Ciprobay 500 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
- △
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Ciprobay 500 mg
Zdravilo Ciprobay 500 mg filmsko obložene tablete se uporablja za zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavji 5.1). Pred začetkom zdravljenja je potrebno posebno pozornost nameniti podatkom o odpornosti na ciprofloksacin.
Upoštevati je treba uradne smernice o pravilni uporabi protibakterijskih zdravil. Odrasli
-
okužbe spodnjih dihal, ki jih povzročajo po Gramu negativne bakterije
-
akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni. Zdravilo Ciprobay se lahko uporablja za akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni samo, če uporaba drugih protibakterijskih zdravil, ki se običajno priporočajo za zdravljenje teh okužb, ni primerna.
-
bronhopulmonalne okužbe pri bolnikih s cistično fibrozo ali bronhiektazijami
-
pljučnica
-
-
kronično gnojno vnetje srednjega ušesa
-
akutno poslabšanje kroničnega sinusitisa, zlasti če ga povzročajo po Gramu negativne bakterije
-
okužbe sečil
-
nezapleteni akutni cistitis. Zdravilo Ciprobay se lahko uporablja za nezapleteni akutni cistitis samo, če uporaba drugih protibakterijskih zdravil, ki se običajno priporočajo za zdravljenje teh okužb, ni primerna.
-
akutni pielonefritis
-
zapletene okužbe sečil
-
bakterijski prostatitis
-
-
okužbe spolovil
-
gonokokni uretritis in cervicitis, ki ju povzroča občutljiva Neisseria gonorrhoeae
-
epididimo-orhitis, vključno s primeri, ki jih povzroča občutljiva Neisseria gonorrhoeae
-
medenična vnetna bolezen, vključno s primeri, ki jih povzroča občutljiva Neisseria gonorrhoeae
-
-
okužbe prebavil (npr. potovalna driska)
-
intraabdominalne okužbe
-
okužbe kože in mehkih tkiv, ki jih povzročajo po Gramu negativne bakterije
-
maligno vnetje zunanjega ušesa
-
okužbe kosti in sklepov
-
preprečevanje invazivnih okužb, ki jih povzroča Neisseria meningitidis
-
inhalacijski vranični prisad (profilaksa po izpostavitvi povzročitelju in zdravljenje)
Ciprofloksacin se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih bolnikov s povišano telesno temperaturo, pri katerih obstaja sum na bakterijsko okužbo.
Otroci in mladostniki
-
bronhopulmonalne okužbe pri bolnikih s cistično fibrozo, ki jih povzroča Pseudomonas aeruginosa
-
zapletene okužbe sečil in akutni pielonefritis
-
inhalacijski vranični prisad (profilaksa po izpostavitvi povzročitelju in zdravljenje)
Ciprofloksacin se lahko uporablja za zdravljenje hudih okužb pri otrocih in mladostnikih, kadar se presodi, da je to potrebno.
Zdravljenje mora začeti zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem cistične fibroze in/ali hudih okužb pri otrocih in mladostnikih (glejte poglavji 5.1).
Odmerek je odvisen od vrste, stopnje in mesta okužbe, občutljivosti povzročitelja(ev) na ciprofloksacin, delovanja ledvic in pri otrocih in mladostnikih od telesne mase.
Trajanje zdravljenja je odvisno od resnosti bolezni ter kliničnega in bakteriološkega poteka.
Za zdravljenje okužb, ki so jih povzročili Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter ali Staphylococci, so lahko potrebni večji odmerki ciprofloksacina in sočasna uporaba drugih ustreznih protibakterijskih zdravil.
Pri zdravljenju nekaterih okužb (npr. medenične vnetne bolezni, intraabdominalnih okužb, okužb pri nevtropeničnih bolnikih in okužbah kosti in sklepov) je lahko potrebno sočasno zdravljenje z drugimi ustreznimi protibakterijskimi zdravili, odvisno od povzročitelja.
Odrasli| indikacije | dnevni odmerki (mg) | skupno trajanje zdravljenja (lahko vključuje tudi začetno parenteralno zdravljenje s ciprofloksacinom) | |
| okužbe spodnjih dihal | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 7 do 14 dni | |
| okužbe zgornjih dihal | akutno poslabšanje kroničnega sinusitisa | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 7 do 14 dni |
| kronično gnojno vnetje srednjega ušesa | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 7 do 14 dni | |
| maligno vnetje zunanjega ušesa | 750 mg dvakrat na dan | 28 dni do 3 mesecev | |
| okužbe sečil (glejte poglavje 4.4) | nezapleteni akutni cistitis | 250 mg do 500 mg dvakrat na dan | 3 dni |
| Pri ženskah v premenopavzi se lahko uporabi 500 mg enkrat na dan | |||
| zapleten cistitis, akutni pielonefritis | 500 mg dvakrat na dan | 7 dni | |
| zapleten pielonefritis | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | najmanj 10 dni, v posebnih primerih je lahko podaljšano za več kot 21 dni (npr. absces) | |
| bakterijski prostatitis | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 2 do 4 tednov (akutni) do 4 do 6 tednov (kronični) | |
| okužbe spolovil | gonokokni uretritis in cervicitis, ki ju povzroča občutljiva Neisseria gonorrhoeae | 500 mg enkrat na dan | 1 dan (enkraten odmerek) |
| epididimo-orhitis in medenična vnetna bolezen, vključno s primeri, ki jih povzroča občutljiva Neisseria gonorrhoeae | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | najmanj 14 dni | |
| okužbe prebavil in intraabdominalne okužbe | driska, ki jo povzročajo bakterije, tudi iz vrste Shigella spp., ne pa Shigella dysenteriae tipa 1 in empirično zdravljenje hude potovalne driske | 500 mg dvakrat na dan | 1 dan |
| driska, ki jo povzroča Shigella dysenteriae tipa 1 | 500 mg dvakrat na dan | 5 dni | |
| driska, ki jo povzroča Vibrio cholerae | 500 mg dvakrat na dan | 3 dni | |
| tifusna vročica | 500 mg dvakrat na dan | 7 dni | |
| intraabdominalne okužbe, ki jih povzročajo po Gramu negativne bakterije | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 5 do 14 dni | |
| okužbe kože in mehkih tkiv, ki jih povzročajo po Gramu negativne bakterije | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 7 do 14 dni | |
| okužbe kosti in sklepov | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | največ 3 mesece | |
| okužbe pri nevtropeničnih bolnikih s povišano telesno temperaturo, pri katerih obstaja sum na bakterijsko okužbo Ciprofloksacin je treba dati hkrati z ustreznim protibakterijskim zdravilom(i) v skladu z veljavnimi smernicami. | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | zdravljenje je treba nadaljevati ves čas nevtropenije | |
| preprečevanje invazivnih okužb, ki jih povzroča Neisseria meningitidis | 500 mg enkrat na dan | 1 dan (enkraten odmerek) | |
| inhalacijski vranični prisad (profilaksa po izpostavitvi povzročitelju in zdravljenje) pri osebah, ki se lahko zdravijo peroralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je treba začeti takoj po domnevni ali potrjeni izpostavitvi povzročitelju. | 500 mg dvakrat na dan | 60 dni od potrjene izpostavljenosti Bacillus anthracis | |
| indikacije | dnevni odmerki (mg) | skupno trajanje zdravljenja (lahko vključuje tudi začetno parenteralno zdravljenje s ciprofloksacinom) |
| cistična fibroza | 20 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 750 mg na odmerek | 10 do 14 dni |
| zapletene okužbe sečil in akutni pielonefritis | 10 mg/kg do 20 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 750 mg na odmerek | 10 do 21 dni |
| inhalacijski vranični prisad (profilaksa po izpostavitvi povzročitelju in zdravljenje) pri osebah, ki se lahko zdravijo peroralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je treba začeti takoj po domnevni ali potrjeni izpostavitvi povzročitelju | 10 mg/kg do 15 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 500 mg na odmerek | 60 dni po potrjeni izpostavitvi Bacillus anthracis |
| druge hude okužbe | 20 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 750 mg na odmerek | odvisno od vrste okužbe |
Starejšim bolnikom je treba odmerek zdravila prilagoditi glede na resnost bolezni in očistek kreatinina.
Bolniki z okvaro ledvic in jeterPriporočeni začetni in vzdrževalni odmerki pri bolnikih z okvaro ledvic:
| očistek kreatinina [ml/min/ 1,73m²] | serumske vrednosti kreatinina [µmol/l] | peroralni odmerki [mg] |
| > 60 | < 124 | glej običajno odmerjanje |
| 30 – 60 | 124 do 168 | 250 – 500 mg vsakih 12 h |
| < 30 | > 169 | 250 – 500 mg vsakih 24 h |
| bolniki na hemodializi | > 169 | 250 – 500 mg vsakih 24 h (po dializi) |
| bolniki na peritonealni dializi | > 169 | 250 – 500 mg vsakih 24 h |
Bolnikom z okvaro jeter odmerkov ni treba prilagajati. Odmerjanja pri otrocih z okvaro ledvic in/ali jeter niso proučevali.
Način uporabeTablete se zaužije cele, z nekaj tekočine, ne glede na obroke hrane.
Z jemanjem na prazen želodec se pospeši absorpcija učinkovine. Tablet ciprofloksacina se ne sme jemati hkrati z mlečnimi izdelki (npr. mleko, jogurt) ali pijačami, obogatenimi z minerali (npr. s kalcijem obogaten pomarančni sok) (glejte poglavje 4.5).
V hudih primerih ali če bolnik ne more jemati tablet (npr. bolniki na enteralni prehrani), je priporočena uporaba intravenskih oblik ciprofloksacina, dokler ni možna uporaba peroralnih oblik ciprofloksacina.
Če je bolnik pozabil vzeti odmerek, ga naj vzame kadarkoli, vendar najkasneje 6 ur pred naslednjim načrtovanim odmerkom. Če je do naslednjega odmerka še manj kot 6 ur, naj pozabljenega odmerka ne vzame, ampak naj zdravljenje nadaljuje kot je predpisano, z naslednjim načrtovanim odmerkom.
Bolnik ne sme vzeti dvojnega odmerka, če je pozabil vzeti prejšnji odmerek.
-
Preobčutljivost na učinkovino, druge kinolone ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
-
Sočasna uporaba ciprofloksacina in tizanidina (glejte poglavje 4.5).
Uporabi ciprofloksacina se je treba izogibati pri bolnikih, pri katerih so se v preteklosti med uporabo zdravil, ki vsebujejo kinolone ali fluorokinolone, pojavili resni neželeni učinki (glejte poglavje 4.8). Zdravljenje teh bolnikov s ciprofloksacinom se sme uvesti le v primeru, da ni drugih možnosti zdravljenja, in po skrbni oceni razmerja med koristmi in tveganji (glejte tudi poglavje 4.3).
Hude okužbe in mešane okužbe s po Gramu pozitivnimi in anaerobnimi patogeni
Ciprofloksacin ni primeren kot monoterapija za zdravljenje hudih okužb in okužb, ki jih povzročajo po Gramu pozitivni ali anaerobni patogeni. V teh primerih je treba sočasno s ciprofloksacinom uporabiti tudi druga ustrezna protibakterijska zdravila.
Okužbe, ki jih povzročajo streptokoki (tudi Streptococcus pneumonie)
Zaradi nezadostne učinkovitosti se ciprofloksacin ne priporoča za zdravljenje streptokoknih okužb.
Okužbe spolovil
Gonokokni uretritis, cervicitis, epididimo-orhitis in medenično vnetno bolezen lahko povzroča izolat za fluorokinolone odporne Neisseria gonorrhoeae.
Za zdravljenje gonokoknega uretritisa in cervicitisa se sme ciprofloksacin aplicirati samo če se lahko izključi za ciprofloksacin odporno Neisseria gonorrhoeae.
Za zdravljenje epididimo-orhitisa in medenične vnetne bolezni se sme empirično uporabiti ciprofloksacin le v kombinaciji z drugimi ustreznimi protibakterijskimi zdravili (npr. cefalosporinom), razen če se lahko izključi na ciprofloksacin odporno Neisseria gonorrhoeae. Če po treh dneh zdravljenja ni kliničnega izboljšanja, je treba znova pretehtati smiselnost zdravljenja.
Okužbe sečil
Odpornost Escherichia coli – najpogostejšega povzročitelja okužb sečil – na fluorokinolone je različna v posameznih državah Evropske unije. Predpisovalcem se priporoča, da upoštevajo lokalne podatke o prevalenci odpornosti Escherichia coli na fluorokinolone.
Pričakuje se, da so posamezni odmerki ciprofloksacina, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje nezapletenih cistitisov pri premenopavzalnih ženskah, manj učinkoviti kot dolgotrajno zdravljenje. Glede na povečano odpornost Escherichia coli na kinolone, je treba vse to še posebej upoštevati.
Intraabdominalne okužbe
Podatki o učinkovitosti ciprofloksacina pri zdravljenju intraabdominalnih okužb po kirurških posegih so omejeni.
Potovalna driska
Pri zdravljenju bolnikov s potovalno drisko je potrebno upoštevati podatke o odpornosti povzročiteljev na ciprofloksacin v državah, v katere so potovali.
Okužbe kosti in sklepov
Ciprofloksacin je treba uporabljati v kombinaciji z drugimi antibakterijskimi zdravili, odvisno od mikrobioloških izvidov.
Inhalacijski vranični prisad
Uporaba pri ljudeh je odvisna od in vitro občutljivosti in podatkov pridobljenih iz poskusov na živalih ter omejenih podatkov pridobljenih pri ljudeh. Lečeči zdravnik mora upoštevati nacionalne/mednarodne smernice glede zdravljenja vraničnega prisada.
Pediatrična populacija
Pomembno je, da se pri uporabi ciprofloksacina pri otrocih in mladostnikih upoštevajo uradne smernice. Zdravljenje s ciprofloksacinom lahko začne le zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem cistične fibroze/hudih okužb pri otrocih in mladostnikih.
Ciprofloksacin povzroča artropatijo v nosilnih sklepih nerazvitih živali. Podatki o varnosti iz randomizirane, dvojno slepe študije o uporabi ciprofloksacina pri otrocih (ciprofloksacin: n = 335, povprečna starost = 6,3 leta; primerjalno zdravilo: n = 349, povprečna starost = 6,2 leti, starost = 1 do 17 let) so pokazale, da se z zdravilom domnevno povezana artropatija (glede na klinične znake in simptome) pojavi do 42. dneva v 7,2 % oz. 4,6 %. Pri spremljanju bolnikov do enega leta se je z zdravilom domnevno povezana artropatija pojavila v 9 % oz. 5,7 %. Pogostnost pojava z zdravilom domnevno povezane artropatije čez čas v nobeni skupini ni bila statistično značilna. Zaradi možnih neželenih učinkov na sklepe in/ali sosednja tkiva, se zdravljenje lahko začne samo po skrbni oceni koristnosti zdravljenja in tveganja (glejte poglavje 4.8).
Okužbe dihal pri bolnikih s cistično fibrozo
V klinična preskušanja so bili vključeni otroci in mladostniki, v starosti od 5 do 17 let. Izkušnje pri otrocih starih med 1 in 5 let so omejene.
Zapletene okužbe sečil in pielonefritis
O možnosti zdravljenja okužb sečil s ciprofloksacinom je treba razmisliti kadar druga zdravljenja ne pridejo v poštev in na podlagi mikrobioloških izvidov.
V klinična preskušanja so bili vključeni otroci in mladostniki, v starosti od 1 do 17 let.
Druge specifične hude okužbe
Za zdravljenje drugih hudih okužb je treba upoštevati uradne smernice ali natančno oceniti razmerje tveganja in koristi, ko druga zdravljenja ne pridejo v poštev, ali ko je bilo običajno zdravljenje neuspešno in mikrobiološki izvidi opravičujejo uporabo ciprofloksacina.
Uporabe ciprofloksacina pri specifičnih hudih okužbah, ki niso omenjene zgoraj, niso ocenjevali v kliničnih preskušanjih. Klinične izkušnje pri drugih specifičnih hudih okužbah so omejene, zato je pri bolnikih s temi okužbami potrebna posebna pozornost.
Preobčutljivostne reakcije
V nekaterih primerih se preobčutljivostne in alergijske reakcije, tudi anafilaksa in anafilaktoidne reakcije pojavijo že po prvem odmerku ciprofloksacina (glejte poglavje 4.8) in so lahko življenjsko ogrožajoče. Če se pojavi taka reakcija, je treba zdravljenje s ciprofloksacinom prenehati in ustrezno ukrepati.
Dolgotrajni, onesposabljajoči in potencialno ireverzibilni resni neželeni učinki
Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone in fluorokinolone, so, neodvisno od njihove starosti in obstoječih dejavnikov tveganja, poročali o zelo redkih primerih dolgotrajnih (več mesecev ali let trajajočih), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih neželenih učinkov, ki so vplivali na različne organske sisteme, včasih na več hkrati (mišično-skeletni sistem, živčevje, duševno zdravje in čutila).
Zdravljenje s ciprofloksacinom je treba prenehati takoj ob prvih znakih ali simptomih kakršnih koli resnih neželenih učinkov, bolniku pa je treba svetovati, naj se posvetuje z zdravnikom, ki mu je zdravilo predpisal.
Tendinitis in ruptura kite
Ciprofloksacin se praviloma ne sme uporabljati pri bolnikih z boleznimi/poškodbami kit v anamnezi, ki so bile povezane z zdravljenjem s kinoloni. V zelo redkih primerih, glede na mikrobiološke izvide o povzročiteljih in oceni tveganja in koristi, se lahko ciprofloksacin predpiše tudi tem bolnikom za zdravljenje posebno hudih okužb, predvsem če je bilo standardno zdravljenje neuspešno ali odpornost bakterije opravičuje uporabo ciprofloksacina. Tendinitis in ruptura kite (zlasti, a ne izključno, Ahilove tetive), včasih obojestransko, se lahko pojavita že v 48 urah po začetku zdravljenja s kinoloni in fluorokinoloni, o njiju pa so poročali tudi še več mesecev po prenehanju zdravljenja. Tveganje za tendinitis in rupturo kite je povečano pri starejših bolnikih, bolnikih z okvaro ledvic, bolnikih s presajenimi organi in pri tistih, ki se sočasno zdravijo s kortikosteroidi. Sočasni uporabi kortikosteroidov se je zato treba izogibati.
Ob prvem znaku tendinitisa (npr. boleča oteklina, vnetje) je treba zdravljenje s ciprofloksacinom
prenehati in razmisliti o drugačnem zdravljenju. Prizadeto okončino ali okončine je treba ustrezno oskrbeti (npr. imobilizacija). Če se pojavijo znaki tendinopatije, se ne sme uporabiti kortikosteroidov.
Bolniki z miastenijo gravis
Zdravilo Ciprobay je treba uporabljati previdno pri bolnikih z miastenijo gravis, ker se simptomi bolezni lahko poslabšajo (glejte poglavje 4.8)
Aortna anevrizma in disekcija ter regurgitacija/inkompetenca srčne zaklopke
V epidemioloških študijah so poročali o povečanem tveganju za aortno anevrizmo in disekcijo, zlasti pri starejših bolnikih, in za regurgitacijo aortne in mitralne zaklopke po vnosu fluorokinolonov. Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, so poročali o primerih aortne anevrizme in disekcije, ki jih včasih spremljajo zapleti v obliki rupture (vključno s smrtnim izidom), ter o primerih regurgitacije/inkompetence katere koli srčne zaklopke (glejte poglavje 4.8).
Pri bolnikih s pozitivno družinsko anamnezo anevrizme ali prirojene bolezni srčne zaklopke ali pri bolnikih, ki so jim postavili diagnozo obstoječe aortne anevrizme in/ali aortne disekcije ali bolezni srčne zaklopke, ali v prisotnosti drugih dejavnikov tveganja ali stanj, ki so predispozicija
-
tako za aortno anevrizmo in disekcijo kot za regurgitacijo/inkompetenco srčne zaklopke (npr. bolezni vezivnega tkiva, kot so Marfanov sindrom ali Ehlers-Danlosov sindrom, Turnerjev sindrom, Behçetova bolezen, hipertenzija, revmatoidni artritis) ali dodatno
-
za aortno anevrizmo in disekcijo (npr. vaskularne bolezni, kot so Takayasujev arteritis ali velikocelični arteritis ali znana ateroskleroza ali Sjögrenov sindrom) ali dodatno
-
za regurgitacijo/inkompetenco srčne zaklopke (npr. infektivni endokarditis),
se smejo zato fluorokinoloni uporabljati le po natančni oceni razmerja med koristmi in tveganji ter razmisleku o drugih možnostih zdravljenja.
Tveganje za aortno anevrizmo in disekcijo ter njuno rupturo se lahko poveča tudi pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo s sistemskimi kortikosteroidi.
Ob nenadni bolečini v trebuhu, hrbtu ali prsnem košu se bolnikom priporoča, da se nemudoma posvetujejo z zdravnikom na urgentnem oddelku.
Bolnikom je treba svetovati, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč v primeru akutne dispneje, novega pojava palpitacij srca ali razvoja edema trebuha ali spodnjih okončin.
Motnje vida
Če se pojavijo motnje vida ali kakršne koli očesne spremembe, mora bolnik takoj obiskati oftalmologa.
Fotosenzitivnost
Ciprofloksacin povzroča fotosenzitivnostne reakcije. Bolnikom, ki jemljejo ciprofloksacin, je treba odsvetovati daljše izpostavljanje neposredni sončni svetlobi ali ultravijoličnemu sevanju med zdravljenjem (glejte poglavje 4.8).
Epileptični napadi
Znano je da ciprofloksacin tako kot drugi kinoloni povzroča konvulzije in znižuje prag zanje. Poročali so o primerih epileptičnih napadov. Pri bolnikih z boleznimi osrednjega živčevja, ki so nagnjeni k pojavljanju epileptičnih napadov, je treba ciprofloksacin uporabljati previdno. Če se pojavijo epileptični napadi, je treba zdravljenje s ciprofloksacinom prenehati (glejte poglavje 4.8).
Periferna nevropatija
Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone in fluorokinolone, so poročali o primerih senzorične ali senzorično-motorične polinevropatije, ki se je izražala kot parestezija, hipestezija, disestezija ali šibkost. Bolnikom, ki se zdravijo s ciprofloksacinom, je treba svetovati, da morajo pred nadaljevanjem zdravljenja obvestiti zdravnika, če se pojavijo simptomi nevropatije, npr. bolečina, žarenje, mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost, da se prepreči razvoj potencialno ireverzibilnega stanja (glejte poglavje 4.8).
Psihiatrične reakcije
Psihiatrične reakcije se lahko pojavijo že po prvem odmerku ciprofloksacina. V redkih primerih lahko depresija ali psihoza napredujeta do samomorilnih teženj/misli, ki privedejo do poskusov samomora ali samomora. Če se pojavijo depresija, psihoze, samomorilne misli ali samopoškodovalno vedenje, je treba zdravljenje s ciprofloksacinom prekiniti.
Srčne bolezni
Pri uporabi fluorokinolonov, tudi ciprofloksacina, je potrebna previdnost pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT kot so npr:
-
prirojen sindrom podaljšanega intervala QT
-
sočasna uporaba zdravil, za katere je znano da podaljšajo interval QT (tj. antiaritmiki skupine IA in III, triciklični antidepresivi, makrolidi, antipsihotiki)
-
nekorigirano elektrolitsko neravnovesje (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija)
-
srčne bolezni (npr. popuščanje srca, miokardni infarkt, bradikardija).
Starejši bolniki in ženske so lahko bolj občutljive na zdravila, ki podaljšajo interval QT. Pri teh bolnikih je potrebna previdnost pri uporabi fluorokinolonov, tudi ciprofloksacina.
(glejte poglavja 4.2 Starejši bolniki, 4.5, 4.8 in 4.9). Disglikemija
Kot pri drugih kinolonih so poročali o spremembah vrednosti glukoze v krvi, kar vključuje tako
hipoglikemijo kot hiperglikemijo (glejte poglavje 4.8), običajno pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so se sočasno zdravili s peroralnimi antidiabetiki (npr. glibenklamid) ali z insulinom. Poročali so o primerih hipoglikemične kome. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je priporočljivo skrbno spremljanje vrednosti glukoze v krvi.
Prebavila
Če se med zdravljenjem s ciprofloksacinom ali po njem (tudi več tednov po koncu zdravljenja) pojavi huda in trdovratna driska, so ti simptomi lahko povezani s kolitisom, ki nastane zaradi jemanja antibiotikov (življenjsko nevarno stanje z možnim smrtnim izidom), ki zahteva takojšnje zdravljenje (glejte poglavje 4.8). V takih primerih je treba zdravljenje s ciprofloksacinom takoj prenehati in pričeti z ustreznim zdravljenjem bolnika. Uporaba zdravil, ki zavirajo peristaltiko, je kontraindicirana.
Ledvica in sečila
Poročali so o kristaluriji, ki je povezana z uporabo ciprofloksacina (glejte poglavje 4.8). Bolniki, ki jemljejo ciprofloksacin morajo biti primerno hidrirani; izogibati se je treba preveliki alkalnosti seča.
Moteno delovanje ledvic
Ker se ciprofloksacin izloča nespremenjen predvsem preko ledvic, je potrebno prilagoditi odmerek pri bolnikih z motenim delovanjem ledvic, kot je opisano v poglavju 4.2, da se preprečijo neželeni učinki zaradi kopičenja ciprofloksacina.
Hepatobiliarni sistem
Pri zdravljenju s ciprofloksacinom so poročali o primerih jetrne nekroze in življenjsko nevarne okvare jeter (glejte poglavje 4.8). V primeru znakov ali simptomov jetrne bolezni (npr. anoreksija, zlatenica, temen seč, srbenje ali napet trebuh), je treba zdravljenje prenehati.
Pomanjkanje glukoza–6–fosfat dehidrogenaze
Pri bolnikih s pomanjkanjem glukoza–6–fosfat dehidrogenaze, ki so prejemali ciprofloksacin, so poročali o hemolitičnih reakcijah. V takih primerih se je treba izogibati zdravljenju s ciprofloksacinom, razen če je korist zdravljenja večja od tveganja. Ob tem je potrebno spremljati možnost pojava hemolize.
Odpornost
Med ali po zdravljenju s ciprofloksacinom se lahko izolirajo bakterije odporne na ciprofloksacin, z ali brez klinično izražene superinfekcije. Tveganje je večje posebno med dolgotrajnim zdravljenjem, pri zdravljenju nozokomialnih okužb in/ali kadar so povzročitelji iz vrst Staphylococcus in Pseudomonas.
Citokrom P450
Ciprofloksacin zavira encimski sistem CYP1A2, kar lahko povzroči povečanje serumskih koncentracij sočasno danih zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo tega encima (npr. teofilin, klozapin, olanzapin, ropinirol, tizanidin, duloksetin, agomelatin). Bolnike, ki jemljejo ta zdravila sočasno s ciprofloksacinom je treba skrbno nadzorovati glede pojava kliničnih znakov prevelikega odmerjanja in če je potrebno, določiti serumske koncentracije (npr. teofilina) (glejte poglavje 4.5). Sočasna uporaba ciprofloksacina in tizanidina je kontraindicirana.
Metotreksat
Sočasna uporaba ciprofloksacina in metotreksata se ne priporoča (glej poglavje 4.5).
Interakcije s testi
Pri bolnikih, ki jemljejo ciprofloksacin so lahko in vitro bakteriološki testi učinkovitosti ciprofloksacina proti Mycobacterium tuberculosis lažno negativni.
Vpliv drugih zdravil na ciprofloksacin
Zdravila za katera je znano, da podaljšajo interval QT
Ciprofloksacin, kot tudi druge fluorokinolone, je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT (npr. antiaritmiki skupine IA in III, triciklični antidepresivi, makrolidi, antipsihotiki) (glejte poglavje 4.4).
Tvorba kelatov
Pri hkratni uporabi ciprofloksacina (peroralno) in zdravil, ki vsebujejo večvalentne katione in mineralne dodatke (npr. kalcij, magnezij, aluminij, železo), polimerov, ki vežejo fosfat (npr. sevelamer ali lantanov karbonat), sukralfata ali antacidov in močno puferiranih zdravil (npr. tablete, ki vsebujejo didanozin), ki vsebujejo magnezij, aluminij ali kalcij, se zmanjša absorpcija ciprofloksacina.
Ciprofloksacin je treba vzeti 1 do 2 uri pred uživanjem teh pripravkov ali vsaj 4 ure po njem. Omejitev ne velja za antacide iz skupine zaviralcev receptorjev H2.
Hrana in mlečni izdelki
Kalcij, ki je sestavni del običajnega obroka, ne vpliva pomembno na absorpcijo ciprofloksacina. Hkratni uporabi mlečnih izdelkov ali z minerali obogatenih pijač (npr. mleko, jogurt, s kalcijem obogaten pomarančni sok) in ciprofloksacina se je treba izogibati, ker se lahko zmanjša absorpcija ciprofloksacina.
Probenicid
Probenecid ovira izločanje ciprofloksacina skozi ledvice. Sočasna uporaba probenecida in ciprofloksacina poveča serumsko koncentracijo ciprofloksacina.
Metoklopramid
Metoklopramid pospešuje absorpcijo ciprofloksacina (peroralno) in tako skrajša čas do dosežene največje plazemske koncentracije. Učinka na biorazpoložljivost ciprofloksacina niso opazili.
Omeprazol
Sočasna uporaba ciprofloksacina in zdravil, ki vsebujejo omeprazol, rahlo zmanjša Cmax in AUC ciprofloksacina.
Vpliv ciprofloksacina na druga zdravila:
Tizanidin
Tizanidina se ne sme uporabljati sočasno s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.3). V klinični študiji se je pri zdravih prostovoljcih, ki so sočasno s tizanidinom prejemali tudi ciprofloksacin povečala serumska koncentracija tizanidina (povečanje Cmax: 7-kratno, razpon: 4- do 21-kratno, povečanje AUC: 10-kratno, razpon: 6- do 24-kratno). Z povečanjem serumske koncentracije sta bila povezana izrazit hipotenzivni in sedativni učinek.
Metotreksat
Ledvično tubulno izločanje metotreksata je pri sočasni uporabi ciprofloksacina zavrto, zato se lahko poveča njegova plazemska koncentracija in tveganje za pojav z metotreksatom povezanih toksičnih reakcij. Sočasna uporaba se ne priporoča (glejte poglavje 4.4).
Teofilin
Sočasna uporaba ciprofloksacina in teofilina lahko poveča serumsko koncentracijo teofilina. To lahko povzroči neželene učinke, ki so v zelo redkih primerih lahko življenjsko ogrožajoči ali smrtni. Med sočasno uporabo teh dveh zdravil je treba spremljati serumsko koncentracijo teofilina in če je potrebno njegov odmerek zmanjšati (glejte poglavje 4.4).
Drugi derivati ksantina
Pri sočasni uporabi ciprofloksacina in kofeina ali pentoksifilina (okspentifilin) so poročali o povečanih serumskih koncentracijah teh ksantinskih derivatov.
Fenitoin
Sočasna uporaba ciprofloksacina in fenitoina lahko povzroči zvišanje ali znižanje serumskih ravni fenitoina, zato se priporoča skrbno spremljanje ravni zdravila.
Ciklosporin
Pri sočasni uporabi ciprofloksacina in zdravil, ki vsebujejo ciklosporin, so opazili prehodno povečanje serumske koncentracije kreatinina. Pri teh bolnikih je potrebno redno (dvakrat na teden) spremljati serumske koncentracije kreatinina.
Antagonisti vitamina K
Sočasna uporaba ciprofloksacina in antagonista vitamina K lahko poveča antikoagulacijski učinek varfarina. Tveganje je odvisno od okužbe, starosti in splošnega stanja bolnikov, zato je v teh pogojih težko oceniti vpliv ciprofloksacina na povečanje INR (International Normalised Ratio). Med zdravljenjem in kmalu po sočasni uporabi ciprofloksacina in antagonista vitamina K (npr. varfarin, acenokumarol, fenprokumon ali fluindion) je treba pogosteje določati vrednosti INR.
Duloksetin
V kliničnih študijah je bilo dokazano, da sočasna uporaba duloksetina z močnimi zaviralci izoencima CYP450 1A2 kot je fluvoksamin, lahko poveča AUC in Cmax duloksetina. Čeprav ni na voljo kliničnih podatkov glede možnih interakcij s ciprofloksacinom, se pri sočasni uporabi lahko pričakujejo podobni učinki (glejte poglavje 4.4).
Ropinirol
V kliničnih študijah so ugotovili, da se zaradi sočasne uporabe ropinirola in ciprofloksacina, ki je srednje močni zaviralec izoencima CYP450 1A2, povečata Cmax in AUC ropinirola za 60 % oz. 84 %. Priporoča se klinično spremljanje bolnika glede neželenih učinkov in ustrezna prilagoditev odmerkov ropinirola med zdravljenjem s ciprofloksacinom in po koncu zdravljenja s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.4).
Lidokain
Na zdravih prostovoljcih je bilo dokazano, da sočasna uporaba zdravil, ki vsebujejo lidokain, in ciprofloksacina, ki je zmerni zaviralec izoencima CYP450 1A2, zmanjša očistek intravenskega lidokaina za 22 %. Čeprav so zdravljenje z lidokainom dobro prenašali, se pri sočasni uporabi zaradi možnih interakcij s ciprofloksacinom lahko pojavijo neželeni učinki.
Klozapin
Po sedemdnevni sočasni uporabi ciprofloksacina v odmerku 250 mg so se povečale serumske koncentracije klozapina in N-desmetilklozapina za 29 % oz. 31 %. Priporoča se klinično spremljanje bolnika in ustrezna prilagoditev odmerkov klozapina med zdravljenjem in po koncu zdravljenju s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.4).
Sildenafil
Pri zdravih prostovoljcih sta bili po peroralni uporabi 50 mg sildenafila sočasno s 500 mg ciprofloksacina vrednosti Cmax in AUC sildenafila približno dvakrat večji. Pri sočasnem predpisovanju ciprofloksacina in sildenafila je potrebna previdnost; upoštevati je treba tveganja in koristi.
Agomelatin
V kliničnih študijah je fluvoksamin, ki je močan zaviralec izoencima CYP450 1A2, izrazito zaviral presnovo agomelatina, kar je povzročilo 60-kratno povečanje izpostavljenosti agomelatinu. Čeprav ni na voljo kliničnih podatkov glede možnih interakcij s ciprofloksacinom, ki je zmeren zaviralec izoencima CYP450 1A2, se pri sočasni uporabi lahko pričakujejo podobni učinki (glejte poglavje Citokrom P450 v poglavju 4.4).
Zolpidem
Sočasna uporaba s ciprofloksacinom lahko poveča vrednosti zolpidema v krvi, zato se sočasna uporaba ne priporoča.
Nosečnost
Podatki o uporabi ciprofloksacina pri nosečnicah, ki so na voljo, ne kažejo malformacij ali feto/neonatalne toksičnosti. Študije na živalih ne kažejo direktnih ali indirektnih škodljivih učinkov
glede vpliva na sposobnost razmnoževanja. Pri mladih živalih in živalih, ki so bile izpostavljene kinolonom v prenatalnem obdobju, so opažali učinke na nerazvitem hrustancu, zato se možnosti poškodb sklepnega hrustanca pri nerazvitih organizmih/fetusih ne da zanesljivo izključiti (glejte poglavje 5.3).
Zaradi varnostnih ukrepov se je po možnosti treba izogibati uporabi ciprofloksacina med nosečnostjo.
Dojenje
Ciprofloksacin se izloča v materino mleko. Zaradi možnega tveganja za poškodbe sklepov se ciprofloksacina med dojenjem ne sme uporabljati.
Zaradi nevroloških učinkov ciprofloksacin lahko vpliva na odzivne sposobnosti. Sposobnost vožnje in upravljanja strojev je lahko zmanjšana.
Neželena učinka, o katerih so največkrat poročali, sta navzea in driska.
Neželeni učinki, ki so jih opazili v kliničnih študijah in v obdobju trženja z zdravilom Ciprobay (peroralno, intravensko in sekvenčno zdravljenje) so razvrščeni po pogostnosti.
Pri pogostnosti so upoštevani podatki o peroralni in intravenski uporabi ciprofloksacina.
| Organski sistem | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Neznana |
| ≥ 1/100 do | ≥ 1/1.000 do | ≥ 1/10.000 do | < 1/10.000 | (ni mogoče | |
| < 1/10 | < 1/100 | < 1/1.000 | oceniti izrazpoložljivih | ||
| podatkov) | |||||
| Infekcijske in parazitske bolezni | glivične okužbe | ||||
| Bolezni krvi in | eozinofilija | levkopenija | hemolitična | ||
| limfatičnega | anemija | anemija | |||
| sistema | nevtropenija | agranulocitoza | |||
| levkocitoza | pancitopenija | ||||
| trombocitopenija | (življenjsko | ||||
| trombocitemija | ogražajoča) | ||||
| depresija | |||||
| kostnega mozga | |||||
| (življenjsko | |||||
| ogražajoča) | |||||
| Bolezni | alergijska | anafilaktična | |||
| imunskega | reakcija | reakcija | |||
| sistema | alergijski edem / | anafilaktični šok | |||
| angioedem | (življenjsko | ||||
| ogražajoča) | |||||
| (glejte poglavje | |||||
| 4.4) | |||||
| reakcija, podobna | |||||
| serumski bolezni | |||||
| Bolezni | sindrom | ||||
| endokrinega | neustreznega | ||||
| sistema | izločanja | ||||
| antidiuretičnega | |||||
| hormona | |||||
| (SIADH) | |||||
| Presnovne in | zmanjšan apetit | hiperglikemija | hipoglikemična | ||
| prehranske | hipoglikemija | koma (glejte | |||
| motnje | (glejte poglavje | poglavje 4.4) | |||
| 4.4) |
| Organski sistem | Pogosti≥ 1/100 do< 1/10 | Občasni≥ 1/1.000 do< 1/100 | Redki≥ 1/10.000 do< 1/1.000 | Zelo redki< 1/10.000 | Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivihpodatkov) |
| Psihiatrične motnje* | psihomotorična hiperaktivnost/ agitacija | zmedenost in dezorientiranost anksiozna reakcijanočne more depresija (ki lahko privedejo do samomorilnih teženj/misli ali poskusov samomora in samomora (glejte poglavje 4.4)halucinacije | psihotične reakcije (ki lahko privedejo do samomorilnih teženj/misli ali poskusov samomora in samomora (glejte poglavje 4.4) | manija, tudi hipomanija | |
| Bolezniživčevja* | glavobol omotica motnje spanja motnje okusa | parestezija in disestezija hipoestezija tremor konvulzije (tudi epileptični napadi) (glejte poglavje 4.4)vrtoglavica | migrena motnje koordinacijemotnje ravnotežja motnje vohanja intrakranialna hipertenzija in cerebralnipsevdotumor | periferna nevropatija in polinevropatija (glejte poglavje 4.4) | |
| Očesne bolezni* | motnje vida (npr.diplopija) | motnjezaznavanja barv | |||
| Ušesne bolezni, vključno zmotnjami labirinta* | zvonjenje v ušesihoglušitev/motnje sluha | ||||
| Srčne bolezni** | tahikardija | ventrikularne aritmije in torsades de pointes (poročali predvsem pri bolnikih z dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT) podaljšanje intervala QT na EKG (glejte poglavji 4.9) | |||
| Žilne bolezni** | vazodilatacija hipotenzijasinkopa | vaskulitis | |||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora | dispneja (tudi astmatsko stanje) | ||||
| Bolezni prebavil | navzea driska | bruhanje bolečine v trebuhu dispepsija flatulenca | kolitis zaradi jemanja antibiotikov (zelo redko z možnimsmrtnim izidom) (glejte poglavje | pankreatitis |
| Organski sistem | Pogosti≥ 1/100 do< 1/10 | Občasni≥ 1/1.000 do< 1/100 | Redki≥ 1/10.000 do< 1/1.000 | Zelo redki< 1/10.000 | Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivihpodatkov) |
| 4.4) | |||||
| Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov | prehodno zvišanje vrednosti transaminaz zvišanje vrednosti bilirubina | okvara jeter holestatski ikterus hepatitis | jetrna nekroza (zelo redko napreduje v življenjsko ogrožajočo odpoved jeter) (glejte poglavje4.4) | ||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaji srbenje koprivnica | fotosenzitivne reakcije (glejte poglavje 4.4) | petehije erythema multiforme minor erythema nodosumStevens- Johnsonov sindrom (lahko življenjsko ogrožajoč) toksična epidermalna nekroliza (lahko življenjskoogražajoča) | akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP),z zdravili povzročena reakcija z eozinofilijo in sistemskimi znaki (Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms ,DRESS) | |
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva* | mišično-skeletne bolečine (npr. bolečine v okončinah, hrbtu, prsnem košu) artralgija | mialgija artritis povečanjemišičnega tonusa in krči | mišična oslabelost tendinitis raztrganine tetiv (predvsem Ahilove tetive) (glejte poglavje 4.4) | ||
| Bolezni sečil | okvara ledvic | odpoved ledvic hematurija kristalurija (glejte poglavje 4.4)tubulointersticijsk i nefritis | |||
| Splošne težave in spremembe namestu aplikacije* | astenija zvišana telesna temperatura | edem znojenje (hiperhidroza) | |||
| Preiskave | zvišane vrednosti alkalne fosfataze v krvi | zvišane vrednosti amilaze | zvišane vrednosti mednarodnega normaliziranega razmerja (pri bolnikih, ki se zdravijo z antagonistivitamina K) |
* V povezavi z uporabo kinolonov ali fluorokinolonov, v nekaterih primerih neodvisno od obstoječih dejavnikov tveganja, poročali o zelo redkih primerih dolgotrajnih (več mesecev ali let trajajočih), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih resnih neželenih učinkov zdravila, ki so vplivali na
različne organske sisteme in čutila, včasih na več hkrati (vključno z učinki, kot so tendonitis, ruptura kite, artralgija, bolečine v okončinah, težave pri hoji, nevropatije, povezane s parestezijo, depresija, utrujenost, motnje spomina, motnje spanja ter okvara sluha, vida, okusa in vonja) (glejte poglavje 4.4).
** Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, so poročali o primerih aortne anevrizme in disekcije, ki jih včasih spremljajo zapleti v obliki rupture (vključno s smrtnim izidom), ter o primerih regurgitacije/inkompetence katere koli srčne zaklopke (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Pogostnost pojava zgoraj omenjene artropatije (artralgija, artritis) je podana na podlagi zbranih podatkov iz študij pri odraslih. Artropatija se pri otrocih pojavlja pogosteje (glejte poglavje 4.4).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Prekomerni odmerek 12 g je povzročil blage simptome toksičnosti. Akutni prekomerni odmerek 16 g pa je povzročil akutno odpoved ledvic.
Simptomi prekomernega odmerjanja so: vrtoglavica, tremor, glavobol, utrujenost, konvulzije, halucinacije, zmedenost, neprijeten občutek v trebuhu, okvare ledvic in jeter in tudi kristalurija in hematurija. Poročali so tudi o reverzibilni nefrotoksičnosti.
Poleg običajnih ukrepov nujne medicinske pomoči, npr. izpiranje želodca, ki mu sledi uporaba medicinskega oglja, se priporoča nadzor ledvičnega delovanja, tudi pH in zakisanje seča, če je potrebno, da se prepreči kristalurijo. Bolniki morajo biti primerno hidrirani. Antacidi, ki vsebujejo kalcij ali magnezij, lahko pri prevelikem odmerjanju teoretično zmanjšajo absorpcijo ciprofloksacina. S hemodializo ali peritonealno dializo se lahko iz telesa odstrani le manjša količina ciprofloksacina (< 10 %).
V primeru prevelikega odmerjanja, je zdravljenje simptomatsko. Zaradi možnega podaljšanja intervala QT, je potrebno spremljanje EKG.
Farmakološke lastnosti - Ciprobay 500 mg
Farmakoterapevtska skupina: fluorokinoloni, oznaka ATC: J01MA02 Mehanizem delovanja
Kot protibakterijsko zdravilo iz skupine fluorokinolonov ciprofloksacin zavira bakterijska encima topoizomerazo II (DNK girazo) in topoizomerazo IV, ki sta potrebna za podvajanje, prepisovanje, popravljanje in rekombinacijo bakterijske DNK.
Farmokokinetično/farmoakodinamično razmerje
Učinek je odvisen predvsem od razmerja med največjo serumsko koncentracijo (Cmax) in minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) ciprofloksacina za bakterijski patogen oziroma razmerja med površino pod krivuljo (AUC) in MIK.
Mehanizen odpornosti
In vitro študije so pokazale, da se odpornost na ciprofloksacin razvije postopno in je pogosto posledica mutacij na ciljnih mestih DNK giraze in topoizomeraze IV. Stopnja navzkrižne odpornosti med ciprofloksacinom in ostalimi fluorokinoloni je različna. Posamezne mutacije ne povzročajo klinične odpornosti, večkratne mutacije pa pogosto povzročijo klinično odpornost na večino ali vse učinkovine v skupini.
Neprepustnost in/ali mehanizmi odpornosti, kjer gre za prenos učinkovine iz celice z membransko črpalko, vplivajo na različno občutljivost za fluorokinolone, kar je odvisno od fizikalno-kemijskih lastnosti različnih učinkovin znotraj skupine ter afinitete transportnih sistemov do vsake posamezne učinkovine. Vsi in vitro mehanizmi odpornosti so običajno opazni pri kliničnih izolatih. Mehanizmi odpornosti, ki inaktivirajo druge antibiotike, npr. slabo permeabilne zunanje membrane (običajno pri Pseudomonas aeruginosa) in membranske črpalke, lahko vplivajo na občutljivost za ciprofloksacin. Poročali so tudi o odpornosti, pridobljeni s plazmidi, ki imajo qnr gene.
Spekter protibakterijske učinkovitosti
Mejne vrednosti ločujejo občutljive seve od sevov z vmesno občutljivostjo in slednje od odpornih sevov:
EUCAST (The European Committee on Antimicrobial Succeptibility Testing) priporočila
| mikroorganizmi | občutljiva | odporna |
| Enterobacteriaceae | S < 0,25 mg/l | R > 0,5 mg/l |
| Salmonella spp. | S < 0,06 mg/l | R > 0,06 mg/l |
| Pseudomonas spp. | S < 0,5 mg/l | R > 0,5 mg/l |
| Acinetobacter spp. | S < 1 mg/l | R > 1 mg/l |
| Staphylococcus spp.1 | S < 1 mg/l | R > 1 mg/l |
| Haemophilus influenzae | S < 0,06 mg/l | R > 0,06 mg/l |
| Moraxella catarrhalis | S < 0,125 mg/l | R > 0,125 mg/l |
| Neisseria gonorrhoeae | S < 0,03 mg/l | R > 0,06 mg/l |
| Neisseria meningitidis | S < 0,03 mg/l | R > 0,03 mg/l |
| Mejne vrednosti za nespecifične vrste* | S < 0,25 mg/l | R > 0,5 mg/l |
1 Staphylococcus spp. – mejne vrednosti za ciprofloksacin povezane z zdravljenjem z velikimi odmerki.
* Mejne vrednosti za nespecifične vrste so določili na podlagi farmakokinetičnih in farmakodinamičnih podatkov in so neodvisne od distribucije MIK-a za specifične vrste. Uporabljajo se samo za vrste, pri katerih mejne vrednosti niso bile določene in se ne uporabljajo za vrste, pri katerih se test občutljivosti ne priporoča.
Razširjenost pridobljene odpornosti se lahko za izbrane vrste razlikuje geografsko in časovno. Predvsem pri zdravljenju hudih okužb je pomembno poznati lokalne podatke o odpornosti. Nasvet izvedenca je nujno potreben, kjer je lokalna razširjenost odpornosti tolikšna, da je koristnost uporabe učinkovine pri vsaj nekaterih vrstah okužb dvomljiva.
Razvrščanje specifičnih vrst bakterij glede na občutljivost za ciprofloksacin (za streptokoke glejte poglavje 4.4).
| SPLOŠNO OBČUTLJIVE VRSTE |
| aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiBacillus anthracis (1) |
| aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiAeromonas spp.Brucella spp. Citrobacter koseri Francisella tularensis Haemophilus ducreyi Haemophilus influenzae* Legionella spp.Moraxella catarrhalis* Neisseria meningitidis Pasturella spp.Salmonella spp.* Shigella spp.* Vibrio spp.Yersinia pestis |
| anaerobni mikroorganizmiMobinculus |
| drugi mikroorganizmi Chlamydia trachomatis ($) Chlamydia pneumoniae ($) Mycoplasma hominis ($)Mycoplasma pneumoniae ($) |
| VRSTE, PRI KATERIH PRIDOBLJENA ODPORNOST LAHKO PREDSTAVLJA TEŽAVO |
| aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis ($)Staphylococcus spp. *(2) |
| aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiAcinetobacter baumannii+ Burkholderia cepacia+* Campylobacter spp.+* Citrobacter freundii* Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae* Escherichia coli* Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae* Morganella morganii* Neisseria gonorrhoeae* Proteus mirabilis* Proteus vulgaris* Providencia spp.Pseudomonas aeruginosa* Pseudomonas fluorescensSerratia marcescens* |
| anaerobni mikroorganizmi Peptostreptococcus spp. Propionibacterium acnes |
| INTRINZIČNO ODPORNI ORGANIZMI |
| aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmi |
| Actinomyces Enteroccus faeciumListeria monocytogenes |
| aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiStenotrophomonas maltophilia |
| anaerobni mikroorganizmirazen mikroorganizmov navedenih zgoraj |
| drugi mikroorganizmiMycoplasma genitalium Ureaplasma urealitycum |
| * klinično učinkovitost so dokazali pri občutljivih izolatih za odobrene klinične indikacije+ stopnja odpornosti ≥ 50 % v eni ali več državah Evropske unije ($): naravna vmesna občutljivost v odsotnosti pridobljene odpornostiStopnja odpornosti na meticilin je približno 20 do 50 % med vsemi stafilokoki in je običajno večja pri nozokomialnih izolatih. |
-
: Študije so izvedli pri eksperimentalnih okužbah živali po inhalaciji spor Bacillus anthracis; te študije so odkrile, da antibiotiki dani čimprej po izpostavitvi, preprečijo pojav bolezni, če zdravljenje zmanjša število spor v organizmu po infektivnem odmerku. Uporaba pri ljudeh se priporoča primarno na osnovi in vitro podatkov o občutljivosti in podatkov iz preskušanj na živalih ter omejenih podatkov pridobljenih pri ljudeh. Dvomesečno zdravljenje s peroralnimi oblikami ciprofloksacina pri ljudeh v odmerkih 500 mg dvakrat na dan, naj bi bila učinkovita zaščita pred okužbo z vraničnim prisadom pri ljudeh. Lečeči zdravnik mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne smernice glede zdravljenja vraničnega prisada.
-
: Na meticilin odporni S. aureus zelo pogosto izraža vzporedno odpornost na flurokinolone.
Absorpcija
Po peroralnem zaužitju se ciprofloksacin (tablete v odmerkih 250 mg/500 mg/750 mg) hitro in skoraj v celoti absorbira pretežno iz tankega črevesa. Največja serumska koncentracija je dosežena eno do dve uri po zaužitju zdravila.
Po enkratnih odmerkih od 100 do 750 mg so največje serumske koncentracije med 0,56 in 3,7 mg/l. Serumske koncentracije naraščajo sorazmerno z odmerkom do 1000 mg.
Absolutna biološka uporabnost je približno 70 do 80 %.
Peroralni odmerki 500 mg dani vsakih 12 ur so pokazali, da je površina pod krivuljo serumska koncentracija/čas (AUC) enaka kot po 60-minutnem intravenskem infundiranju ciproflaksacina v odmerku 400 mg vsakih 12 ur.
Porazdelitev
Ciprofloksacin se slabo veže na plazemske beljakovine (20–30 %) in je v plazmi prisoten pretežno v neionizirani obliki. Ravnotežni volumen porazdelitve je velik, 2–3 l/kg telesne mase. Ciprofloksacin doseže visoke koncentracije v določenih tkivih kot so pljuča (epitelijska tekočina, alveolarni makrofagi, biopsijska tkiva), sinusi in vnetne lezije in urogenitalni trakt (seč, prostata, endometrij), kjer skupna koncentracija preseže dosežene plazemske koncentracije.
Biotransformacija
Znani so štirje presnovki ciprofloksacina, ki so jih odkrili v majhnih koncentracijah. To so desetilenciprofloksacin (M1), sulfociprofloksacin (M2), oksociprofloksacin (M3) in formilciprofloksacin (M4). In vitro presnovki delujejo protibakterijsko, vendar je njihova učinkovitost manjša od učinkovitosti ciprofloksacina.
Ciprofloksacin je srednje močni zaviralec izoencima CYP450 1A2.
Izločanje
izločanje ciprofloksacina (% odmerka)
Ciprofloksacin se izloča večinoma nespremenjen skozi ledvice, preostanek pa z blatom. Razpolovni čas izločanja iz seruma je pri ljudeh z normalnim ledvičnim delovanjem približno 4 do 7 ur.
| peroralna uporaba | ||
| seč | blato | |
| ciprofloksacin | 44,7 | 25,0 |
| presnovki (M1 – M4) | 11,3 | 7,5 |
Ledvični očistek je 180–300 ml/kg/h, celotni telesni očistek pa 480–600 ml/kg/h. Ciprofloksacin se izloča z glomerulno filtracijo in tubulno sekrecijo. Hude okvare ledvic povečajo razpolovni čas ciprofloksacina tudi do 12 ur.
Neledvični očistek ciprofloksacina je v glavnem posledica njegovega aktivnega izločanja skozi črevesje in presnove. Z žolčem se izloči 1 % odmerka. Koncentracija ciprofloksacina v žolču je visoka.
Pediatrični bolniki
Podatki o farmakokinetiki pri pediatričnih bolnikih so zelo omejeni.
V študijah pri otrocih Cmax in AUC nista bili odvisni od starosti (nad prvim letom starosti). Pri večkratnem odmerjanju (10 mg/kg trikrat dnevno) niso opazili značilnega povečanja Cmax in AUC.
Pri desetih otrocih s hudo sepso, mlajših od enega leta, je bila po 60-minutnem intravenskem infundiranju odmerka 10 mg/kg, Cmax 6,1 mg/l (med 4,6 in 8,3 mg/l); pri otrocih v starosti od 1 do 5 let je bila Cmax 7,2 mg/l (med 4,7 in 11,8 mg/l).
Vrednosti AUC so bile 17,4 mg*h/l (med 11,8 in 32,0 mg*/l) oz. 16,5 mg*/l (med 11,0 in 23,8 mg*/l) glede na starostno skupino.
Te vrednosti so v mejah vrednosti o katerih so poročali pri uporabi terapevtskih odmerkov pri odraslih. Na podlagi analize farmakokinetike pri pediatričnih bolnikih z različnimi okužbami, je pričakovana povprečna razpolovna doba 4 do 5 ur, biološka uporabnost peroralne suspenzije pa med 50 in 80 %.
