Sevofluran Baxter 250 ml para za inhaliranje, tekočina

Uvajanje in vzdrževanje splošne anestezije pri odraslih in otrocih.

Premedikacijo določi anesteziolog glede na potrebe posameznega bolnika.

Kirurška anestezija

Koncentracija sevoflurana, ki ga med anestezijo dovajamo bolniku s hlapilnikom, mora biti znana. To lahko dosežemo z uporabo hlapilnika, ki je umerjen posebej za zdravilo Sevofluran.

Uvajanje anestezije

Odmerek mora biti individualno prilagojen posameznemu bolniku in titriran do želenega učinka glede na bolnikovo starost in klinični status.

Uporabi se lahko kratko delujoč barbiturat ali drugo intravensko sredstvo za uvajanje anestezije,

čemur sledi vdihavanje sevoflurana.

Uvajanje anestezije s sevofluranom je mogoče doseči z vdihavanjem od 0,5- do 1,0-odstotne koncentracije sevoflurana v kisiku (O2) ali v mešanici kisika in dušikovega(I) oksida (N2O), kjer se koncentracija sevoflurana povečuje v korakih po 0,5 - 1,0 % sevoflurana do največ 8 % pri odraslih in otrocih, dokler ni dosežena potrebna globina anestezije. Pri odraslih vdihnjene koncentracije do 5 % sevoflurana ponavadi povzročijo kirurško anestezijo v manj kot dveh minutah. Pri otrocih vdihnjene koncentracije do 7 % sevoflurana ponavadi povzročijo kirurško anestezijo v manj kot dveh minutah.

Vzdrževanje anestezije

Kirurško raven anestezije je mogoče ohranjati s koncentracijo od 0,5 do 3 % sevoflurana v O2 s sočasno uporabo N2O ali brez nje.

Zbujanje po anesteziji

Čas zbujanja po anesteziji je pri sevofluranu običajno kratek, zato lahko bolniki po operaciji prej potrebujejo analgezijo.

Starostniki

Vrednost MAK upada s starostjo. Povprečna koncentracija sevoflurana za doseganje MAK pri 80-letnem bolniku znaša približno 50 % koncentracije, ki je potrebna za 20-letnega bolnika.

Pediatrična populacija

Za vrednosti MAK pri pediatričnih bolnikih glede na starost pri uporabi v kisiku ali v mešanici kisika in dušikovega(I) oksida glejte preglednico 1.

Sevoflurana ne smete uporabljati pri bolnikih z znano preobčutljivostjo na sevofluran ali druge halogenirane anestetike oziroma s sumom nanjo (npr. v primeru pojava motenj delovanja jeter, povišane telesne temperature ali levkocitoze neznanega vzroka po anesteziji s katerim od teh zdravil v pretekli anamnezi).

Sevoflurana ne smete uporabljati pri bolnikih s potrjenim hepatitisom zaradi uporabe halogeniranega inhalacijskega anestetika v pretekli anamnezi ali z nepojasnjenimi zmernimi do hudimi motnjami delovanja jeter z zlatenico, povišano telesno temperaturo in eozinofilijo po anesteziji s sevofluranom v pretekli anamnezi.

Sevoflurana ne smete uporabljati pri bolnikih z znano genetsko dovzetnostjo za maligno hipertermijo ali s sumom na genetsko dovzetnost za maligno hipertermijo.

Sevofluran je kontraindiciran pri bolnikih, pri katerih je splošna anestezija kontraindicirana.

Sevofluran smejo dajati samo osebe, ki so usposobljene za dajanje splošne anestezije. Oprema za vzdrževanje prostih dihalnih poti, umetno predihavanje in dodatno oksigenacijo ter za cirkulacijsko reanimacijo mora biti na voljo za takojšnjo uporabo. Vse bolnike, anestezirane s sevofluranom, je treba nenehno nadzirati, vključno z elektrokardiogramom (EKG) in spremljanjem krvnega tlaka, nasičenosti s kisikom in koncentracije ogljikovega dioksida (CO²) v izdihanem zraku ob koncu izdiha.

Koncentracija sevoflurana, ki ga dovajamo s hlapilnikom, mora biti natančno znana. Ker imajo hlapni anestetiki različne fizikalne lastnosti, je treba uporabljati izključno tiste hlapilnike, ki so izrecno umerjeni za sevofluran. Poleg tega mora biti dajanje splošne anestezije individualno prilagojeno glede na bolnikov odziv. Hipotenzija in depresija dihanja postajata s poglabljanjem anestezije izrazitejši.

Med vzdrževanjem anestezije lahko povečanje koncentracije sevoflurana povzroči od odmerka odvisno znižanje krvnega tlaka. Čezmerno znižanje krvnega tlaka je lahko povezano z globino anestezije in ga je v takšnih primerih mogoče odpraviti z zmanjšanjem vdihane koncentracije sevoflurana. Zaradi netopnosti sevoflurana v krvi se lahko hemodinamične spremembe hitreje pojavijo pri njem kot pri nekaterih drugih hlapnih anestetikih. Zbujanje po splošni anesteziji je treba skrbno oceniti, preden je bolnik odpuščen iz enote za poanestezijsko oskrbo.

Po anesteziji s sevofluranom je zbujanje običajno hitro, zato bo morda treba bolnikom kmalu po posegu lajšati bolečine.

Čeprav se po prejemu sevoflurana bolniki običajno zbudijo iz anestezije že v nekaj minutah, pa njegov vpliv na intelektualne funkcije v naslednjih dveh do treh dneh po anesteziji še ni proučen. Kot pri drugih anestetikih imajo lahko bolniki blage spremembe razpoloženja še nekaj dni po prejemu zdravila (glejte poglavje 4.7).

Bolniki s koronarno srčno boleznijo

Kot pri vseh anestetikih velja tudi pri sevofluranu, da je vzdrževanje hemodinamske stabilnosti pomembno za preprečitev miokardne ishemije pri bolnikih z boleznijo koronarnih arterij.

Bolnice na porodniških posegih

Pri porodni anesteziji je potrebna previdnost zaradi relaksantnega učinka sevoflurana na maternico in povečanja materničnih krvavitev (glejte poglavje 4.6).

Bolniki na nevrokirurških posegih

Pri bolnikih, ki jih ogroža zvišanje intrakranialnega tlaka (IKP), je treba sevofluran uporabljati

previdno in skupaj z ukrepi za zmanjšanje intrakranialnega tlaka, npr. hiperventilacijo. Epileptični napadi

Pri uporabi sevoflurana so poročali o redkih primerih epileptičnih napadov.

Uporaba sevoflurana je bila povezana z epileptičnimi napadi pri otrocih in mlajših odraslih, pa tudi pri starejših odraslih z ali brez dejavnikov tveganja, ki povzročajo dovzetnost zanje. Pred uporabo sevoflurana pri bolnikih s tveganjem za epileptične napade je torej treba uporabiti klinično presojo. Pri otrocih je potrebna omejitev globine anestezije. Elektroencefalografija (EEG) lahko pomaga pri optimizaciji odmerka sevoflurana in pri preprečevanju epileptiformne možganske aktivnosti pri bolnikih, ki so dovzetni za epileptične napade (glejte poglavje 4.4 – Pediatrična populacija).

Bolniki s poškodbami ledvic

Čeprav so podatki iz nadzorovanih kliničnih študij opravljenih pri nizkih hitrostih pretoka plina omejeni, pa izsledki študij pri bolnikih in živalih kažejo, da obstaja tveganje za poškodbe ledvic, za katere se predpostavlja, da nastanejo zaradi spojine A. Študije pri bolnikih in živalih so pokazale, da je lahko dajanje sevoflurana dlje kot 2 uri pri MAK in pri hitrostih pretoka svežega plina <2 l/min povezano s pojavom proteinurije in glukozurije. Glejte tudi poglavje 5.1.

Stopnja izpostavljenosti spojini A, pri kateri bi lahko pričakovali pojav klinične nefrotoksičnosti, ni bila ugotovljena. Upoštevajte vse dejavnike, ki vodijo do izpostavljenosti spojini A pri človeku, še posebej trajanje izpostavljenosti, hitrost pretoka svežega plina in koncentracijo sevoflurana.

Koncentracijo sevoflurana v vdihanem zraku in hitrost pretoka svežega plina je treba prilagoditi tako, da se kar najbolj omeji izpostavljenost spojini A. Izpostavljenost sevofluranu ne sme preseči 2 uri pri MAK in pri hitrostih pretoka od 1 do <2 l/min. Hitrosti pretoka svežega plina <1 l/min niso priporočljive.

Bolniki z ledvično okvaro

Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic (eGFR ≤ 60 ml/min) je treba sevofluran odmerjati previdno. Postoperativno jim je treba nadzorovati delovanje ledvic.

Bolniki z jetrnimi boleznimi

Na podlagi izkušenj, zbranih v času trženja zdravila, so poročali o zelo redkih primerih blage, zmerne ali resne postoperativne motnje delovanja jeter ali hepatitisa (z zlatenico ali brez nje). Pri uporabi sevoflurana pri bolnikih z obstoječimi težavami z jetri ali bolnikih, ki prejemajo zdravila, za katera je znano, da povzročajo motnje delovanja jeter, je treba ukrepati na podlagi klinične presoje. Pri bolnikih, pri katerih so se po uporabi drugih inhalacijskih anestetikov pojavile poškodba jeter, zlatenica, nepojasnjena zvišana telesna temperatura ali eozinofilija, se je priporočljivo izogibati uporabi sevoflurana, če je mogoče uporabiti anestezijo z intravenskimi zdravili ali lokalno anestezijo (glejte poglavje 4.8).

Bolniki z mitohondrijskimi boleznimi

Pri uporabi splošnih anestetikov, vključno s sevofluranom, pri bolnikih z mitohondrijskimi

boleznimi je potrebna previdnost.

Okoliščine, ki zahtevajo še posebno previdnost

Posebna previdnost je potrebna pri izbiri odmerka za bolnike s hipovolemijo in hipotenzijo, za oslabele bolnike ali za kako drugače hemodinamično ogrožene bolnike, npr. zaradi sočasnega jemanja drugih zdravil.

Bolniki, ki so v sorazmerno kratkem časovnem obdobju večkrat prejeli halogenirane ogljikovodike, vključno s sevofluranom, imajo lahko povečano tveganje za okvaro jeter.

Prejeli smo posamezna poročila o podaljšanju intervala QT, ki je bilo v zelo redkih primerih povezano s pojavom torsade de pointes in je izjemoma vodilo do smrti bolnika. Pri dajanju sevoflurana občutljivim bolnikom je torej potrebna previdnost.

Maligna hipertermija:

Pri dovzetnih posameznikih lahko močni inhalacijski anestetiki sprožijo hipermetabolično stanje v skeletnih mišicah, ki močno poveča potrebo po kisiku in povzroči klinični sindrom, znan kot maligna hipertermija. Pri uporabi sevoflurana so poročali o redkih primerih maligne hipertermije (glejte tudi poglavje 4.8). Pojav tega kliničnega sindroma naznani hiperkapnija, lahko pa zajema tudi rigidnost mišic, tahikardijo, tahipnejo, cianozo, aritmije in/ali nestabilnost krvnega tlaka.

Nekateri od teh nespecifičnih znakov se lahko pojavijo tudi pri plitvi anesteziji, akutni hipoksiji, hiperkapniji in hipovolemiji. Pri uporabi sevoflurana so že poročali o smrtnem izidu maligne hipertermije. Zdravljenje obsega prekinitev uporabe sprožilnih sredstev (npr. sevoflurana), intravensko uporabo dantrolen natrija in podporno zdravljenje. Pozneje se lahko pojavi ledvična odpoved, zato je treba nadzorovati izločanje seča in ga spodbujati, če je mogoče.

V redkih primerih je bila uporaba inhalacijskih anestetikov pri pediatričnih bolnikih povezana s povečanjem serumske koncentracije kalija, ki je vodilo do srčne aritmije in smrti v postoperativnem obdobju.

Videti je, da so za ta pojav najbolj dovzetni bolniki z latentnimi ali očitnimi živčnomišičnimi boleznimi, še posebej tisti z Duchennovo mišično distrofijo. V večini teh primerov, vendar ne pri vseh, so sočasno uporabljali sukcinilholin. Pri tovrstnih bolnikih so ugotovili tudi bistveno povečanje vrednosti kreatinske kinaze v serumu in v nekaterih primerih je prišlo do sprememb v

seču, ki so kazale na mioglobinurijo. Kljub podobnostim v klinični sliki maligne hipertermije pa ni imel noben od teh bolnikov znake ali simptome rigidnosti mišic ali hipermetaboličnega stanja. Priporočljivo je zgodnje in agresivno ukrepanje z odpravljanjem hiperkaliemije in trdovratne aritmije, s poznejšim pregledom bolnika za ugotavljanje latentne živčnomišične bolezni.

Zamenjava izsušenega absorbenta CO2

Če se absorbent CO2 izsuši, npr. po dolgotrajnem pretoku suhega plina skozi vsebnik z absorbentom CO2, lahko pride do okrepljene eksotermne reakcije med sevofluranom in absorbentom CO2. Opisani so redki primeri izredne vročine, dima in/ali spontanega ognja iz anestezijskega hlapilnika med sočasno uporabo sevoflurana in izsušenih absorbentov CO2, t.j. pri tistih, ki vsebujejo kalijev hidroksid. Vsak nenavadno zapoznel dvig ali nepričakovano znižanje vdihane koncentracije sevoflurana v primerjavi z nastavitvijo hlapilnika je lahko znak čezmernega segrevanja v vsebniku absorbenta CO2.

Pri izsušitvi absorbenta CO2, na primer po dolgotrajnem pretoku suhega plina skozi vsebnik absorbenta CO2, lahko pride do eksotermne reakcije, povečane razgradnje sevoflurana in nastanka razgradnih produktov. Pri uporabi izsušenih absorbentov CO2 in največjih koncentracij sevoflurana (8 %) skozi daljši čas (≥ 2 uri) so v dihalnem tokokrogu eksperimentalne naprave za anestezijo opazili razgradne produkte sevoflurana (metanol, formaldehid, ogljikov monoksid in spojine A, B, C in D). Ugotovljene koncentracije formaldehida, ki so jih opazili v dihalnem tokokrogu naprave za anestezijo (pri uporabi absorbentov z natrijevim hidroksidom), so ustrezale koncentracijam, za katere je znano, da povzročajo blago draženje dihal. Klinični pomen pojava razgradnih produktov v tem skrajnem eksperimentalnem modelu ni znan.

Če lečeči zdravnik posumi, da je absorbent CO2 izsušen, je treba pred uporabo sevoflurana absorbent zamenjati. Barvni kazalnik večine absorbentov CO2 se ne spremeni nujno pri izsušitvi, zato odsotnost izrazitih sprememb v barvi ne smete imeti za zagotovilo o zadostni vlažnosti.

Absorbente CO2 morate redno menjati, ne glede na stanje barvnega kazalnika (glejte poglavje 6.6).

Pediatrična populacija

Uporaba sevoflurana je bila povezana z epileptičnimi napadi. Mnogi od njih so se pojavili pri otrocih in mlajših odraslih od 2 mesecev starosti naprej in večina jih ni imela nobenega od dejavnikov tveganja, ki povzročajo dovzetnost zanje. Pri uporabi sevoflurana pri bolnikih s tveganjem za epileptične napade je treba uporabiti klinično presojo (glejte poglavje 4.4 – Epileptični napadi).

Hitro zbujanje iz anestezije lahko pri otrocih sproži kratko obdobje vznemirjenosti in

nesodelovanja (pri približno 25 % anesteziranih otrok).

Pri pediatričnih bolnikih s Pompejevo boleznijo so poročali o osamljenih primerih ventrikularne

aritmije.

Pri otrocih, ki so dobili sevofluran za uvajanje anestezije, so opazili distonične gibe, ki pa so izzveneli

brez zdravljenja. Njihova povezava s sevofluranom je negotova.

Downov sindrom

Pri otrocih z Downovim sindromom so poročali o bistveno večji prevalenci in pogostnosti bradikardije med uvajanjem anestezije s sevofluranom in po njem.

Sevofluran se je izkazal za varno in učinkovito zdravilo pri sočasni uporabi s številnimi različnimi zdravili, ki jih pogosto srečujemo pri kirurških posegih, npr. zdravili, ki delujejo na osrednje živčevje ali avtonomno živčevje, relaksanti skeletnih mišic ter zdravili proti okužbam, vključno z aminoglikozidi, poleg tega pa tudi s hormoni in njihovimi sintetičnimi nadomestki, krvnimi produkti in zdravili za srce in ožilje, vključno z epinefrinom.

Dušikov oksid

Kakor pri drugih halogeniranih hlapnih anestetikih se tudi pri sevofluranu zmanjša vrednost MAK pri njegovi sočasni uporabi z dušikovim oksidom. Ekvivalent MAK se zmanjša za približno 50 % pri odraslih bolnikih in za približno 25 % pri pediatričnih bolnikih (glejte poglavje 4.2 – Vzdrževanje anestezije).

Blokatorji živčnomišičnega stika

Kakor drugi inhalacijski anestetiki tudi sevofluran vpliva tako na jakost kot na trajanje živčnomišične blokade, dosežene z nedepolarizirajočimi mišičnimi relaksanti. Pri uporabi za dopolnitev anestezije z alfentanil-N2O dajanje sevoflurana okrepi živčnomišično blokado, doseženo s pankuronijem, vekuronijem ali atrakurijem. Prilagoditev odmerka teh mišičnih relaksantov pri njihovi sočasni uporabi s sevofluranom je podobna kot pri izofluranu. Vpliva sevoflurana na delovanje sukcinilholina in trajanje živčnomišične blokade, dosežene z depolarizirajočimi mišičnimi relaksanti, še niso proučevali.

Zmanjšanje odmerka blokatorjev živčnomišičnega stika med uvajanjem v anestezijo lahko vodi do poznejšega doseganja potrebnih pogojev za endotrahealno intubacijo ali nezadostne relaksacije mišic, ker lahko nekaj minut po začetku dajanja sevoflurana opazimo okrepitev delovanja blokatorjev živčnomišičnega stika.

Od nedepolarizirajočih mišičnih relaksantov so proučevali interakcije z vekuronijem, pankuronijem in atrakurijem. Ker ni specifičnih smernic: (1) za endotrahealno intubacijo ne smete zmanjšati odmerka nedepolarizirajočih mišičnih relaksantov; in (2) med vzdrževanjem anestezije bo odmerek nedepolarizirajočih mišičnih relaksantov verjetno zmanjšan glede na odmerek, ki je potreben za anestezijo z N2O in opioidom. Pri dajanju dodatnih odmerkov mišičnih relaksantov se ravnajte glede na odziv na živčno stimulacijo.

Benzodiazepini in opioidi

Benzodiazepini in opioidi bodo predvidoma zmanjšali vrednost MAK sevoflurana na enak način kot drugih inhalacijskih anestetikov. Uporaba sevoflurana je združljiva s sočasno uporabo benzodiazepinov in opioidov, kot jih pogosto uporabljajo v kirurški praksi.

Uporaba opioidov, npr. fentanila, alfentanila in sufentanila, lahko pri sočasni uporabi s sevofluranom vodi do sinergističnega padca srčne frekvence, krvnega tlaka in frekvence dihanja.

Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta

Sevofluran lahko z zaviranjem mehanizmov za kardiovaskularno kompenzacijo okrepi negativne

inotropne, kronotropne in dromotropne učinke zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta. Epinefrin oz. adrenalin

Sevofluran je podoben izofluranu pri senzibilizaciji miokarda na aritmogene učinke eksogenega adrenalina. Ugotovili so, da je prag odmerka adrenalina, ki povzroča večkratne ventrikularne aritmije, 5 mikrogramov na kg.

Induktorji izoencima CYP2E1

Zdravila in spojine, ki povečajo aktivnost izoencima citokroma P450 CYP2E1, kot sta izoniazid in alkohol, lahko povečajo presnovo sevoflurana in povzročijo značilno povečanje koncentracije fluoridov v plazmi. Sočasna uporaba sevoflurana in izoniazida lahko okrepi hepatotoksične učinke izoniazida.

Posredno delujoči simpatikomimetiki

Pri sočasni uporabi sevoflurana in indirektnih simpatikomimetičnih zdravil (amfetaminov,

efedrina) se lahko pojavijo epizode akutne hipertenzije. Verapamil

Pri sočasni uporabi verapamila in sevoflurana so opazili motnje atrioventrikularne prevodnosti.

Šentjanževka

Pri bolnikih, ki so se dolgoročno zdravili s šentjanževko, so poročali o hudi hipotenziji in poznejšem zbujanju iz anestezije, dosežene s halogeniranimi inhalacijskimi anestetiki.

Barbiturati

Uporaba sevoflurana je združljiva z uporabo barbituratov, propofola in drugih pogosto uporabljenih intravenskih anestetikov. Po uporabi intravenskega anestetika so lahko potrebne nižje koncentracije sevoflurana.

Nosečnost

Podatkov o uporabi sevoflurana pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih so pokazale reprodukcijsko toksičnost (glejte poglavje 5.3), zato se sme sevofluran uporabljati med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije le, če je to nujno potrebno.

Porod

V kliničnem preskušanju so dokazali varnost sevoflurana za matere in dojenčke, ko so ga uporabljali za anestezijo med carskim rezom, medtem ko varnost sevoflurana pri vaginalnem porodu še ni dokazana.

Pri porodni anesteziji je potrebna previdnost zaradi relaksantnega učinka sevoflurana na maternico in povečanja materničnih krvavitev.

Dojenje

Ni znano, ali se sevofluran izloča v materino mleko. Pri dajanju sevoflurana doječim materam je

torej potrebna previdnost. Plodnost

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Ni podatkov o vplivu na plodnost pri ljudeh.

Bolnike opozorite, da bo lahko še nekaj časa po splošni anesteziji pri njih moteno opravljanje dejavnosti, ki zahtevajo miselno zbranost in pozornost, na primer upravljanje motornih vozil ali nevarnih strojev (glejte poglavje 4.4). Po anesteziji s sevofluranom bolniki ne smejo voziti toliko časa, kolikor jim naroči anesteziolog.

Povzetek profila varnosti

Kakor vsi močni inhalacijski anestetiki lahko tudi sevofluran povzroči od odmerka odvisno depresijo delovanja srca in dihanja. Večina neželenih učinkov je blagih do zmernih ter prehodnih. V postoperativnem obdobju so poročali o slabosti in bruhanju, ki sta običajna simptoma po kirurških posegih in splošni anesteziji in ju lahko povzročijo inhalacijski anestetiki in druga zdravila, ki jih bolnik prejme med kirurškim posegom ali po njem, ali pa sta posledica bolnikovega odziva na kirurški poseg.

Najpogosteje prijavljeni neželeni učinki so bili naslednji:

• pri odraslih bolnikih: hipotenzija, slabost in bruhanje;

• pri starostnikih: bradikardija, hipotenzija in slabost;

• pri pediatričnih bolnikih: vznemirjenost, kašelj, bruhanje in slabost. Povzetek neželenih učinkov v preglednici

Vsi učinki, ki so bili vsaj morebitno povezani z uporabo sevoflurana v kliničnih preskušanjih in v času trženja zdravila, so podani v spodnji preglednici in razvrščeni po organskih sistemih, prednostnih izrazih in pogostnostih, v skladu s klasifikacijo MEDRA. Uporabljene so naslednje kategorije pogostnosti: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 in <1/10); občasni (≥1/1.000 in

<1/100); redki (≥1/10.000 in <1/1.000); zelo redki (<1/10.000), vključno s posameznimi primeri.

Neželene učinke v času trženja zdravila so prijavljali prostovoljno za populacijo z neznanim obsegom izpostavljenosti zdravilu, zato ni mogoče oceniti dejanske incidence neželenih učinkov in je njihova pogostnost podana kot “neznana”. Po vrsti, jakosti in pogostnosti pa so bili neželeni učinki pri bolnikih, ki so prejeli sevofluran v kliničnih preskušanjih, podobni neželenim učinkom pri tistih bolnikih, ki so prejeli referenčno zdravilo.

Podatki o neželenih učinkih, prijavljenih med kliničnimi preskušanji in v času trženja zdravila

1 Glejte poglavje 4.8 – Opis izbranih neželenih učinkov

2 Glejte poglavje 4.4.

3 Glejte poglavje 4.8 – Pediatrična populacija

4 Obstajajo zelo redka poročila iz obdobja trženja zdravila o pojavu srčnega zastoja pri uporabi

sevoflurana.

5 Pri uporabi sevoflurana in referenčnih zdravil so občasno poročali o prehodnih spremembah

izvidov jetrnih testov.

Opis izbranih neželenih učinkov

Med in po anesteziji s sevofluranom lahko pride do prehodnega povečanja serumske koncentracije anorganskega fluorida. Koncentracije anorganskega fluorida so običajno najvišje v času dveh ur po koncu anestezije s sevofluranom, na raven pred posegom pa se povrnejo v 48 urah. V kliničnih preskušanjih pa povišane koncentracije fluorida niso bile povezane z motnjami delovanja ledvic.

Na voljo so redka poročila o postoperativnem pojavu hepatitisa. Poleg tega so na voljo tudi redka poročila iz obdobja trženja zdravila o jetrni odpovedi in jetrni nekrozi v povezavi z uporabo močnih hlapnih anestetikov, vključno s sevofluranom, vendar dejanske incidence in povezave med uporabo sevoflurana in temi učinki ni mogoče zagotovo potrditi (glejte poglavje 4.4).

Poročali so o redkih primerih preobčutljivostnih reakcij, kot so kontaktni dermatitis, izpuščaj, dispneja, piskanje v pljučih, tiščanje v prsih, otekanje obraza, otekanje vek, eritem, urtikarija, pruritus, bronhospazem in anafilaktične ali anafilaktoidne reakcije, še posebej v povezavi z dolgotrajno poklicno izpostavljenostjo inhalacijskim anestetikom, vključno s sevofluranom.

Pri občutljivih posameznikih lahko močni inhalacijski anestetiki sprožijo hipermetabolično stanje v skeletnih mišicah, ki vodi do velike potrebe po kisiku in kliničnega sindroma, ki mu pravimo maligna hipertermija (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Uporaba sevoflurana je bila povezana z epileptičnimi napadi. Mnogi od njih so se pojavili pri otrocih in mlajših odraslih od 2 mesecev starosti naprej in večina jih ni imela nobenega od dejavnikov tveganja, ki povzročajo dovzetnost zanje. Pri več primerih so poročali o tem, da bolniki niso sočasno prejemali nobenih drugih zdravil, vsaj en primer pa je bil potrjen z elektroencefalografijo (EEG). Pri večini primerov je šlo za en sam epileptični napad, ki je izzvenel spontano ali po zdravljenju, poročali pa so tudi o večkratnih epileptičnih napadih. Epileptični napadi so se pojavili med uvajanjem anestezije s sevofluranom ali kmalu po njej, med zbujanjem

in med postoperativnim okrevanjem do enega dneva po anesteziji. Pri uporabi sevoflurana pri bolnikih, pri katerih lahko obstaja tveganje za epileptične napade, ukrepajte na podlagi klinične presoje (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si

spletna stran: www.jazmp.si

Med simptome prevelikega odmerjanja sodita depresija dihanja in insuficienca krvnega obtoka.

V primeru očitnega prevelikega odmerjanja uvedite naslednje ukrepe: ustavite dajanje sevoflurana in uvedite naslednje podporne ukrepe: zagotovite prosto dihalno pot ter začnite z asistiranim ali nadzorovanim ventiliranjem s čistim kisikom, skupaj z ukrepi za vzdrževanje ustreznega delovanja srčnožilnega sistema.