Bonefos 60 mg/ml koncentrat za raztopine za infundiranje

Zdravilo Bonefos 60 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje je indicirano za zdravljenje bolnikov s hiperkalciemijo zaradi malignoma

Klodronat se izloča predvsem skozi ledvice, zato je treba pri bolnikih med zdravljenjem s klodronatom zagotoviti zadostno pitje tekočin.

• Otroci

  Učinkovitosti in varnosti pri pediatričnih bolnikih niso ugotavljali.

• Starejši bolniki

  Posebnih priporočil za odmerjanje pri starejših ni. V klinične študije so bili vključeni tudi bolniki, starejši od 65 let; poročali niso o neželenih učinkih, ki bi bili specifični za to starostno skupino.

  Intravensko infundiranje (le za kratkotrajno zdravljenje)

  Med intravenskim zdravljenjem z zdravilom Bonefos je treba zagotoviti ustrezno hidracijo.

  Čas, v katerem se po infuziji klodronata ohranja klinično sprejemljiva serumska vrednost kalcija, se med bolniki pomembno razlikuje. Če je potrebno, se lahko za vzdrževanje serumskih vrednosti kalcija infuzijo klodronata ponovi, druga možnost pa je lahko ustrezno zdravljenje s peroralnim klodronatom.

• Odrasli bolniki z normalnim delovanjem ledvic

  Klodronat se daje kot intravensko infuzijo 300 mg (eno 5-ml ampulo) na dan, razredčen v 500 ml fiziološke raztopine (natrijev klorid 9 mg/ml) ali 5 % raztopine glukoze (50 mg/ml). Pripravljeno raztopino je treba infundirati najmanj dve uri, in sicer toliko dni zapored, da se pri bolniku doseže normokalciemija, običajno pet dni. Takšnega zdravljenja se praviloma ne sme nadaljevati več kot sedem dni. Alternativno se lahko odmerek 1500 mg klodronata aplicira v enem odmerku, razredčenega v 500 ml, kot je opisano zgoraj; infundiranje mora trajati štiri ure.

• Bolniki z ledvično odpovedjo

  Priporočljivo je, da se odmerki klodronata za infundiranje zmanjšajo kot sledi:

  Stopnja ledvične odpovediOčistek kreatinina (ml/s)	Zmanjšanje odmerka (%)
  0,83 - 1,33	25
  0,2 - 0,83	25 - 50
  < 0,2	50

  Priporočljivo je infundirati 300 mg klodronata pred hemodializo in odmerek zmanjšati za 50 % glede na uporabljeni odmerek v dneh brez dialize, zdravljenje pa omejiti na 5 dni. Upoštevati je treba, da se s peritonealno dializo klodronat le slabo odstranjuje iz obtoka.

• preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov

• sočasno zdravljenje z drugimi difosfonati

Med zdravljenjem s klodronatom je treba zagotoviti zadostno pitje tekočin. To je posebno pomembno, pri uporabi klodronata v intravenski infuziji in pri bolnikih s hiperkalciemijo ali ledvično odpovedjo.

Pred in med zdravljenjem je treba nadzorovati delovanje ledvic in serumske vrednosti kreatinina, kalcija in fosfata.

V kliničnih preskušanjih, se je pojavilo asimptomatsko, reverzibilno povečanje vrednosti transaminaz, brez sprememb v izvidih drugih jetrnih testov. Priporoča se spremljanje serumskih vrednosti transaminaz (glejte tudi poglavje 4.8).

Pri bolnikih z ledvično odpovedjo je treba klodronat uporabljati previdno (glejte prilagajanje odmerka v poglavju 4.2).

Intravenska uporaba odmerkov, znatno večjih od priporočenih, lahko povzroči hudo ledvično okvaro, predvsem če je infundiranje prehitro.

Pri bolnikih z rakom, zdravljenimi po terapevtskih shemah, ki so vključevale intravenske in peroralne oblike difosfonatov, so poročali o osteonekrozi čeljusti, običajno povezano z izdrtjem zoba in/ali lokalno okužbo (tudi z osteomielitisom). Številni od teh bolnikov so dobivali tudi kemoterapijo in kortikosteroide. Pri bolnikih s sočasnimi dejavniki tveganja (npr. rakom, kemoterapijo, obsevanjem, zdravljenjem s kortikosteroidi ali slabo zobno higieno) je treba pred zdravljenjem z difosfonati opraviti preventivno zobozdravstveno oskrbo, med zdravljenjem z difosfonati pa se izogibati invazivnim zobozdravstvenim posegom.

Kirurški posegi na zobeh lahko bolnikom, pri katerih se je med zdravljenjem z difosfonati pojavila osteonekroza čeljusti, poslabšajo stanje. Ni podatkov, ali pri bolnikih, ki potrebujejo zobozdravstvene posege, prekinitev zdravljenja z difosfonati zmanjša tveganje za osteonekrozo čeljusti.

Zdravljenje posameznega bolnika mora temeljiti na klinični oceni njegovega stanja z upoštevanjem individualne ocene koristi in tveganja, ki ju opravi lečeči zdravnik.

Atipičen zlom stegnenice

Pri zdravljenju z difosfonati, še posebej pri dolgotrajnem zdravljenju osteoporoze, so poročali o atipičnih subtrohanternih zlomih stegnenice in zlomih diafize stegnenice. Ti prečni ali kratki poševni zlomi se lahko pojavljajo kjerkoli na stegnenici, od mesta tik pod malim trohanterjem do tik nad suprakondilarno grčo. Zlomi so se pojavljali po minimalni poškodbi ali brez nje. Nekateri bolniki občutijo bolečino v stegnu ali dimljah, ki je pogosto povezana z značilnostmi stresnega zloma in se pojavi več tednov ali mesecev pred pojavom popolnega zloma stegnenice. Zlomi so pogosto

obojestranski; zato je treba pri bolnikih, ki so utrpeli zlom srednjega dela stegnenice in se zdravijo z difosfonati, pregledati tudi kontralateralno stegnenico. Poročali so tudi o slabem celjenju teh zlomov.

Pri bolnikih, pri katerih obstaja sum na atipičen zlom stegnenice, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z difosfonati do pregleda, na katerem bo ovrednoteno razmerje med koristmi in tveganji za posameznega bolnika.

Bolnikom je treba svetovati, naj v času zdravljenja z difosfonati sporočijo kakršnekoli bolečine v stegnu, kolku ali dimljah, vsakega bolnika z navedenimi simptomi pa je treba pregledati glede nepopolnega zloma stegnenice.

Zdravilo Bonefos 60 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje vsebuje 53 mg natrija na 5 ml. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Sočasna uporaba z drugimi difosfonati je kontraindicirana.

Pri sočasni uporabi klodronata in nesteroidnih protivnetnih zdravil se lahko pojavijo motnje delovanja ledvic; najpogosteje so se pojavile pri sočasni uporabi diklofenaka.

Zaradi povečanega tveganja za pojav hipokalciemije je pri sočasni uporabi klodronata in aminoglikozidov potrebna previdnost.

Sočasna uporaba estramustinfosfata in klodronata lahko poveča serumske vrednosti estramustinfosfata za največ 80 %.

Klodronat tvori z dvovalentnimi kationi slabo topne komplekse. Intravenskih oblik klodronata se ne sme sočasno uporabljati z raztopinami, ki vsebujejo dvovalentne katione (npr. Ringerjeva raztopina); peroralnih oblik klodronata se ne sme dajati hkrati s hrano ali z zdravili, ki vsebujejo dvovalentne katione (npr. antacidi ali pripravki železa).

Plodnost

V študijah na živalih, klodronat ni povzročil okvar ploda, vendar so veliki odmerki zmanjšali plodnost moških.

Kliničnih podatkov o vplivu klodronata na plodnost pri ljudeh ni na voljo. Glede uporabe klodronata med nosečnostjo in dojenjem, glejte poglavji 4.6.2 in 4.6.3.

Nosečnost

Čeprav klodronat pri živalih prehaja skozi placento, ni znano ali pri ljudeh prehaja v plod. Prav tako ni znano, ali lahko klodronat povzroči okvare ploda niti ali vpliva na sposobnost razmnoževanja pri ljudeh. Na voljo je le malo podatkov o uporabi klodronata pri nosečnicah. Zdravilo Bonefos se ne priporoča za uporabo med nosečnostjo in pri ženskah v rodnem obdobju, če ne uporabljajo zanesljive kontracepcije.

Dojenje

Ni znano, ali se klodronat pri ljudeh izloča v materino mleko. Tveganja za dojene otroke se ne da izključiti. Med zdravljenjem z zdravilom Bonefos je treba prenehati z dojenjem.

Možni učinki zdravljenja z zdravilom Bonefos na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso znani.

Neželeni učinek, o katerem so najpogosteje poročali, je driska; običajno je blaga in se pogosteje pojavi pri uporabi velikih odmerkov.

Navedeni neželeni učinki se lahko pojavijo tako med peroralnim kot intravenskim zdravljenjem, vendar se njihova pogostnost lahko razlikuje.

* pri bolnikih z metastazami, lahko tudi kot posledica jetrnih in kostnih bolezni

** ponavadi blaga oblika

Za opis določene reakcije ter njenih sinonimov in sorodnih stanj je uporabljen najustreznejši izraz po klasifikaciji MedDRA.

Izkušnje v obdobju trženja

• Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

  motnje dihanja pri bolnikih z astmo zaradi preobčutljivosti za acetilsalicilno kislino, preobčutljivostne reakcije, ki se kažejo kot motnje dihanja

• Bolezni sečil

  motnje delovanja ledvic (povečane serumske vrednosti kreatinina in proteinurija), huda ledvična okvara, predvsem po hitrem intravenskem infundiranju velikih odmerkov klodronata (glejte poglavje 4.2).

  Poročali so o posameznih primerih ledvične odpovedi, v redkih primerih s smrtnim izidom, predvsem pri sočasni uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil, najpogosteje pri sočasni uporabi diklofenaka.

• Bolezni mišično-skeletnega sistema ter vezivnega tkiva

  Poročali so o posameznih primerih osteonekroze čeljusti, predvsem pri bolnikih, ki so bili prej zdravljeni z aminodifosfonati, npr. zolendronatom in pamidronatom (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih, ki so jemali zdravilo Bonefos so poročali o hudih bolečinah v kosteh, sklepih in/ali mišicah. Ta poročila so bila redka in v randomiziranih s placebom nadzorovanih študijah niso opazili razlike med bolniki, ki so dobivali placebo in bolniki, ki so dobivali zdravilo Bonefos. Simptomi so se pojavili različno, od nekaj dni pa do nekaj mesecev po začetku zdravljenja z zdravilom Bonefos.

  Med izkušnjami v obdobju trženja so poročali o naslednjih neželenih učinkih (pogostnost je redka):

  atipični subtrohanterni zlomi stegnenice in zlomi diafize stegnenice (za difosfonate značilen neželeni učinek).

• Simptomi

  Pri uporabi velikih intravenskih odmerkov klodronata so poročali o povečanih serumskih vrednostih kreatinina in motnjah delovanja ledvic.

• Zdravljenje

  Zdravljenje prevelikega odmerjanja klodronata je simptomatsko. Zagotoviti je treba ustrezno hidracijo ter nadzorovati delovanje ledvic in serumske vrednosti kalcija.