ZAVESCA 100 mg trde kapsule
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - ZAVESCA 100 mg
Zdravilo Zavesca je indicirano za peroralno zdravljenje odraslih bolnikov z blago do zmerno obliko Gaucherjeve bolezni tipa 1. Zdravilo Zavesca smemo uporabljati samo za zdravljenje bolnikov, za katere encimsko nadomestno zdravljenje ni primerno (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Zdravilo Zavesca je indicirano za zdravljenje progresivne nevrološke manifestacije pri odraslih
bolnikih in pediatričnih bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C (glejte poglavji 4.4, in 5.1).
Zdravljenje naj vodijo zdravniki z izkušnjami zdravljenja Gaucherjeve ali Niemann-Pickove bolezni tipa C, kot je ustrezno.
Odmerjanje
Odmerjanje pri Gaucherjevi bolezni tipa 1
Odrasli
Priporočeni začetni odmerek za zdravljenje odraslih bolnikov z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 je 100 mg trikrat dnevno.
Pri nekaterih bolnikih bo morda zaradi diareje treba začasno zmanjšati odmerek na 100 mg enkrat ali dvakrat dnevno.
Pediatrična populacija
Učinkovitost zdravila Zavesca pri otrocih in mladostnikih, starih od 0 do 17 let, z Gaucherjevo
boleznijo tipa 1, še ni bila dokazana. Podatkov ni na voljo.
Odmerjanje pri Niemann-Pickovi bolezni tipa C
Odrasli
Priporočeni odmerek za zdravljenje odraslih bolnikov z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C je 200 mg trikrat dnevno.
Pediatrična populacija
Priporočeni odmerek za zdravljenje mladostnikov (starih 12 let in več) z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C je 200 mg trikrat dnevno.
Odmerjanje pri bolnikih, starih manj kot 12 let, je treba prilagoditi na podlagi površine telesa, kot je prikazano spodaj:
| Površina telesa (m2) | Priporočeni odmerek |
| 200 mg trikrat dnevno | |
| 200 mg dvakrat dnevno | |
| 100 mg trikrat dnevno | |
| 100 mg dvakrat dnevno | |
| ≤ 0,47 | 100 mg enkrat dnevno |
-
1,25
-
0,88 - 1,25
-
0,73 - 0,88
-
0,47 - 0,73
Začasno zmanjšanje odmerka je lahko potrebno pri nekaterih bolnikih zaradi driske.
Koristi zdravljenja z zdravilom Zavesca je treba pri bolnikih redno preverjati (glejte poglavje 4.4).
Izkušenj z zdravljenjem z zdravilom Zavesca pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C,
mlajših od 4 let, je malo.
Posebne populacije
Starejši
Ni izkušenj z zdravljenjem bolnikov, starih več kot 70 let, z zdravilom Zavesca.
Okvara ledvic
Farmakokinetični podatki kažejo povečano sistemsko izpostavljenost miglustatu pri bolnikih z okvaro ledvic. Pri bolnikih s prilagojenim očistkom kreatinina 50–70 ml/min/1,73 m2 uporabo začnemo z odmerkom 100 mg dvakrat dnevno pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 in z odmerkom 200 mg dvakrat dnevno (prilagojeno na površino telesa pri bolnikih, starih manj kot 12 let) pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C.
Pri bolnikih s prilagojenim očistkom kreatinina 30–50 ml/min/1,73 m2 uporabo začnemo z odmerkom 100 mg enkrat dnevno pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 in pri odmerku 100 mg dvakrat dnevno (prilagojeno na površino telesa pri bolnikih, starih manj kot 12 let) pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C. Uporabe pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina
< 30 ml/min/1,73 m2) ne priporočamo (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Okvara jeter
Zdravila Zavesca pri bolnikih z okvaro jeter niso ocenili.
Način uporabe
Zdravilo Zavesca se lahko jemlje s hrano ali brez nje.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Tremor
Približno 37% bolnikov v kliničnih preskušanjih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 in 58% bolnikov v
kliničnih preskušanjih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C je poročalo o tremorju med zdravljenjem.
Pri Gaucherjevi bolezni tipa 1 so te tremorje opisali kot pretirano fiziološko tresenje rok. Tremor se je običajno pojavil v prvem mesecu zdravljenja in v mnogih primerih izzvenel po 1 do 3 mesecih nadaljevanja zdravljenja. Običajno lahko zmanjšanje odmerka tremor v nekaj dneh zmanjša, včasih pa je potrebna prekinitev zdravljenja.
Gastrointestinalne motnje
Pri več kot 80% bolnikov so na začetku zdravljenja ali občasno med zdravljenjem opažali neželene učinke na prebavila, zlasti diarejo (glejte poglavje 4.8). Mehanizem je najverjetneje inhibicija disaharidaz v črevesju, kot je sukraza-izomaltaza v prebavilih, kar povzroči zmanjšano absorpcijo disaharidov iz hrane. V klinični praksi so opazili z miglustatom izzvane prebavne dogodke, ki so ustrezali individualni spremembi prehrane (na primer zmanjšanju vnosa saharoze, laktoze in drugih ogljikovih hidratov), jemanju zdravila Zavesca med obroki ali jemanju zdravil proti diareji, na primer loperamida, ali obojega. Pri nekaterih bolnikih bo morda treba začasno zmanjšati odmerek. Bolnike s kronično diarejo ali drugimi trdovratnimi prebavnimi težavami, ki se na te ukrepe ne odzovejo, je treba preiskati skladno s klinično prakso. Zdravila Zavesca pri bolnikih z anamnezo pomembnega obolenja prebavil, vključno z vnetno črevesno boleznijo, niso ocenili.
V obdobju trženja so pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C, zdravljenih z zdravilom Zavesca, poročali o primerih Crohnove bolezni. Gastrointestinalne motnje so pogost neželeni učinek zdravila Zavesca. Zato je treba pri bolnikih s kronično drisko in/ali bolečinami v trebuhu, ki se ne odzivajo na ukrepe, ali v primeru kliničnega poslabšanja upoštevati možnost Crohnove bolezni.
Učinek na spermatogenezo
V času jemanja zdravila Zavesca in še 3 mesece po zaključku zdravljenja morajo bolniki moškega spola uporabljati zanesljive metode kontracepcije. Zdravljenje z zdravilom Zavesca je treba prekiniti in uporabljati zanesljivo kontracepcijo naslednje 3 mesece pred želenim spočetjem (glejte poglavji 4.6 in 5.3). Študije na podganah so pokazale, da miglustat neželeno vpliva na spermatogenezo in parametre spermijev ter zmanjšuje plodnost (glejte poglavji 4.6 in 5.3). .
Posebne populacije
Zaradi malo izkušenj moramo zdravilo Zavesca pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter uporabljati previdno. Delovanje ledvic močno vpliva na očistek miglustata, izpostavljenost miglustatu je opazno večja pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavje 5.2). Za sedaj nimamo dovolj kliničnih izkušenj s temi bolniki, da bi lahko podali priporočila glede odmerjanja. Uporaba zdravila Zavesca pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min/1,73 m2) ni priporočljiva.
Gaucherjeva bolezen tipa 1
Čeprav neposredne primerjave z zdravljenjem z encimskim nadomestnim zdravljenjem (ERT - Enzyme Replacement Therapy) pri bolnikih z Gaucherevo boleznijo tipa 1, ki predhodno niso bili zdravljeni, niso bile opravljene, ni dokazov, da bi bilo zdravilo Zavesca učinkovitejše ali varnejše kot ERT. ERT je standardna oskrba za bolnike, ki potrebujejo zdravljenje Gaucherjeve bolezni tipa 1 (glejte poglavje 5.1). Učinkovitost in varnost zdravila Zavesca nista bili specifično ocenjeni pri bolnikih s hudo Gaucherjevo boleznijo.
Zaradi visoke prevalence pomanjkanja vitamin B12 pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 se
priporoča redno spremljanje ravni vitamina B12.
Pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Zavesca, s sočasnim stanjem, kot sta pomanjkanje vitamina B12 in monoklonska gamopatija ali brez teh stanj, so opazili primere periferne nevropatije. Kaže, da je periferna nevropatija pogostejša pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 v primerjavi s splošno populacijo. Vse bolnike je treba ob izhodišču in kasneje ponovno nevrološko oceniti.
Pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 se priporoča nadziranje števila trombocitov. Pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1, ki so prešli iz zdravljenja z ERT na zdravilo Zavesca, so opazili blago zmanjšanje števila trombocitov, ki ni bilo povezano s krvavitvami.
Niemann-Pickova bolezen tipa C
Koristi zdravljenja z zdravilom Zavesca pri nevroloških manifestacijah pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C je treba redno ocenjevati, npr. vsakih 6 mesecev; za nadaljevanje terapije se je treba ponovno odločiti po vsaj 1-letnem zdravljenju z zdravilom Zavesca.
Pri nekaterih bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C, zdravljenih z zdravilom Zavesca, so opazili blago zmanjšanje števila trombocitov, ki ni bilo povezano s krvavitvami. Pri bolnikih, vključenih v klinično preskušanje, jih je 40% - 50% imelo število trombocitov pod spodnjo mejo normalnega ob izhodišču. Zato je pri teh bolnikih priporočljivo spremljanje števila trombocitov.
Zmanjšana rast pri pediatrični populaciji
Pri nekaterih pediatričnih bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C so poročali o zmanjšani rasti v zgodnji fazi zdravljenja z miglustatom, kjer lahko manjša rast spremlja začetno zmanjšano pridobivanje telesne mase ali ji sledi. Med zdravljenjem z zdravilom Zavesca je treba spremljati rast pediatričnih bolnikov in mladostnikov; razmerje med koristjo in tveganjem je treba ponovno oceniti za vsakega posameznega bolnika pred nadaljevanjem zdravljenja.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na kapsulo, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Malo podatkov kaže, da lahko sočasna uporaba zdravil Zavesca in nadomestka encima z imiglucerazo pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 povzroči znižanje izpostavljenosti miglustatu (v majhni študiji s paralelnimi skupinami so opazili približna znižanja 22% Cmax in 14% AUC). Ta študija je tudi pokazala, da zdravilo Zavesca nima ali ima le majhen učinek na farmakokinetiko imigluceraze.
Nosečnost
Ustreznih podatkov o uporabi miglustata pri nosečnicah ni. Študije na živalih so pokazale vpliv na maternalno in embrio-fetalno toksičnost, vključno z zmanjšanim embrio-fetalnim preživetjem (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Miglustat prehaja skozi placento in se ga med nosečnostjo ne sme uporabljati.
Dojenje
Ni znano, ali se miglustat izloča v materino mleko. Zdravila Zavesca se ne sme jemati v času dojenja.
Plodnost
Študije pri podganah so pokazale, da miglustat negativno vpliva na parametre sperme (gibljivost in obliko), s čimer zmanjša plodnost (glejte poglavji 4.4 in 5.3).
Kontracepcija pri moških in ženskah
Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo. Bolniki moškega spola morajo med jemanjem zdravila Zavesca in še 3 mesece po prekinitvi zdravljenja uporabljati zanesljive metode kontracepcije (glejte poglavji 4.4 in 5.3).
Zdravilo Zavesca ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Poročali so o omoticii kot o pogostem neželenem učinku, zato bolniki z omotico ne smejo voziti ali upravljati s stroji.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih študijah z zdravilom Zavesca, so bili driska, flatulenca, bolečina v trebuhu, izguba telesne mase in tremor (glejte poglavje 4.4).
Najpogostejši resni neželeni učinek, o katerem so poročali pri zdravljenju z zdravilom Zavesca v
kliničnih študijah, je bila periferna nevropatija (glejte poglavje 4.4).
V 11 kliničnih preskušanjih z različnimi indikacijami so 247 bolnikov zdravili z zdravilom Zavesca z odmerki 50-200 mg trikrat dnevno. Povprečno zdravljenje je trajalo 2,1 leti. Med temi bolniki jih je imelo 132 Gaucherjevo bolezen tipa 1 in 40 Niemann-Pickovo bolezen tipa C. Neželeni učinki so bili v glavnem blagi do zmerni in so se pojavljali s podobno pogostnostjo za vse preskušane indikacije in odmerke.
Seznam neželenih učinkov
Neželeni učinki zdravila iz kliničnih preskušanj in spontanega poročanja, ki so se pojavili pri > 1% bolnikov, so navedeni v spodnji preglednici, razvrščeni po organskem sistemu in pogostnosti (zelo pogosti: ≥ 1/10, pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10, občasni: ≥ 1/1000 do < 1/100, redki: ≥ 1/10 000 do
Bolezni krvi in limfatičnega sistema
Pogosto trombocitopenija
Presnovne in prehranske motnje
Zelo pogosto izguba telesne mase, zmanjšan apetit
Psihiatrične motnje
Pogosto
depresija, nespečnost, zmanjšan libido
Bolezni živčevja Zelo pogosto Pogosto
tremor
periferna nevropatija, ataksija, amnezija, parestezija, hipoestezija, glavobol,
omotičnost
Bolezni prebavil Zelo pogosto Pogosto
driska, flatulenca, bolečine v trebuhu
navzea, bruhanje, trebušna distenzija/nelagodje v trebuhu, zaprtje, dispepsija
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva Pogosto mišični krči, oslabelost mišic
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
< 1/1000, zelo redki: < 1/10 000). Znotraj vsake pogostnostne skupine so neželeni učinki našteti po padajoči resnosti.
Pogosto
utrujenost, astenija, mrzlice in splošno slabo počutje
Preiskave Pogosto
nenormalne študije prevodnosti živcev
Opis izbranih neželenih učinkov
O izgubi telesne mase so poročali pri približno 55% bolnikov. Največjo prevalenco so opazili med 6 in 12 meseci.
Zdravilo Zavesca so preučevali v zvezi z indikacijami, pri katerih bi bili lahko nekateri neželeni učinki, kot so nevrološki in nevropsihološki simptomi/znaki, kognitivna disfunkcija in trombocitopenija tudi posledica bolezni, zaradi katere se bolnik zdravi.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Simptomi
Prepoznali niso nobenih akutnih simptomov prevelikega odmerjanja. Zdravilo Zavesca so v kliničnih preskušanjih uporabljali v odmerkih do 3000 mg/dan do šest mesecev pri bolnikih s HIV. Opažani neželeni učinki so bili granulocitopenija, omotičnost in parestezija. Levkopenijo in nevtropenijo so opazili pri podobni skupini bolnikov, ki so jemali 800 mg/dan ali več.
Ravnanje
Pri prevelikem odmerjanju je priporočljiva splošna zdravstvena nega.
Farmakološke lastnosti - ZAVESCA 100 mg
Farmakoterapevtska skupina: Druga zdravila za bolezni prebavil in presnove. Oznaka ATC: A16AX06.
Gaucherjeva bolezen tipa 1
Gaucherjeva bolezen je dedna presnovna motnja, ki jo povzroča neuspešna razgradnja glukozilceramida, kar povzroči shranjevanje te snovi v lizosomih in razširjeno patologijo. Miglustat je zaviralec glukozilceramid-sintaze, encima, odgovornega za prvi korak v sintezi večine glikolipidov.
Glukozilceramid-sintazo in vitro zavira miglustat z IC50, ki je 20-37 µM. Poleg tega je bilo zaviralno delovanje na ne-lizosomalni glikozilceramidazi dokazano eksperimentalno in vitro. Zaviralno delovanje na glukozilceramid-sintazo je podlaga za zdravljenje z zmanjšanjem substrata pri Gaucherjevi bolezni.
Ključno preskušanje zdravila Zavesca so opravili pri bolnikih, ki se niso mogli ali hoteli zdraviti z ERT. Razloga za nezdravljenje z ERT sta bila breme intravenskega infundiranja in težave z venskim pristopom. V to 12-mesečno neprimerjalno študijo so vključili 28 bolnikov z blago do zmerno obliko Gaucherjeve bolezni tipa 1, študijo je zaključilo 22 bolnikov. Po 12 mesecih je bilo povprečno
zmanjšanje volumna jeter 12,1% in povprečno zmanjšanje volumna vranice 19,0%. Opazili so povprečno povišanje koncentracije hemoglobina za 0,26 g/dl ter povprečno povečanje koncentracije trombocitov za 8,29 × 109/l. Osemnajst bolnikov je nato nadaljevalo z jemanjem zdravila Zavesca v neobveznem podaljšanem protokolu zdravljenja. Po 24 in 36 mesecih so pri 13 bolnikih ocenili klinično korist. Po treh letih stalnega jemanja zdravila Zavesca je bilo povprečno zmanjšanje volumna jeter 17,5% in vranice 29,6%. Povprečno povečanje koncentracije trombocitov je bilo 22,2 × 109/l, povprečno povišanje koncentracije hemoglobina pa 0,95 g/dl.
V drugi odprti nadzorovani študiji so v tri skupine zdravljenja naključno razporedili 36 bolnikov, ki so se že vsaj 2 leti zdravili z ERT: nadaljevanje zdravljenja z imiglucerazo, kombinacija imigluceraze in zdravila Zavesca ali prehod na zdravilo Zavesca. To študijo so izpeljali preko 6-mesečnega randomiziranega primerjalnega obdobja, ki mu je sledilo 18-mesečno podaljšanje, v katerem so vsi bolniki prejemali monoterapijo zdravila Zavesca. Pri bolnikih, ki so prešli na zdravilo Zavesca, se prvih 6 mesecev volumna jeter in vranice ter koncentracije hemoglobina niso spremenili. Pri nekaterih bolnikih je prišlo do zmanjšanja števila trombocitov in povečanja aktivnosti hitotriozidaze, kar kaže, da monoterapija z zdravilom Zavesca morda ne zadostuje za vzdrževanje enakega nadzora nad boleznijo pri vseh bolnikih. V podaljšanju je zdravljenje nadaljevalo 29 bolnikov. V primerjavi z meritvami pri 6 mesecih je bil nadzor bolezni po 18 in 24 mesecih monoterapije z zdravilom Zavesca nespremenjen (20 oz. 6 bolnikov). Noben od bolnikov ni kazal hitrega poslabšanja stanja Gaucherjeve bolezni tipa 1 po prehodu na monoterapijo z zdravilom Zavesca.
V dveh zgoraj omenjenih študijah so jemali skupni dnevni odmerek 300 mg zdravila Zavesca, razdeljen na tri ločene odmerke. Dodatno so izvedli študijo z monoterapijo pri 18 bolnikih, ki so prejemali skupni dnevni odmerek 150 mg, rezultati pa kažejo na zmanjšano učinkovitost v primerjavi s skupnim dnevnim odmerkom 300 mg.
Odprta, neprimerjalna, 2-letna študija z vključenimi 42 bolniki z Gaucherjevo boleznijo tipa 1, ki so vsaj 3 leta prejemali ERT in so izpolnjevali kriterije bolezni, stabilne vsaj 2 leti. Bolniki so prešli na monoterapijo z miglustatom 100 mg dvakrat na dan. Jetrni volumen (primarna spremenljivka učinkovitosti) se od izhodišča do konca zdravljenja ni spremenil. Šest bolnikov je zdravljenje z miglustatom predčasno zaključilo zaradi možnega poslabšanja bolezni, kot je bilo opredeljeno v študiji. Trinajst bolnikov je zdravljenje zaključilo zaradi neželenega učinka. Med izhodiščem in koncem študije so opazili majhno povprečno zmanjšanje hemoglobina [–0,95 g/dl (95-odstotni IZ: – 1,38, –0,53)] in števila trombocitov [–44,1 × 109/l (95-odstotni IZ: –57,6, –30,7)]. Enaindvajset bolnikov je zaključilo 24-mesečno zdravljenje z miglustatom. Med njimi je bilo 18 bolnikov ob izhodišču znotraj uveljavljenih terapevtskih ciljev za volumen jeter in vranice, koncentracije hemoglobina in števila trombocitov, 16 bolnikov pa je ostalo znotraj vseh teh terapevtskih ciljev v 24. mesecu.
Manifestacije Gaucherjeve bolezni tipa 1 na kosteh so bile ocenjene v 3 odprtih kliničnih študijah pri bolnikih, zdravljenih z miglustatom 100 mg trikrat dnevno do 2 leti (n = 72). V združeni analizi nenadzorovanih podatkov so se vrednosti Z mineralne gostote kosti ledvene hrbtenice in vratu stegnenice povečale za več kot 0,1 enoto od izhodišča pri 27 (57%) in 28 (65%) bolnikov pri vzdolžni smeri merjenja gostote kosti. Ni bilo primerov kostne krize, avaskularne nekroze ali zloma v času zdravljenja.
Niemann-Pickova bolezen tipa C
Niemann-Pickova bolezen tipa C je zelo redka, vedno progresivna in sčasoma smrtna nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilno zmanjšano intracelično prehajanje maščob. Nevrološke manifestacije se obravnavajo kot sekundarne na nenormalno kopičenje glikosfingolipidov v nevronalnih in glialnih celicah.
Podatki, ki podpirajo varnost in učinkovitost zdravila Zavesca pri Niemann-Pickovi bolezni tipa C so bili zbrani v prospektivnem odprtem kliničnem preskušanju in v retrospektivni analizi. V klinično preskušanje je bilo vključenih 29 odraslih bolnikov in mladostnikov v 12-mesečnem nadzorovanem
obdobju, ki mu je sledil podaljšek zdravljenja s povprečnim skupnim trajanjem 3,9 leta in do 5,6 leta. V nenadzorovano podštudijo je bilo za celokupno povprečno obdobje 3,1 leta in do 4,4 leta vključenih 12 pediatričnih bolnikov. Med 41 bolniki, vključenimi v preskušanje, je bilo 14 bolnikov zdravljenih z zdravilom Zavesca več kot 3 leta. Študija je vključevala serijo primerov 66 bolnikov, zdravljenih z zdravilom Zavesca, izven kliničnega preskušanja s povprečnim trajanjem 1,5 leta. Oba niza podatkov sta vključevala pediatrične bolnike, mladostnike in odrasle bolnike, pri čemer je bil starostni razpon od 1 do 43 let. Običajni odmerek zdravila Zavesca pri odraslih bolnikih je bil 200 mg trikrat dnevno, ustrezno prilagojen na površino telesa pri pediatričnih bolnikih.
Celokupni podatki kažejo, da lahko zdravljenje z zdravilom Zavesca zmanjša napredovanje klinično značilnih nevroloških simptomov pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C.
Koristi zdravljenja z zdravilom Zavesca pri nevroloških manifestacijah pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C je treba redno preverjati, npr. vsakih 6 mesecev; za nadaljevanje terapije se je treba ponovno odločiti po vsaj 1-letnem zdravljenju z zdravilom Zavesca (glejte poglavje 4.4).
Farmakokinetične parametre miglustata so ovrednotili pri zdravih osebah, pri majhnem številu bolnikov z Gaucherjevo boleznijo tipa 1, pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo, pri bolnikih, okuženih z virusom HIV in pri odraslih, mladoletnikih in otrocih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C ali Gaucherjevo boleznijo tipa 3.
Kinetika miglustata je videti linearno odvisna od odmerka in neodvisna od časa. Pri zdravih osebah se miglustat hitro absorbira. Najvišje koncentracije v plazmi dosega približno 2 uri po odmerku.
Absolutna biološka uporabnost ni bila ugotovljena. Sočasno jemanje s hrano zniža raven absorpcije (Cmax se je znižal za 36% in tmax podaljšal za 2 uri), vendar nima statistično značilnega učinka na absorpcijo miglustata (AUC se je znižala za 14%).
Navidezni volumen porazdelitve miglustata je 83 l. Miglustat se ne veže na beljakovine v plazmi. Miglustat se pretežno izloča skozi ledvice, pri čemer znaša rekuperacija nespremenjenega zdravila v urinu 70-80% odmerka. Navidezni peroralni očistek (CL/F) je 230 ± 39 ml/min. Povprečni razpolovni čas je 6–7 ur.
Po uporabi enega odmerka 100 mg 14C-miglustata pri zdravih prostovoljcih je bilo 83% radioaktivno označenega zdravila izločenega z urinom in 12% z blatom. V urinu in blatu so bili ugotovljeni številni presnovki. V urinu je bilo največ presnovka miglustat glukuronida, ki je predstavljal 5 % odmerka.
Končna razpolovna doba radioaktivnosti v plazmi je bila 150 h, kar kaže na prisotnost enega ali več presnovkov z zelo dolgo razpolovno dobo. Presnovek, ki to povzroča, ni bil ugotovljen, vendar se lahko kopiči in doseže koncentracije, ki presežejo koncentracije miglustata v stanju dinamičnega ravnovesja.
Farmakokinetika miglustata je podobna pri odraslih bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1 in bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C, v primerjavi z zdravimi osebami.
Pediatrična populacija
Farmakokinetični podatki so bili pridobljeni pri pediatričnih bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 3, starih 3 do 15 let, in pri bolnikih z Niemann-Pickovo boleznijo tipa C, starih 5–16 let. Odmerjanje 200 mg trikrat dnevno pri otrocih, prilagojeno na površino telesa, je povzročilo vrednosti Cmax in AUCτ, ki so bile približno dvakratne od tistih, pridobljenih po odmerku 100 mg trikrat dnevno pri bolnikih z Gaucherjevo boleznijo tipa 1, kar je skladno z farmakokinetiko miglustata, linearno z odmerkom. V stanju dinamičnega ravnovesja je koncentracija miglustata v cerebrospinalni tekočini šestih bolnikov z Gaucherjevo bolezijo tipa 3 predstavljala 31,4–67,2% koncentracije v plazmi.
Malo podatkov za bolnike s Fabryjevo boleznijo in okvaro ledvic je pokazalo, da se CL/F s slabšanjem ledvičnega delovanja zmanjšuje. Medtem, ko je bilo število bolnikov z blago in zmerno okvaro ledvic zelo majhno, podatki kažejo na zmanjšanje CL/F za približno 40% pri blago in 60% pri zmerni okvari ledvic (glejte poglavje 4.2). Podatki za hudo okvaro ledvic so omejeni na dva bolnika, ki sta imela očistek kreatinina v območju 18–29 ml/min in podatkov ne moremo ekstrapolirati pod to območje. Ti podatki kažejo na zmanjšanje CL/F za vsaj 70% pri bolnikih s hudo okvaro ledvic.
V območju razpoložljivih podatkov ni opaziti pomembnih razmerij ali usmeritev med farmakokinetičnimi parametri miglustata in demografskimi spremenljivkami (starost, indeks telesne mase, spol ali rasa).
Na voljo ni nobenih farmakokinetičnih podatkov za bolnike z okvaro jeter ali starostnike (> 70 let).
Farmacevtski podatki - ZAVESCA 100 mg
Vsebina kapsule
natrijev karboksimetilškrob
povidon (K30) magnezijev stearat
Ovoj kapsule
želatina
titanov dioksid (E171)
Tiskarsko črnilo
črn železov oksid (E172) šelak
ACLAR/ALU pretisni omoti, v škatli so štirje pretisni omoti, vsak pretisni omot vsebuje 21 kapsul, skupaj 84 kapsul.