Amsalyo 75 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Amsalyo 75 mg
Rešilno zdravljenje refraktarne/ponovljene akutne mieloične levkemije (AML) pri odraslih v kombinaciji z drugimi kemoterapevtskimi učinkovinami.
Odmerjanje
Zdravljenje mora nadzorovati zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem bolnikov z AML. Pred
začetkom zdravljenja je treba nadzirati in urediti raven kalija v serumu. Pred uporabo je priporočena raven kalija > 4 mEq/L. Amzakrin se uporablja v kombinaciji z drugimi citostatičnimi zdravili.
Obstaja več stopenj odmerjanja in shem odmerjanja, ki so odvisne od sočasnega zdravljenja, lastnosti bolnika in bolezni, zaloge kostnega mozga (shranjevanje nevtrofilcev) in hematoksičnosti ter odziva na zdravljenje. Upoštevajte protokol bolnikovega zdravljenja in ustrezna navodila. Sheme odmerjanja za indukcijsko zdravljenje s kombinirano kemoterapijo so ponavadi od 90 mg/m2 do 150 mg/m2 na dan, od tri do pet zaporednih dni. Pri konsolidacijskem zdravljenju lahko pridejo v poštev manjši odmerki.
Okvara ledvic
Pri uporabi amzakrina pri bolnikih z okvaro ledvic je potrebna previdnost, glejte poglavje 5.2. Pri bolnikih z blago motnjo delovanja ledvic (HGF - hitrost glomerularne filtracije 60 ml/min/1,73 m2 – 89 ml/min/1,73 m2) prilagoditev začetnega odmerka ni potrebna. Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro ledvic (HGF < 59 ml/min/1,73 m2) je treba razmisliti o zmanjšanju začetnega odmerka za 20 % do 30 %. Glede na klinično toksičnost so lahko potrebne nadaljnje prilagoditve odmerjanja.
Okvara jeter
Pri uporabi amzakrina pri bolnikih z okvaro jeter je potrebna previdnost, glejte poglavje 5.2. Pri bolnikih z blago motnjo delovanja jeter prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri bolnikih z zmernimi do hudimi motnjami delovanja jeter je treba razmisliti o zmanjšanju začetnega odmerka za 20 % do 30 %. Glede na klinično toksičnost so lahko potrebne nadaljnje prilagoditve odmerjanja.
Starejše osebe
1
Informacije o vplivu starosti na farmakokinetiko amzakrina ali toleranco nanj niso na voljo.
Pediatrična populacija
Amzakrin ni odobren za uporabo pri pediatrični populaciji. Informacije o vplivu starosti na farmakokinetiko amzakrina ali toleranco nanj niso na voljo.
Nadzor zdravljenja
Med indukcijsko fazo je treba bolnike skrbno spremljati in izvajati laboratorijski monitoring v bolnišnici. Transfuzije eritrocitov in trombocitov (krvnih ploščic) morajo biti na voljo. Redno je treba preverjati raven kalija v serumu, EKG ter delovanje ledvic in jeter.
Način uporabe
Uporablja se izključno intravensko v obliki infuzije, ki traja vsaj 60 minut, saj se tako prepreči lokalno draženje (nevarnost flebitisa).
V primeru dnevne infuzije ali kontinuirane infuzije, ki poteka neprekinjeno več kot 24 ur, se svetuje namestitev centralnega katetra, s katerim se zmanjša nevarnost flebitisa.
V primeru ekstravazalnega injiciranja je priporočeno izpiranje z majhno količino 50 mg/ml raztopine glukoze, po katerem je treba ta del telesa nemudoma ohladiti. Infuzijo prekinemo in ponovno uvedemo v drugo žilo.
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
-
Preobčutljivost na amzakrin, derivate akridina ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
-
Supresija kostnega mozga kot posledica zdravljenja s citostatiki ali radioterapijo.
-
Dojenje.
Supresija kostnega mozga
Amzakrin lahko povzroči hudo depresijo kostnega mozga, zato so potrebne redne kontrole krvi. Okužbe in krvavitve se lahko končajo s smrtnim izidom. Pri obstoječi depresiji kostnega mozga zaradi zdravil, je treba amzakrin uporabljati pazljivo in pod dodatnim nadzorom. Če pride do prevelikega zmanjšanja števila levkocitov in trombocitov, je včasih potrebno prekiniti zdravljenje z amzakrinom ali pa zmanjšati odmerek. Eritrociti in trombociti morajo biti na voljo za transfuzijo, tako kot druga sredstva za zdravljenje depresije kostnega mozga.
Hiperurikemija
Amzakrin lahko sproži hiperurikemijo, ki je posledica hitre lize neoplastičnih celic. Priporočeno je pazljivo spremljanje ravni sečne kisline v krvi, predvsem zaradi možnih posledic na delovanje ledvic. Ena od možnosti je profilaktično zmanjšanje sečne kisline pred ali med zdravljenjem z amzakrinom.
Bolniki z okvarami jeter ali ledvic
Toksičnost pri priporočenih odmerkih je povečana pri okvari jeter ali ledvic. Pred in med uporabo je obvezno laboratorijsko vrednotenje delovanja jeter in ledvic. Spremljanje delovanja jeter mora vključevati določanje ravni bilirubina v serumu, transaminaze (GOT in GPT) in alkalne fosfataze. Priporočeno je izvajanje laboratorijskih testov delovanja jeter pred (po možnosti 24 ur) in redno med uporabo amzakrina. Poleg tega mora biti raven kalija v serumu pred uporabo > 4 mEq/L.
Neželeni učinki
Zdravnik se mora zavedati možnosti za nastanek alergijskih reakcij (anafilaksa, edem in reakcije na koži), prebavnih težav in epileptičnih napadov (epileptične napade, povezane z uporabo amzakrina, se lahko zdravi v skladu s standardnim postopkom). Pri ekstravazaciji amzakrina lahko pride do lokalne nekroze (glejte poglavje 4.8). Draženje na mestu infundiranja se da preprečiti z redčitvijo amzakrina z
večjo količino 5 % (50 mg/ml) raztopine glukoze in infundiranjem v daljšem časovnem obdobju (najmanj ena ura).
Delovanje srca
Za zaznavanje kardiotoksičnosti je priporočeno pazljivo spremljanje srčnega ritma. Pri bolnikih s hipokaliemijo obstaja povečana nevarnost ventrikularne fibrilacije. Nevarnost nastanka aritmije se lahko zmanjša z zagotovitvijo normalne ravni kalija v serumu tik pred in med uporabo amzakrina.
Hipokaliemijo je treba urediti pred uporabo amzakrina.
K nevarnosti nastanka srčne aritmije lahko pripomore prehodna hipomagnezemija. Pred uporabo amzakrina je priporočeno urediti raven magnezija v serumu.
Porfirija
V bazi zdravil za akutno porfirijo (Drag Database for Acute Porphyria) je predpostavljeno, da je amzakrin potencialno porfirogen (povzroči pomanjkanje encimov, ki lahko povzroči kopičenje toksičnih predhodnikov porfirina in porfirina v telesu).
Laboratorijski testi
Redno je potrebno opravljati preiskave celotne krvne slike, teste delovanja jeter in ledvic ter preglede elektrolitov. Elektrolite je treba ponovno oceniti vsak dan pred začetkom zdravljenja.
Pri bolnikih, pri katerih je povečana nevarnost sindroma razpada tumorja (npr. povišana raven sečne kisline pred zdravljenjem, oslabljeno delovanje ledvic ali uporaba nefrotoksičnih zdravil), je priporočeno ovrednotenje stanja pred zdravljenjem. Priporočeni so laboratorijski testi za preverjanje delovanja ledvic pred (po možnosti 24 ur) in med uporabo amzakrina.
Farmakodinamične interakcije:
Cepiva
Sočasno cepljenje proti gripi ali pnevmokokom in imunosupresivno zdravljenje je bilo povezano z zmanjšanim imunskim odzivom na cepivo. Na splošno se je med zdravljenjem z amzakrinom treba izogibati vsem vrstam živih cepiv.
Druge citotoksične učinkovine:
Neželeni učinki se lahko ojačajo z uporabo drugih citotoksičnih učinkovin.
Farmakokinetične interakcije:
Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko amzakrina
Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko amzakrina ni bil preučevan. Amzakrin se v veliki meri presnavlja, vendar pa katalizatorskih encimov in transporterjev niso identificirali. Če je možno, se je treba sočasni uporabi močnih inhibitorjev in induktorjev encimov izogniti.
Učinek amzakrina na farmakokinetiko drugih zdravil
Ni preučeno, če amzakrin lahko deluje kot inhibitor ali induktor encimov. Zato je treba z amzakrinom druga zdravila uporabljati pazljivo.
Študije na živalih kažejo da lahko amzakrin zavira presnavljanje metotreksata, kar povzroči povečano izpostavljenost metotreksatu, vendar pa klinična pomembnost te ugotovitve ni znana.
Nosečnost
Podatki o uporabi amzakrina pri nosečnicah, s pomočjo katerih bi lahko ocenili potencialno škodljivost, niso na voljo. Vendar pa možnost škodljivih farmakoloških učinkov med nosečnostjo obstaja.
Študije na živalih so pokazale teratogenost in vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Glede na študije na živalih in mehanizem delovanja učinkovin se uporaba med nosečnostjo odsvetuje, še posebej med prvim tromesečjem.
Pri vsakem posamičnem primeru je treba koristi zdravljenja primerjati s tveganji za plod. Bolnico je treba obvestiti o potencialni škodljivosti za plod.
Kontracepcija pri moških in ženskah
Zaradi mehanizma delovanja amzakrina in možnih neželenih učinkov na plod, morajo ženske v rodni dobi uporabljati učinkovito kontracepcijsko metodo med zdravljenjem in do tri mesece po njem, moški pa med zdravljenjem in do šest mesecev po njem.
Dojenje
Ni znano, ali se amzakrin izloča v materino mleko. Dojenje je med zdravljenjem z amzakrinom kontraindicirano.
Plodnost
Pri ljudeh je bila opisana reverzibilna azoospermija. Čeprav ni končnih podatkov, nekatera poročila kažejo, da amzakrin lahko vpliva na plodnost pri ženskah.
Ni podatkov o možnem vplivu. Glede na poročan profil neželenih učinkov se bolnikom svetuje, da naj bodo po uporabi amzakrina med vožnjo in upravljanjem strojev pazljivi.
Najpogostejši neželeni učinki so slabost in/ali bruhanje, anemija, povišana telesna temperatura in okužba. Poročali so o bolečini ali flebitisu pri infundiranju.
Pri vseh bolnikih zdravljenih s terapevtskimi odmerki amzakrina se pojavi depresija kostnega mozga. Glavni zapleti so okužbe in krvavitve. Najmanj levkocitov je v dnevih od 5 do 12, popolno okrevanje pa se ponavadi doseže pri dnevu 25. Vzorec inhibicije trombocitov je podoben kot pri levkocitih.
V spodnji preglednici so vsi neželeni učinki predstavljeni po MedDRA glede na organske sisteme in pogostnost, torej kot zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥ 1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); neznano (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Infekcijske in parazitske bolezni | |
| pogosti | okužba |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| pogosti | trombocitopenija, pancitopenija, krvavitev |
| redki | anemija, granulocitopenija, levkopenija |
| Bolezni imunskega sistema | |
| redki | preobčutljivost, anafilaktična reakcija, edem |
| Presnovne in prehranske motnje | |
| pogosti | hipokaliemija |
| redki | izguba telesne mase, pridobivanje telesne mase |
| neznano | hiperurikemija |
| Psihiatrične motnje | |
| pogosti | čustvena labilnost |
| redki | letargija, zmedenost |
| Bolezni živčevja | |
| pogosti | epileptični napad grand mal1 |
| redki | glavobol, hipestezija, omotica, periferna nevropatija |
| Očesne bolezni | |
| redki | motnje vida |
| Srčne bolezni | |
| pogosti | kardiotoksičnost, aritmija, kongestivno srčno popuščanje2 |
| redki | atrijska fibrilacija, sinusna tahikardija, ventrikularna fibrilacija3, ventrikularne aritmije, kardiomiopatija, bradikardija, nenormalen EKG, zmanjšanje iztisnega deleža |
| Žilne bolezni | |
| zelo pogosti | hipotenzija |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | |
| pogosti | dispneja |
| Bolezni prebavil | |
| zelo pogosti | slabost, bruhanje (blago do zmerno), driska, bolečine v trebuhu, stomatitis4 |
| pogosti | krvavitev v prebavilih |
| Bolezni jetra, žolčnika in žolčevodov | |
| pogosti | hepatitis, zlatenica, jetrna insuficienca (glejte poglavje 4.2) |
| Bolezni kože in podkožja | |
| zelo pogosti | purpura |
| pogosti | alopecija, urtikarija in izpuščaj |
| Bolezni sečil | |
| pogosti | hematurija |
| redki | anurija, proteinurija, akutna ledvična insuficienca |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | |
| zelo pogosti | flebitis na mestu infundiranja |
| pogosti | zvišana telesna temperatura,draženje na mestu infundiranja, nekroza, vnetje kože5 |
| Preiskave | |
| zelo pogosti | povišanje ravni jetrnih encimov (glejte poglavje 4.4) |
| redki | povišanje ravni bilirubina v krvi, povišanje ravni sečnine v krvi, povišanje ravni alkalne fosfataze v krvi, povišanje ravni kreatinina v krvi |
1 včasih v paru s hipokaliemijo
2 predvsem pri pediatričnih bolnikih, ki so bili prej zdravljeni z antraciklini
3 smrtno ali življenjsko nevarno, ponavadi pri bolnikih s hipokaliemijo
4 ustna sluznica in prebavni trakt sta pogosto prizadeta, lahko blago, lahko pa tudi življenjsko nevarno; lahko je prizadeta celotna ustna sluznica; okrevanje traja več tednov
5 nanaša se na koncentracijo infundiranega amzakrina (glejte poglavje 4.4)
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0) 8 2000 500
Faks: +386 (0) 8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Za prevelik odmerek specifični antidot ni znan. Zdravljenje mora biti v tem primeru simptomatsko in podporno.
Za krvavitev in okužbo, ki nastaneta zaradi hipoplazije ali aplazije kostnega mozga, je lahko potrebno podporno zdravljenje s transfuzijami eritrocitov, granulocitov ali trombocitov ter antibiotiki.
Močno simptomatsko zdravljenje je lahko potrebno v primeru hudega mukozitisa, bruhanja ali driske.
Farmakološke lastnosti - Amsalyo 75 mg
Farmakoterapevtska skupina: antineoplastična in imunomodulacijska sredstva, druga antineoplastična sredstva, oznaka ATC: L01XX01
Zdravilo Amsalyo vsebuje amzakrin, ki je sintetičen derivat akridina s citostatičnim učinkom. Učinkovina možno draži tkivo. Mehanizem delovanja ni popolnoma raziskan, vendar pa je pripisan zmožnosti učinkovine, da se veže na DNK. Amzakrin inhibira sintezo DNK, medtem ko na sintezo RNK ne vpliva. V celičnih kulturah je bilo ugotovljeno, da so celice med deljenjem od dva- do štirikrat bolj občutljive od celic, ko se ne delijo. Toksičnost, zaradi katere je omejeno odmerjanje, je posledica depresije kostnega mozga, zato je zdravilo Amsalyo še posebej primerno za zdravljenje akutne levkemije. V kliničnih študijah ni bilo opažene nobene navzkrižne odpornosti z antraciklinskimi antibiotiki. Zdravilo Amsalyo se lahko daje v kombinaciji s citarabinom.
Porazdelitev
Po intravenskem infundiranju odmerka 90 mg/m2 je po eni uri dosežena največja koncentracija v plazmi 4,8 mikrogramov/ml. Stopnja vezave na beljakovine v plazmi je približno 97 %, navidezni volumen porazdelitve pa 70 L/m2 - 110 L/m2.
Biotransformacija
Amzakrin se močno presnavlja v jetrih, vendar pa je identiteta katalizatorskih encimov večinoma neznana. Glavna presnovna pot amzakrina je oksidacija do reaktivnega kinon diimin presnovka, ki ji sledi konjugacija z glutationom na položajih C-5`- in C-6`- anilinskega obroča.
Izločanje
Izločanje v veliki meri poteka z žolčem v obliki metabolitov 5´- in 6`-GSH ter v obliki metabolitov z urinom. Izločanje je dvofazno, s končnim razpolovnim časom 6-9 ur. Določen del odmerka (≈10 %) se nespremenjen izloči z urinom. Preostali del odmerka se izloči v obliki presnovkov z žolčem in urinom. Skupna stopnja plazemskega očistka je 200 ml/min – 300 ml/min na m2. Po 72 urah je približno 40 % danega odmerka prisotnega v urinu, bodisi v obliki presnovkov bodisi v obliki nespremenjene učinkovine.
Okvara ledvic in jeter
Povečan razpolovni čas je opažena pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter. Poročali so, da se izločanje nespremenjenega amzakrina z urinom, ki je ponavadi 12 % odmerka, v roku 72 ur pri bolnikih z okvaro ledvic zmanjša na le 2 %, pri bolnikih z okvaro jeter pa poviša na 20 %. Po uporabi [14C]amzakrina je bila skupna količina radioaktivnega označevalca, izločenega v urinu, pri bolnikih z normalnim delovanjem organov 35 %, pri bolnikih z okvaro jeter 49 %, pri bolnikih z okvaro ledvic pa 2 % do 16 %.
Farmacevtski podatki - Amsalyo 75 mg
Raztopine, ki niso raztopina glukoze, se pri pripravi zdravila, kot je opisano v poglavju 4.2, ne smejo uporabljati, saj amzakrin ni kompatibilen s kloridnimi ioni.
Tega zdravila se ne sme mešati z drugimi zdravili.
3 leta
Po rekonstituciji: fizikalna in kemijska stabilnost zdravila sta bili dokazani za pet dni pri temperaturi 25 °C. Vendar pa mora biti z mikrobiološkega stališča zdravilo uporabljeno takoj. Če zdravilo ni uporabljeno takoj, je za čas in pogoje shranjevanja po rekonstituciji in pred uporabo odgovoren izključno uporabnik.
Prašek v 50 ml viali (vrsta rjavega stekla I) z zamaškom (bromobutil). V škatli je pet vial.
Poleg običajnih ukrepov je treba za ohranitev sterilnosti zdravil za infundiranje storiti naslednje:
-
nositi laboratorijsko haljo z dolgimi rokavi, ki se na koncu tesno oprimejo rok, s čimer se prepreči stik raztopine s kožo,
-
nositi kirurško masko za enkratno uporabo in varnostna očala, ki se ovijejo okrog obraza,
-
po aseptičnem umivanju rok nositi rokavice za enkratno uporabo iz PVC-ja, ne lateksa,
-
raztopino pripraviti na delovni prevleki,
-
v primeru injiciranja izven žile prenehati z infundiranjem,
-
vse materiale, ki ste jih uporabili za pripravo raztopine (igle, komprese, prevleke, vialo), odvrzite v vsebnik, ki je temu namenjen,
-
uničiti strupene odpadke,
-
z izločki in bruhanjem ravnati previdno.
Nosečnice ne smejo prijemati citotoksičnih učinkovin.
Po dodatku 50 ml vode za injekcije v vialo, ki vsebuje liofilizat, je treba vialo obvezno nežno premešati, brez stresanja, in jo pustiti stati približno 15 minut. Po potrebi je treba postopek ponoviti, vse dokler raztopina ni bistra in intenzivne oranžne barve. Za stabilnost rekonstituirane raztopine glejte poglavje 6.3.
Tako pripravljeno raztopino lahko injiciramo le intravensko, kot infuzijo. Za pripravo infuzije odvzemite 50 ml raztopine iz vreče, ki vsebuje 500 ml izotonične raztopine glukoze, in nadomestite z rekonstituirano raztopino amzakrina.
Izotonične fiziološke raztopine ne smete uporabiti (nevarnost obarjanja amzakrina). S citostatiki je treba ravnati v skladu z nacionalnimi predpisi.
Vsa neuporabljena zdravila in kakršnekoli odpadne snovi morate odvreči v skladu z lokalnimi predpisi.