uporaba povezana s pojavom presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze, še zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja (glejte poglavje 4.4).

Poročali so o farmakoloških interakcijah paracetamola s številnimi drugimi zdravili, vendar pri kratkotrajni uporabi in predpisanemu režimu odmerjanja ni velike verjetnosti, da bi bile te interakcije lahko klinično pomembne.

Gvaifenezin

Uporaba gvaifenezina lahko povzroči lažno zvišanje rezultatov določanja vsebnosti vanililmandljeve kisline (VMA), če je urinski vzorec odvzet v roku 24 ur od odmerjanja zdravila BELUCET prašek za peroralno raztopino v vrečici.

Fenilefrin

Fenilefrin lahko okrepi delovanje zaviralcev monoaminooksidaze (zaviralce MAO, med katere sodita moklobemid in brofaromin) in lahko sproži hipertenzivne reakcije. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce MAO ali so jih jemali v zadnjih dveh tednih (glejte poglavje 4.3).

Sočasna uporaba fenilefrina in drugih simpatikomimetičnih zdravil ali tricikličnih antidepresivov (npr. amitriptilina) lahko poveča tveganje za kardiovaskularne neželene učinke (glejte poglavje 4.3).

Fenilefrin lahko zmanjša učinkovitost antagonistov adrenergičnih receptorjev beta (glejte poglavje 4.3) in drugih antihipertenzivov (npr. debrizokina, gvanetidina, reserpina in metildope) (glejte poglavje 4.4). Lahko pride do povečanega tveganja za hipertenzijo in druge kardiovaskularne neželene učinke.

Sočasna uporaba fenilefrina in digoksina ali srčnih glikozidov lahko poveča tveganje za motnje srčnega

ritma in miokardni infarkt (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba fenilefrina z ergot alkaloidi (ergotamin in metilsergid) lahko poveča tveganje za ergotizem (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba fenilefrina s halogeniranimi anestetiki, kot so ciklopropan, halotan, enfluran in izofluran, lahko sproži ali poslabša ventrikularne aritmije.

Nosečnost

Zdravila BELUCET se v nosečnosti ne sme uporabljati.

Paracetamol: veliko število podatkov pri nosečnicah ne kaže na pojav prirojenih napak niti na feto/neonatalno toksičnost. Epidemiološke študije o razvoju živčevja pri otrocih, izpostavljenih paracetamolu in utero, kažejo nejasne rezultate. Če je klinično potrebno, se paracetamol lahko uporablja med nosečnostjo, vendar v čim manjšem še učinkovitem odmerku, čim krajši čas in z najmanjšo možno pogostnostjo.

Bolnice naj glede uporabe zdravila upoštevajo zdravnikov nasvet. Gvaifenezin: varnost uporabe gvaifenezina pri nosečnicah ni bila dokazana.

Fenilefrin: podatkov o uporabi fenilefrina pri nosečnicah je malo. Vazokonstrikcija materničnega žilja in zmanjšan pretok krvi v maternici, ki sta povezana z uporabo fenilefrina, lahko povzročita hipoksijo ploda. V obdobju nosečnosti se je treba izogniti uporabi fenilefrina.

Dojenje

Zdravila BELUCET se v času dojenja ne sme uporabljati.

Paracetamol se izloča v materino mleko, vendar ne v klinično pomembni količini. Varnost uporabe gvaifenezina v času dojenja ni bila dokazana.

O morebitnem izločanju fenilefrina v materino mleko ni na voljo nobenih podatkov.

Plodnost

Vpliva tega zdravila na plodnost niso posebej raziskovali. Predklinične študije s paracetamolom ne kažejo posebnega tveganja, da bi ta v terapevtsko ustreznih odmerkih vplival na plodnost. Primernih študij škodljivega vpliva na sposobnost razmnoževanja fenilefrina oziroma gvaifenezina niso izvedli.

Študij o vplivu zdravila na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Če imajo bolniki zaradi

zdravila omotico, jim je treba svetovati, naj ne vozijo ali upravljajo strojev.

Spodaj so našteti neželeni učinki po organskih sistemih in pogostnosti v skladu z naslednjim dogovorom:

zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do

< 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih

podatkov).

Neželeni dogodki na podlagi podatkov preteklih kliničnih preskušanj so zelo redki in temeljijo na omejenem obsegu izpostavljenih bolnikov. Dogodki, o katerih so poročali iz obsežnih izkušenj uporabe zdravila v obdobju trženja zdravila v okviru terapevtskih/odobrenih odmerkov in so opredeljeni kot povezani z zdravilom, so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih v skladu s klasifikacijo MedDRA.

Zaradi majhnega števila podatkov iz kliničnih preskušanj je pogostnost teh neželenih dogodkov neznana (je ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov), vendar izkušnje v obdobju trženja zdravila kažejo, da so neželeni učinki, ki se pojavljajo pri uporabi paracetamola, redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), resni neželeni učinki pa so zelo redki (< 1/10 000).

Paracetamol

1 neželeni učinki, ki niso nujno vzročno povezani s paracetamolom

2 poročali so le o redkih primerih resnih kožnih reakcij

3 pri uporabi paracetamola je prišlo do nekaj primerov bronhospazma, vendar so ti bolj verjetni pri bolnikih z astmo, ki so občutljivi na delovanje acetilsalicilne kisline ali drugih nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil

4 “neznana pogostnost” (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Opis izbranih neželenih učinkov

Presnovna acidoza z visoko anionsko vrzeljo

Pri bolnikih z dejavniki tveganja, pri katerih se uporablja paracetamol, so opazili primere presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze (glejte poglavje 4.4). Piroglutaminska acidoza se lahko pojavi kot posledica nizkih ravni glutationa pri teh bolnikih.

Gvaifenezin

1 o dispneji so poročali v povezavi z ostalimi simptomi preobčutljivosti

Fenilefrin

1 največkrat se pojavi pri bolnikih z glavkomom zaprtega zakotja

2 največkrat se pojavi pri osebah z obstrukcijo vratu sečnega mehurja npr. zaradi hipertrofije prostate

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Jemanje zdravila v količini, ki presega priporočeno odmerjanje, lahko povzroči resne zdravstvene težave. V tem primeru je ključnega pomena pravočasna zdravniška pomoč, tudi če znaki oziroma simptomi še niso opazni.

Paracetamol

Bolniki NE SMEJO sočasno jemati drugih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, zaradi tveganja za hudo okvaro jeter, do katere bi lahko prišlo v primeru prevelikega odmerjanja.

V primeru akutnega prevelikega odmerjanja lahko paracetamol na jetra deluje toksično ali povzroči celo nekrozo jeter in odpoved jeter, ki lahko zahteva presaditev jeter ali povzroči smrt. Preveliko odmerjanje paracetamola, vključno z velikim celokupnim prejetim odmerkom, ki ga bolnik lahko doseže v daljšem obdobju, lahko povzroči nefropatijo z ireverzibilno odpovedjo jeter.

Pri odraslih, ki vzamejo odmerek 10 g ali več paracetamola, lahko pride do okvare jeter. Zaužitje 5 g ali več paracetamola lahko pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja privede do okvare jeter (glejte spodaj).

Simptomi prevelikega odmerjanja paracetamola v prvih 24 urah so bledica, navzea, bruhanje in izguba apetita. Bolečine v trebuhu so lahko prvi znak okvare jeter, ki se običajno ne pokaže v prvih 24 do 48 urah po zaužitju, včasih pa se pojavi šele 4 do 6 dni po zaužitju zdravila. Okvara jeter je praviloma najbolj izražena 72 do 96 ur po zaužitju zdravila. Lahko pride do motenj metabolizma glukoze in metabolične acidoze. Pri hudi zastrupitvi lahko odpovedi jeter sledijo encefalopatija, krvavitve, hipoglikemija, možganski edem in smrt. Akutna odpoved ledvic z akutno tubularno nekrozo se lahko razvije tudi v odsotnosti hude okvare jeter. Poročali so o pankreatitisu.

Štiri ure ali več po zaužitju zdravila je treba določiti koncentracijo paracetamola v plazmi (pred tem meritev koncentracije ni zanesljiva). V roku 48 ur po zaužitju paracetamola je smiselno bolnika zdraviti z N-acetilcisteinom, vendar ima tako zdravljenje največji zaščitni učinek v času do 8 ur po zaužitju zdravila. Po tem času učinkovitost dajanja antidota hitro upada. Če je treba, naj bolnik prejme N-acetilcistein intravensko v skladu s priporočenim razporedom odmerjanja. Če bolnik ne bruha, je na odročnih lokacijah izven bolnišnice lahko primerna možnost zdravljenja tudi peroralno dajanje metionina. O zdravljenju bolnikov s klinično sliko resne motnje delovanja jeter v času več kot 24 ur po zaužitju zdravila se je treba posvetovati z zdravniki na državnem centru za zastrupitve ali na oddelku za jetrne bolezni.

Dodatni podatki pri posebnih populacijah

Tveganje za zastrupitev obstaja zlasti pri bolnikih z boleznimi jeter, kroničnim alkoholizmom ali

kronično podhranjenostjo. V navedenih primerih se preveliko odmerjanje lahko konča s smrtjo.

Tveganje je povečano pri bolnikih, ki imajo po vsej verjetnosti pomanjkanje glutationa:

• dolgotrajno prejemajo karbamazepin, fenobarbital, fenitoin, primidon, rifampicin, šentjanževko ali druga zdravila, ki inducirajo jetrne encime,

• redno uživajo etanol v količinah, ki presegajo priporočene,

• pomanjkanje glutationa je verjetno tudi v primeru motenj hranjenja, cistične fibroze, okužbe z virusom HIV, stradanja ali kaheksije.

Gvaifenezin

Pri uporabi gvaifenezina, zlasti v zelo velikih odmerkih, se lahko pojavi neprijeten občutek v prebavilih, navzea in bruhanje. Pri bolnikih lahko pride tudi do dremavosti. Pri bolnikih, ki so uživali velike količine zdravil, ki so vsebovala gvaifenezin v kombinaciji z efedrinom, so poročali o pojavljanju kamnov v sečilih. Absorbiran gvaifenezin se sicer hitro presnovi in izloči z urinom. Bolnike je treba zdraviti simptomatsko, pri bruhanju se ukrepa z nadomeščanjem tekočine in spremljanjem vrednosti elektrolitov.

Fenilefrin

Simptomi simpatikomimetičnega delovanja fenilefrina vključujejo hemodinamske spremembe, kardiovaskularni kolaps in depresijo dihanja. Lahko se pojavijo simptomi, kot je zaspanost, ki ji lahko

sledi nemir (zlasti pri otrocih), zmedenost, motnje vida, halucinacije, izpuščaj, navzea, bruhanje, trdovratni glavoboli, živčnost, omotica, nespečnost, hipertenzija, bradikardija, motnje krvnega obtoka, aritmije, epileptični napadi, konvulzije in koma.

Zdravljenje vključuje ukrepe simptomatskega in podpornega zdravljenja. Hipertenzivne učinke je mogoče zdraviti z intravenskim antagonistom adrenergičnih receptorjev alfa. V primeru konvulzij je mogoče bolniku dati diazepam.