Piperacilin/tazobaktam Panpharma 4 g/0,5 g prašek za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
tazobaktam 0,5 g / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Piperacilin/tazobaktam 4 g/0,5 g
Zdravilo Piperacilin/tazobaktam Panpharma je indicirano pri odraslih in otrocih, starejših od 2 let, za zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavji 4.2 in 5.1):
Odrasli in mladostniki
-
Hude pljučnice, vključno s pljučnico, pridobljeno v bolnišničnem okolju, in pljučnico, povezano z uporabo naprave za umetno ali asistirano dihanje,
-
zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom),
-
zapletene intraabdominalne okužbe,
-
zapletene okužbe kože in mehkih tkiv (vključno z okužbami diabetičnega stopala).
Zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavi v povezavi ali obstaja sum, da se je pojavila v povezavi s katerokoli zgoraj navedeno okužbo.
Zdravilo Piperacilin/tazobaktam Panpharma se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesno temperaturo, ki bi lahko bila posledica bakterijske okužbe.
Otroci, stari od 2 do 12 let
-
Zapletene intraabdominalne okužbe.
Zdravilo Piperacilin/tazobaktam Panpharma se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih otrok z zvišano telesno temperaturo, ki bi lahko bila posledica bakterijske okužbe.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protimikrobnih zdravil.
Odmerjanje
Odmerek in pogostnost dajanja zdravila Piperacilin/tazobaktam Panpharma sta odvisna od resnosti okužbe, lokalizacije okužbe in pričakovanih patogenih mikroorganizmov.
Odrasli in mladostniki Okužbe
Običajni odmerek je 4 g piperacilina/0,5 g tazobaktama na vsakih 8 ur.
Priporočeni odmerek za zdravljenje bolnišnične pljučnice in bakterijskih okužb pri nevtropeničnih bolnikih je 4 g piperacilina/0,5 g tazobaktama na vsakih 6 ur. Ta režim odmerjanja se lahko uporabi tudi za zdravljenje bolnikov z drugimi navedenimi okužbami, še posebej, če so okužbe hude.
V spodnji preglednici je prikazan povzetek pogostnosti aplikacij in priporočeni odmerek pri odraslih in mladostnikih glede na indikacijo ali bolezensko stanje:
| Pogostnost aplikacij | Piperacilin/tazobaktam Panpharma 4 g/0,5 g |
| Vsakih 6 ur | Huda pljučnica |
| Nevtropenični odrasli bolniki z zvišano telesno temperaturo, ki bi lahko bila posledica bakterijske okužbe | |
| Vsakih 8 ur | Zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom) |
| Zapletene intraabdominalne okužbe | |
| Okužbe kože in mehkih tkiv (vključno z okužbami diabetičnega stopala) |
Okvara ledvic
Intravenski odmerek je treba prilagoditi stopnji dejanske okvare ledvic kot je navedeno v nadaljevanju (vsakega posameznega bolnika je treba skrbno spremljati glede pojava znakov toksičnosti; odmerek zdravila in odmerni interval je treba ustrezno prilagoditi):
| Kreatininski očistek (ml/min) | Zdravilo Piperacilin/tazobaktam Panpharma (priporočeni odmerek) |
| > 40 | Odmerka ni treba prilagajati. |
| 20-40 | Največji priporočeni odmerek: 4 g/0,5 g na vsakih 8 ur |
| < 20 | Največji priporočeni odmerek: 4 g/0,5 g na vsakih 12 ur |
Bolniki, ki se zdravijo s hemodializo, morajo po vsaki opravljeni dializi prejeti en dodatni odmerek piperacilina/tazobaktama 2 g/0,25 g, saj se pri hemodializi v 4 urah odstrani od 30 % do 50 % piperacilina.
Okvara jeter
Odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Starejši
Pri starejših z normalnim delovanjem ledvic ali z vrednostmi kreatininskega očistka, večjimi od 40 ml/min, odmerka ni treba prilagajati.
Pediatrična populacija (otroci, stari od 2 do 12 let) Okužbe
V spodnji preglednici je prikazan povzetek pogostnosti odmerjanj in odmerek na telesno maso otroka, starega med 2 in 12 let, glede na indikacijo ali bolezensko stanje:
| Odmerek na telesno maso in pogostnost odmerjanj | Indikacija / bolezensko stanje |
| 80 mg piperacilina/10 mg tazobaktama na kg telesne mase / vsakih 6 ur | Nevtropenični otroci z zvišano telesno temperaturo, ki je domnevno posledica bakterijske okužbe.* |
| 100 mg piperacilina/12,5 mg tazobaktama na kg telesne mase / vsakih 8 ur | Zapletene intraabdominalne okužbe.* |
* Ne sme se preseči zgornje meje 4 g/0,5 g na odmerek v 30 minutah.
Okvara ledvic
Intravenski odmerek je treba prilagoditi stopnji dejanske okvare ledvic kot je navedeno v nadaljevanju (vsakega posameznega bolnika je treba skrbno spremljati glede pojava znakov toksičnosti; odmerek zdravila in odmerni interval je treba ustrezno prilagoditi):
| Kreatininski očistek (ml/min) | Zdravilo Piperacilin/tazobaktam Panpharma (priporočeni odmerek) |
| > 50 | Odmerka ni treba prilagajati. |
| ≤ 50 | 70 mg piperacilina/8,75 mg tazobaktama/kg na vsakih 8 ur |
Otroci, ki se zdravijo s hemodializo, morajo po vsaki opravljeni dializi prejeti en dodatni odmerek 40 mg piperacilina/5 mg tazobaktama/kg.
Uporaba pri otrocih, mlajših od 2 let
Varnost in učinkovitost zdravila Piperacilin/tazobaktam Panpharma pri otrocih, mlajših od 2 let, še nista bili dokazani.
Podatkov iz nadzorovanih kliničnih študij ni na voljo.
Trajanje zdravljenja
Zdravljenje pri večini indikacij običajno traja v razponu od 5 do 14 dni, vendar pa je trajanje zdravljenja odvisno od resnosti okužbe, povzročitelja (povzročiteljev) in razvoja kliničnega ter bakteriološkega stanja pri bolniku.
Način uporabe
Piperacilin/tazobaktam Panpharma 4 g/0,5 g se daje v obliki intravenske infuzije (30 minut). Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovini, kateri koli drug penicilinski antibiotik ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Anamneza hude akutne alergijske reakcije na katerikoli drugi betalaktamski antibiotik (npr. cefalosporini, monobaktami ali karbapenemi).
Pri izbiri kombinacije piperacilin/tazobaktam za zdravljenje posameznega bolnika je treba upoštevati primernost uporabe širokospektralnega polsintetičnega penicilina na osnovi dejavnikov, kot so resnost okužbe in razširjenost odpornosti proti drugim ustreznim antibiotikom.
Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma je treba skrbno preveriti morebiten predhoden pojav preobčutljivostne reakcije na peniciline, druge betalaktamske antibiotike (npr. cefalosporini, monobaktami ali karbapenemi) in druge alergene. Pri bolnikih, ki so se zdravili s penicilini, vključno s piperacilinom/tazobaktamom, so poročali o pojavu hude in včasih usodne preobčutljivosti (anafilaktične/anafilaktoidne reakcije [vključno s šokom]). Pojav teh reakcij je verjetnejši pri osebah z anamnezo močne občutljivosti na več alergenov. V primeru pojava hude preobčutljivostne reakcije je treba zdravljenje z antibiotikom prekiniti. Morda bo potrebno zdravljenje z adrenalinom ali uvedba drugih nujnih ukrepov.
Zdravljenje z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma lahko povzroči hude kožne neželene učinke, kot so Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza, reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi ter akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (glejte poglavje 4.8). Bolnike, pri katerih se pojavi kožni izpuščaj, je treba skrbno spremljati in v primeru napredovanja lezij prekiniti zdravljenje z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma.
Z antibiotikom povzročen psevdomembranski kolitis se lahko kaže s hudo, trdovratno drisko, ki je lahko smrtno nevarna. Simptomi psevdomembranskega kolitisa se lahko pojavijo med zdravljenjem z antibiotiki ali po njem. V primeru pojava simptomov psevdomembranskega kolitisa je treba zdravljenje z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma prekiniti.
Pri zdravljenju z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma se lahko pojavijo odporni mikroorganizmi, ki lahko povzročijo superinfekcije.
Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili z betalaktamskimi antibiotiki, so poročali o pojavu krvavitev. Te so bile včasih povezane z nenormalnimi izvidi testov koagulacije, kot so koagulacijski čas, agregacija trombocitov in protrombinski čas. Pojav krvavitev je verjetnejši pri bolnikih z odpovedjo ledvic. V primeru pojava krvavitve je treba zdravljenje z antibiotikom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.
Pojavita se lahko levkopenija in trombocitopenija, še posebej pri dolgotrajnem zdravljenju. Priporočljivo je periodično spremljati hematopoetsko funkcijo.
Kot pri uporabi drugih penicilinov se pri aplikaciji zdravila v velikih odmerkih lahko pojavijo nevrološki zapleti v obliki konvulzij, še posebej pri bolnikih z okvaro ledvic.
Pri bolnikih z majhnimi zalogami kalija in bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zdravili, ki lahko zmanjšajo vrednosti kalija v telesu, se lahko pojavi hipokaliemija. Pri takšnih bolnikih je priporočljivo periodično spremljati vrednosti elektrolitov.
Hemofagocitna limfohistiocitoza (HLH)
Pri bolnikih, zdravljenih s piperacilinom/tazobaktamom, so poročali o primerih HLH, pogosto po zdravljenju, daljšem od deset dni. HLH je življenje ogrožajoč sindrom patološke imunske aktivacije, za katerega so značilni klinični znaki in simptomi čezmernega sistemskega vnetja (npr. povišana telesna temperatura, hepatosplenomegalija, hipertrigliceridemija, hipofibrinogenemija, zvišane vrednosti feritina v serumu, citopenije in hemofagocitoza). Bolnike, pri katerih se pojavijo zgodnji znaki patološke imunske aktivacije, je treba takoj pregledati. Če je hemofagocitna limfohistiocitoza diagnosticirana, je treba zdravljenje s piperacilinom/tazobaktamom prekiniti.
Okvara ledvic
Zaradi potencialne nefrotoksičnosti (glejte poglavje 4.8) je treba kombinacijo piperacilin/tazobaktam uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro ledvic ali pri bolnikih na hemodializi. Intravenske odmerke in intervale odmerjanja je treba prilagoditi stopnji okvare ledvic (glejte poglavje 4.2).
V sekundarni analizi, v kateri so uporabili podatke iz velike multicentrične, randomizirane in kontrolirane študije, za oceno stopnje glomerularne filtracije (GFR) po dajanju pogosto uporabljenih antibiotikov pri kritično bolnih bolnikih, je bila uporaba kombinacije piperacilin/tazobaktam povezana z nižjo stopnjo reverzibilnega izboljšanja GFR v primerjavi z drugimi antibiotiki. Ta sekundarna analiza je zaključila, da je kombinacija piperacilin/tazobaktam povzročila zakasnelo okrevanje ledvic pri teh bolnikih.
Sočasna uporaba kombinacije piperacilin/tazobaktam z vankomicinom je lahko povezana s povečano pojavnostjo akutne poškodbe ledvic (glejte poglavje 4.5).
To zdravilo vsebuje 216 mg natrija na vialo, kar je enako 10,8 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Nedepolarizirajoči mišični relaksanti
Piperacilin je pri sočasni uporabi z vekuronijem povzročil podaljšanje nevromuskularne blokade, dosežene z vekuronijem. Ker nedepolarizirajoči mišični relaksanti delujejo na podoben način, lahko pričakujemo, da bo piperacilin podaljšal nevromuskularno blokado, doseženo s katerimkoli nedepolarizirajočim mišičnim relaksantom.
Peroralni antikoagulanti
Pri sočasnem zdravljenju s heparinom, peroralnimi antikoagulanti ali z drugimi zdravili, ki lahko vplivajo na sistem koagulacije krvi, vključno s funkcijo trombocitov, je treba pogosteje opravljati ustrezne teste koagulacije in le-te redno spremljati.
Metotreksat
Piperacilin lahko zmanjša izločanje metotreksata. Da bi preprečili pojav toksičnosti, je treba pri bolnikih spremljati vrednosti metotreksata v serumu.
Probenecid
Kot pri drugih penicilinih, se pri sočasni uporabi probenecida in piperacilina/tazobaktama podaljša razpolovni čas in zmanjša ledvični očistek tako piperacilina kot tazobaktama, vendar pa se njune največje plazemske koncentracije ne spremenijo.
Aminoglikozidni antibiotiki
Pri osebah z normalnim delovanjem ledvic in pri osebah z blago ali zmerno okvaro ledvic piperacilin, bodisi sam bodisi v kombinaciji s tazobaktamom, ni pomembneje spremenil farmakokinetike tobramicina. Tudi pri uporabi tobramicina se farmakokinetika piperacilina, tazobaktama in M1 presnovka ni pomembneje spremenila.
Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic piperacilin povzroči inaktivacijo tobramicina in gentamicina.
Za podatke o uporabi kombinacije piperacilin/tazobaktam skupaj z aminoglikozidnimi antibiotiki glejte poglavji 6.2 in 6.6.
Vankomicin
V študijah so zaznali povečano pojavnost akutne poškodbe ledvic pri bolnikih, ki so sočasno prejemali kombinacijo piperacilin/tazobaktam in vankomicin, v primerjavi s samim vankomicinom (glejte poglavje 4.4). V nekaterih od teh študij so poročali, da je interakcija odvisna od odmerka vankomicina.
Farmakokinetičnih medsebojnih delovanj med piperacilinom/tazobaktamom in vankomicinom niso opazili.
Vpliv na rezultate laboratorijskih preiskav
Kot pri uporabi drugih penicilinov lahko ne-encimatske metode za določanje vrednosti glukoze v urinu dajo lažno pozitivne rezultate. Pri zdravljenju z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma je treba vrednosti glukoze v urinu določati s testi na osnovi encimske reakcije.
Številne kemijske metode za določanje proteinov v urinu lahko dajo lažno pozitivne rezultate. Uporaba zdravila ne vpliva na določanje proteinov s testnimi lističi.
Direktni Coombsov test je lahko pozitiven.
Pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma, so lahko rezultati testa
Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus EIA lažno pozitivni. Pri testu Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus EIA so poročali tudi o navzkrižni reakciji med ne-aspergilusnimi polisaharidi in polifuranozami.
Pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravilom Piperacilin/tazobaktam Panpharma, je treba pozitivne rezultate zgoraj navedenih testov potrditi z drugimi diagnostičnimi metodami.
Nosečnost
Podatkov o uporabi zdravila Piperacilin/tazobaktam Panpharma pri nosečnicah ni ali pa je njihova količina omejena.
Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost za razmnoževanje. Pri odmerkih, toksičnih za mater, teratogenih učinkov niso zasledili (glejte poglavje 5.3).
Piperacilin in tazobaktam prehajata skozi placento. Kombinacijo piperacilin/tazobaktam se med nosečnostjo lahko uporablja le, če je to nujno potrebno, to je, če korist zdravljenja pretehta možno tveganje za nosečnico in zarodek.
Dojenje
Piperacilin se v majhnih koncentracijah izloča v materino mleko. Koncentracij tazobaktama v materinem mleku niso proučevali. Zdravilo se lahko med dojenjem uporablja le, če pričakovana korist zdravljenja prevlada nad kakršnimkoli možnim tveganjem za mater in dojenega otroka.
Plodnost
Študije plodnosti po intraperitonealni uporabi tazobaktama ali kombinacije piperacilina in tazobaktama pri podganah niso pokazale vplivov na plodnost ali parjenje (glejte poglavje 5.3).
Neželeni učinek, o katerem so poročali najpogosteje, je driska (pojavi se pri 1 od 10 bolnikov).
Med najresnejšimi neželenimi učinki sta psevdomembranski kolitis in toksična epidermalna nekroliza, ki se pojavita pri 1 do 10 od 10.000 bolnikov. Pogostnosti pojavljanja pancitopenije, anafilaktičnega šoka in Stevens-Johnsonovega sindroma ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov.
V spodnji preglednici so neželeni učinki navedeni v skladu z MedDRA podatkovno bazo glede na organske sisteme. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti(≥ 1/100 do < 1/10) | Občasni(≥ 1/1.000 do < 1/100) | Redki(≥ 1/10.000 do < 1/1.000) | Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti izrazpoložljivih podatkov) |
| Infekcijske in parazitskebolezni | okužba s kandido* | psevdo-membranskikolitis | |||
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | trombocitopenija, anemija* | levkopenija | agranulocitoza | pancitopenija*, nevtropenija, hemolitična anemija*,trombocitoza* eozinofilija* | |
| Bolezni imunskega sistema | anafilaktoidni šok*, anafilaktični šok*, anafilaktoidna reakcija*, anafilaktična reakcija*,preobčutljivost* | ||||
| Presnovne in prehranskemotnje | hipokaliemija | ||||
| Psihiatrične motnje | nespečnost | ||||
| Bolezni živčevja | glavobol | ||||
| Žilne bolezni | hipotenzija, flebitis,tromboflebitis, zardevanje | ||||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora | epistaksa | eozinofilna pljučnica | |||
| Bolezni prebavil | driska | bolečina v trebuhu, bruhanje, obstipacija, občutek slabosti s siljenjem na bruhanje (navzea), dispepsija | stomatitis |
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti(≥ 1/100 do < 1/10) | Občasni(≥ 1/1.000 do < 1/100) | Redki(≥ 1/10.000 do < 1/1.000) | Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti izrazpoložljivih podatkov) |
| Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov | hepatitis*, zlatenica | ||||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj, srbenje | multiformni eritem*, urtikarija, makulo-papulozni izpuščaj* | toksična epidermalna nekroliza* | Stevens-Johnsonov sindrom*, eksfoliativni dermatitis, reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS)*,akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (AGEP)*,bulozni dermatitis, purpura | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva | artralgija, mialgija | ||||
| Bolezni sečil | odpoved ledvic, tubulo-intersticijskinefritis* | ||||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zvišana telesna temperatura,reakcija na mestu injiciranja | mrzlica | |||
| Preiskave | povečana koncentracija alanin-aminotransferaze, povečana koncentracija aspartat-aminotransferaze, zmanjšana koncentracija celokupnih beljakovin, zmanjšana koncentracija albumina v krvi, pozitiven direktniCoombsov test, | zmanjšana koncentracija glukoze v krvi, povečana koncentracija bilirubina v krvi, podaljšan protrombinski čas | podaljšan čas krvavitve, povečana koncentracija gamaglutamil-transferaze |
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti(≥ 1/100 do < 1/10) | Občasni(≥ 1/1.000 do < 1/100) | Redki(≥ 1/10.000 do < 1/1.000) | Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti izrazpoložljivih podatkov) |
| povečana koncentracija kreatinina v krvi, povečana koncentracija alkalne fosfataze v krvi, povečana koncentracija sečnine v krvi, podaljšan aktivirani parcialni tromboplastinskičas |
* Neželeni učinki, ugotovljeni v obdobju trženja.
Pri bolnikih s cistično fibrozo je bilo zdravljenje s piperacilinom povezano z večjo pojavnostjo zvišane telesne temperature in izpuščaja.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
V obdobju po prihodu zdravila na trg so poročali o primerih prevelikega odmerjanja piperacilina/tazobaktama. O večini neželenih dogodkov, ki so se pojavili po uporabi prevelikega odmerka, vključno z občutkom slabosti s siljenjem na bruhanje (navzea), bruhanjem in drisko, so poročali tudi pri uporabi priporočenih odmerkov. Pri intravenski uporabi odmerkov, večjih od priporočenih, se pri bolniku lahko pojavi nevromuskularna vzdražljivost ali konvulzije (še posebej pri bolnikih z odpovedjo ledvic).
Zdravljenje
V primeru aplikacije prevelikega odmerka je treba zdravljenje s piperacilinom/tazobaktamom prekiniti. Specifični antidot ni znan.
Uvesti je treba podporno in simptomatsko zdravljenje, v skladu s kliničnimi znaki pri bolniku.
Prekomerne koncentracije piperacilina ali tazobaktama se lahko zmanjša s hemodializo (glejte poglavje 4.4).
Farmakološke lastnosti - Piperacilin/tazobaktam 4 g/0,5 g
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, Kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz beta; oznaka ATC: J01CR05
Mehanizem delovanja
Piperacilin je širokospektralni polsintetični penicilin, ki deluje baktericidno tako, da zavira sintezo septuma in celične stene.
Tazobaktam je betalaktam, ki je strukturno podoben penicilinom. Je zaviralec številnih laktamaz beta, ki pogosto povzročajo odpornost proti penicilinom in cefalosporinom, vendar pa ne zavira encimov AmpC ali metalo-beta-laktamaz. Tazobaktam razširi antibiotični spekter piperacilina na številne bakterije, ki izločajo laktamaze beta in so tako odporne proti piperacilinu samemu.
Povezava med farmakokinetiko/farmakodinamiko
Glavna farmakodinamična determinanta učinkovitosti piperacilina je čas nad minimalno zaviralno koncentracijo (t>MIK).
Mehanizem odpornosti
Dva glavna mehanizma odpornosti proti piperacilinu/tazobaktamu sta:
-
Inaktivacija piperacilinske komponente z laktamazami beta, ki jih tazobaktam ne zavira: laktamaze beta molekulskega razreda B, C in D. Poleg tega tazobaktam ne zagotavlja zaščite proti laktamazam beta z razširjenim spektrom delovanja (ESBLs; “extended-spectrum beta-lactamases”) encimskih skupin iz molekulskega razreda A in D.
-
Sprememba penicilin vezočih proteinov (PBPs; “penicillin-binding proteins”), kar posledično zmanjša afiniteto piperacilina za tarčno molekulo v bakteriji.
Razen tega pa lahko odpornost bakterij proti piperacilinu/tazobaktamu povzročijo ali k njej prispevajo tudi spremembe v prepustnosti bakterijske membrane ali ekspresija izlivnih črpalk za več snovi
(“multi-drug efflux pumps”), še posebej pri po Gramu negativnih bakterijah. Mejne vrednosti
EUCAST klinične mejne vrednosti MIK za piperacilin/tazobaktam (2009-12-02, v 1). Za namene testiranja občutljivosti, koncentracija tazobaktama je fiksna pri 4 mg/l.
| Patogen | Vrstno specifične mejne vrednosti (S≤/R>) |
| Enterobacteriaceae | 8/16 |
| Pseudomonas | 16/16 |
| Po Gramu negativni in po Gramu pozitivni anaerobi | 8/16 |
| Vrstno nespecifične mejne vrednosti | 4/16 |
Na občutljivost streptokokov se sklepa iz občutljivosti na penicilin. Na občutljivost stafilokokov se sklepa iz občutljivosti na oksacilin.
Občutljivost
Razširjenost pridobljene odpornosti lahko pri določenih vrstah geografsko in časovno variira, zato je priporočljivo pridobiti lokalne podatke o odpornosti bakterij, še posebej pri zdravljenju hudih okužb. Če je lokalna razširjenost odpornosti takšna, da bi bila uporaba zdravila pri vsaj nekaterih vrstah okužb vprašljiva, je treba pridobiti mnenje ustreznega strokovnjaka.
| Skupine relevantnih vrst mikroorganizmov glede na občutljivost na piperacilin/tazobaktam |
| VRSTE, KI SO OBIČAJNO OBČUTLJIVE |
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis Listeria monocytogenesStaphylococcus aureus, občutljiv na meticilin£Staphylococcus spp., koagulazno negativni, občutljivi na meticilinStreptococcus pyogenesStreptokoki skupine B |
| Aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiCitrobacter koseriHaemophilus influenzae |
| Moraxella catarrhalis Proteus mirabilis |
| Anaerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiClostridium spp.Eubacterium spp.Peptostreptococcus spp. |
| Anaerobni, po Gramu negativni mikroorganizmi Skupina Bacteroides fragilis |
| Fusobacterium spp.Porphyromonas spp.Prevotella spp. |
| VRSTE PRI KATERIH JE PRIDOBLJENA ODPORNOST LAHKO PROBLEM |
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecium$,+ |
| Streptococcus pneumoniae |
| Skupina Streptococcus viridansAerobni, po Gramu negativni mikroorganizmi Acinetobacter baumanni$ Burkholderia cepacia |
| Citrobacter freundii Enterobacter spp.Escherichia coli Klebsiella pneumoniae Morganella morganii Proteus vulgarisProvidencia ssp. |
| Pseudomonas aeruginosa |
| Serratia spp. |
| NARAVNO ODPORNI MIKROORGANIZMI |
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiCorynebacterium jeikeiumAerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiLegionella spp. |
| Stenotrophomonas maltophilia+,$ |
| Drugi mikroorganizmi |
| Chlamydophilia pneumonia |
| Mycoplasma pneumonia |
| $Vrste, ki so naravno zmerno občutljive.+Vrste za katere je bil opažen visok delež odpornosti (več kot 50 %) v/na enem ali več področij/držav/regij v EU.£Vsi proti meticilinu odporni stafilokoki so odporni tudi proti kombinaciji piperacilin-tazobaktam. |
Absorpcija
Po aplikaciji odmerka 4 g/0,5 g v obliki 30-minutne intravenske infuzije je največja koncentracija piperacilina 298 μg/ml, največja koncentracija tazobaktama pa 34 μg/ml.
Porazdelitev
Vezava obeh, piperacilina in tazobaktama, na plazemske proteine je približno 30-odstotna. Piperacilin in tazobaktam pri vezavi na proteine ne vplivata drug na drugega. Vezava presnovka tazobaktama na proteine je zanemarljiva.
Porazdelitev piperacilina/tazobaktama v tkiva in telesne tekočine, vključno s črevesno sluznico, z žolčnikom, s pljuči, z žolčem in s kostmi, je obsežna. Srednje tkivne koncentracije se običajno gibljejo v razponu od 50 do 100 % plazemske koncentracije. Pri bolnikih brez vnetja možganske ovojnice je porazdelitev v cerebrospinalno tekočino majhna, kot pri drugih penicilinih.
Biotransformacija
Piperacilin se presnovi v mikrobiološko manj aktiven desitil presnovek. Tazobaktam se presnovi v en sam presnovek, ki pa je mikrobiološko neaktiven.
Izločanje
Piperacilin in tazobaktam se izločata preko ledvic z glomerulno filtracijo in s tubulno sekrecijo.
Piperacilin se izloča hitro v nespremenjeni obliki, pri čemer je v urinu mogoče zaslediti 68 % apliciranega odmerka. Tazobaktam in njegov presnovek se izločata predvsem z ledvično ekskrecijo, pri čemer se 80 % apliciranega odmerka izloči v nespremenjeni obliki, preostanek pa v obliki edinega presnovka. Piperacilin, tazobaktam in desetil piperacilin se izločajo tudi z žolčem.
Pri zdravih osebah se je po uporabi enkratnega ali večkratnega odmerka piperacilina/tazobaktama plazemski razpolovni čas piperacilina in tazobaktama gibal v razponu od 0,7 do 1,2 ure. Na dolžino razpolovnega časa ni vplivala niti velikost odmerka niti trajanje infuzije. Z zmanjšanjem ledvičnega očistka se podaljša razpolovni čas izločanja tako piperacilina kot tazobaktama.
Tazobaktam nima pomembnega vpliva na farmakokinetiko piperacilina, kaže pa, da piperacilin malenkostno zmanjša očistek tazobaktama.
Posebne skupine bolnikov
V primerjavi z zdravimi osebami je pri bolnikih z jetrno cirozo razpolovni čas piperacilina daljši za približno 25 %, razpolovni čas tazobaktama pa za približno 18 %.
Z manjšanjem kreatininskega očistka se razpolovni čas piperacilina in tazobaktama daljša. V primerjavi z bolniki z normalnim delovanjem ledvic je pri bolnikih s kreatininskim očistkom, manjšim od 20 ml/min, razpolovni čas piperacilina daljši za dvakrat, razpolovni čas tazobaktama pa za štirikrat.
Pri hemodializi se odstrani od 30 % do 50 % piperacilina/tazobaktama, dodatnih 5 % odmerka tazobaktama pa se odstrani v obliki presnovka tazobaktama. Pri peritonealni dializi se odstrani približno 6 % odmerka piperacilina in 21 % odmerka tazobaktama, pri čemer se do 18 % odmerka tazobaktama odstrani v obliki presnovka tazobaktama.
Pediatrična populacija
Pri populacijski PK analizi je bil ocenjeni očistek pri bolnikih, starih od 9 mesecev do 12 let, primerljiv z očistkom pri odraslih, s populacijsko srednjo (SE) vrednostjo 5,64 (0,34) ml/min/kg. Pri pediatrični populaciji, stari od 2 do 9 mesecev, je očistek piperacilina ocenjen na 80 % te vrednosti. Populacijska srednja (SE) vrednost volumna porazdelitve piperacilina je 0,243 (0,011) l/kg in ni odvisna od starosti.
Starejši
V primerjavi z mlajšimi osebami je pri starejših srednji razpolovni čas piperacilina daljši za 32 %, srednji razpolovni čas tazobaktama pa za 55 %. Ta razlika je lahko posledica starostno pogojenih sprememb v kreatininskem očistku.
Rasa
Pri zdravih prostovoljcih azijskega (n=9) in kavkazijskega porekla (n=9), ki so prejeli en odmerek 4g
/0,5 g, niso opazili razlik v farmakokinetiki piperacilina ali tazobaktama.
Farmacevtski podatki - Piperacilin/tazobaktam 4 g/0,5 g
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Če se zdravilo Piperacilin/tazobaktam Panpharma uporablja skupaj z drugim antibiotikom (npr. aminoglikozidi), je treba zdravili aplicirati ločeno. Pri mešanju betalaktamskega antibiotika z aminoglikozidom lahko in vitro pride do znatne inaktivacije aminoglikozida.
Zdravila Piperacilin/tazobaktam Panpharma se ne sme mešati z drugimi učinkovinami v injekcijski brizgi ali infuzijski steklenici, saj kompatibilnost ni bila dokazana.
Zaradi kemijske nestabilnosti se kombinacije piperacilin/tazobaktam ne sme uporabljati skupaj z raztopinami, ki vsebujejo natrijev hidrogenkarbonat.
Ker raziskave o združljivosti niso bile opravljene, se raztopine Ringerjevega laktata ne sme mešati s kombinacijo piperacilin/tazobaktam.
Kombinacije piperacilin/tazobaktam se ne sme dodajati krvnim pripravkom ali hidrolizatom albumina.
Zaprte viale: 3 leta
Rekonstituirana raztopina v viali
Fizikalno-kemijska stabilnost rekonstituiranega zdravila ni bila dokazana. Raztopino je treba razredčiti takoj po rekonstituciji (glejte poglavje 6.6).
Razredčena raztopina za infundiranje
Dokazano je bilo, da je raztopina po rekonstituciji in redčenju z enim od kompatibilnih vehiklov v priporočenem volumnu (glejte poglavje 6.6) kemijsko in fizikalno stabilna do 48 ur, če se jo shranjuje v hladilniku pri temperaturi med 2 in 8°C.
Iz mikrobiološkega vidika je potrebno pripravljeno zdravilo uporabiti takoj. Če se ga ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren sam uporabnik in običajno ne presega 24 ur pri temperaturi med 2 in 8°C.
Zaprte viale: Shranjujte pri temperaturi do 30 ºC.
Po rekonstituciji/redčenju: Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji/redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
50-ml viale iz stekla tipa I ali II z gumijastim zamaškom iz klorobutila in aluminijasto zaporko s »flip-off« sistemom.
Velikosti pakiranj: 1 viala ali 10 vial v škatli. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Rekonstitucijo in redčenje zdravila morate izvesti v aseptičnih pogojih. Pred aplikacijo morate pripravljeno raztopino vizualno pregledati glede prisotnosti trdnih delcev in spremembe barve. Raztopino lahko aplicirate le, če v njej ni vidnih trdnih delcev.
Intravenska uporaba
Eno vialo zdravila Piperacilin/tazobaktam Panpharma je treba rekonstituirati z 20 ml 0,9-odstotne (9 mg/ml) raztopine natrijevega klorida ali sterilne vode za injekcije. Rekonstitucijo je treba izvesti z neprekinjenim vrtenjem viale, ki ne sme biti daljše od 10 minut.
Rekonstituirano raztopino je treba nato še dodatno razredčiti s 50 ml ali 100 ml 5-odstotne (50 mg/ml) raztopine glukoze ali 0,9-odstotne (9 mg/ml) raztopine natrijevega klorida.
Mogoča pa je tudi neposredna priprava za uporabo/razredčevanje preko kompleta za infuzijo v 10 ml ali 100 ml vrečki 5-odstotne (50 mg/ml) raztopine glukoze ali 0,9-odstotne (9 mg/ml) raztopine natrijevega klorida.
Raztopino je treba dati v obliki intravenske infuzije, ki traja 30 minut. Za inkompatibilnosti glejte poglavje 6.2.
Zdravilo je samo za enkratno uporabo. Neporabljeno raztopino morate zavreči. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.