Baqsimi 3 mg prašek za nos v enoodmernem vsebniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Baqsimi 3 mg
Zdravilo Baqsimi je indicirano za zdravljenje hude hipoglikemije pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 1 leto in več, s sladkorno boleznijo.
Odmerjanje
Odrasli, mladostniki in otroci, stari 1 leto in več
Priporočeni odmerek je 3 mg glukagona, ki se aplicira v eno nosnico.
Starejši
Prilagoditev odmerka na podlagi starosti ni potrebna.
O varnosti in učinkovitosti pri bolnikih, starih 65 let in več, je na voljo le malo podatkov, pri bolnikih, starih 75 let in več, pa teh podatkov ni.
Okvara ledvic
Prilagajanje odmerka glede na delovanje ledvic ni potrebno.
Okvara jeter
Prilagajanje odmerka glede na delovanje jeter ni potrebno.
Pediatrična populacija, stara od 0 do < 1 leto
Varnost in učinkovitost zdravila Baqsimi pri dojenčkih in otrocih, starih od 0 do < 1 leto, še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
Samo za nazalno uporabo. Glukagon v obliki praška za nos se daje v eno nosnico. Glukagon se pasivno absorbira skozi nosno sluznico. Po odmerjanju ni potrebno inhaliranje ali globoko vdihavanje.
Bolnike in njihove skrbnike je treba poučiti o znakih in simptomih hude hipoglikemije. Ker huda hipoglikemija za okrevanje zahteva pomoč drugih, je treba bolnika poučiti, naj o zdravilu Baqsimi in njegovem navodilu za uporabo obvesti ljudi v svoji okolici. Zdravilo Baqsimi je treba uporabiti čim
prej, ko se odkrije huda hipoglikemija. Bolniku ali skrbniku je treba naročiti, naj prebere navodilo za uporabo. Poudariti je treba naslednja navodila:
Navodila za dajanje glukagona v obliki praška za nos
-
Povlecite rdeči trak in odstranite ovojno folijo.
-
Enoodmerni vsebnik vzemite iz tulca. Ne pritiskajte bata, dokler niste pripravljeni na dajanje odmerka.
-
Enoodmerni vsebnik držite med palcem in preostalimi prsti. Pred uporabo pripomočka ne preskušajte, saj vsebuje samo en odmerek glukagona in ga ne morete uporabiti ponovno.
-
Konico enoodmernega vsebnika nežno potiskajte v eno od nosnic, dokler se prst(i) ne dotika(jo) zunanjosti nosu.
-
Bat potisnite do konca. Odmerek ste dali v celoti, kadar zelena črta ni več vidna.
-
Če je oseba nezavestna, jo obrnite na bok, da se ne zaduši.
-
Po aplikaciji odmerka mora skrbnik takoj poklicati zdravniško pomoč.
-
Ko se bolnik odzove na zdravljenje, naj skozi usta zaužije ogljikove hidrate, da obnovi zaloge glikogena v jetrih in prepreči ponovni pojav hipoglikemije.
Za posebna opozorila in previdnostne ukrepe glejte poglavje 4.4.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Feokromocitom (glejte poglavje 4.4).
Feokromocitom
V prisotnosti feokromocitoma lahko glukagon lahko stimulira sproščanje kateholaminov iz tumorja. Če se bolniku dramatično zviša krvni tlak, uporaba neselektivnih zaviralcev α-adrenergičnih receptorjev dokazano učinkuje pri zniževanju krvnega tlaka. Zdravilo Baqsimi je kontraindicirano pri bolnikih s feokromocitomom (glejte poglavje 4.3).
Insulinom
Pri bolnikih z insulinomom lahko dajanje glukagona lahko privede do začetnega zvišanja vrednosti glukoze v krvi, vendar pa lahko dajanje glukagona lahko neposredno ali posredno (prek začetnega zvišanja vrednosti glukoze v krvi) spodbudi pretirano sproščanje insulina iz insulinoma in povzroči hipoglikemijo. Bolnik, pri katerem se po odmerku glukagona pojavijo simptomi hipoglikemije, mora peroralno ali intravensko prejeti glukozo.
Preobčutljivost in alergijske reakcije
Lahko se pojavijo alergijske reakcije, o katerih so poročali pri glukagonu za injiciranje, ki vključujejo generaliziran izpuščaj ter v nekaterih primerih anafilaktični šok s težavami z dihanjem in hipotenzijo. Če se pri bolniku pojavijo težave z dihanjem, je treba takoj poklicati zdravniško pomoč.
Zaloge glikogena in hipoglikemija
Glukagon je učinkovit pri zdravljenju hipoglikemije samo, kadar je v jetrih dovolj glikogena. Ker v primeru izstradanosti, adrenalne insuficience, kronične zlorabe alkohola ali kronične hipoglikemije glukagon pomaga le malo ali sploh ne, je treba ta stanja zdraviti z glukozo.
Ko se bolnik odzove na zdravljenje, mora za preprečitev ponovnega pojava hipoglikemije zaužiti ogljikove hidrate, da obnovi zaloge glikogena v jetrih.
Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.
Insulin
Insulin z glukagonom reagira antagonistično.
Indometacin
Kadar se glukagon uporablja skupaj z indometacinom, lahko izgubi svojo zmožnost za zvišanje vrednosti glukoze v krvi ali celo povzroči hipoglikemijo.
Antagonisti beta-adrenergičnih receptorjev
Pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste beta-adrenergičnih receptorjev, je pričakovati večje povečanje srčnega utripa in zvišanje krvnega tlaka, kar pa je zaradi kratke razpolovne dobe glukagona prehodno.
Zdravljenje z glukagonom privede do sproščanja kateholamina iz nadledvičnih žlez, zato lahko sočasna uporaba antagonistov beta-adrenergičnih receptorjev povzroči neovirano stimulacijo alfa- adrenergičnih receptorjev in posledično večje zvišanje krvnega tlaka. (glejte poglavje 4.4).
Varfarin
Glukagon lahko poveča antikoagulantni učinek varfarina.
Nosečnost
Študij razmnoževanja in plodnosti na živalih z glukagonom v obliki praška za nos niso izvedli.
Zdravilo Baqsimi se lahko uporablja med nosečnostjo. Glukagon pri človeku ne prehaja skozi placento. Poročali so o uporabi glukagona pri nosečnicah s sladkorno boleznijo in škodljivih učinkov na potek nosečnosti in zdravstveno stanje nerojenega otroka in novorojenčka ni bilo.
Dojenje
Zdravilo Baqsimi se lahko uporablja med dojenjem. Glukagon se zelo hitro izloči iz krvnega obtoka, zato je pričakovana količina, ki se izloči v materino mleko po zdravljenju hude hipoglikemične reakcije, zelo majhna. Ker se glukagon razgrajuje v prebavilih in se ne more absorbirati v nespremenjeni obliki, nima presnovnega učinka na otroka..
Plodnost
Z glukagonom v obliki praška za nos niso izvedli študij plodnosti. Študije na podganah so pokazale, da glukagon ne škoduje plodnosti.
Zdravilo Baqsimi ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Bolnikova zmožnost koncentracije in reagiranja se lahko poslabša zaradi hipoglikemije, ki lahko traja še krajši čas po prejemu zdravila. To je lahko nevarno v okoliščinah, v katerih sta ti zmožnosti posebno pomembni, npr. pri vožnji ali upravljanju strojev.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so povečano solzenje (36 %), draženje zgornjih dihal (34 %), navzea (27 %), glavobol (21 %) in bruhanje (16 %).
Preglednica neželenih učinkov
Neželeni učinki so navedeni v preglednici 1 po organskih sistemih in pogostnosti v obliki prednostnih
izrazov po MedDRA. Ustrezne pogostnosti za posamezen neželeni učinek so določene po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000).
Preglednica 1. Pogostnost neželenih učinkov glukagona v obliki praška za nos
| Organski sistem | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni |
| Bolezni živčevja | glavobol | spremenjeno okušanje | |
| Očesne bolezni | povečano solzenje | očesna hiperemija očesni pruritus | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | draženje zgornjih dihal a | ||
| Bolezni prebavil | bruhanjenavzea | ||
| Bolezni kože in podkožja | pruritus | ||
| Preiskave | zvišan sistolični krvni tlakbzvišan diastolični krvni tlakb | pospeše n srčni utripb |
-
Draženje zgornjih dihal: rinoreja, neprijeten občutek v nosu, zamašen nos, nosni pruritus, kihanje, draženje grla, kašelj, epistaksa in parozmija
-
Pospešen srčni utrip in zvišan krvni tlak: po oceni vitalnih znakov. Pogostnosti temeljijo na razlikah med vrednostmi pred zdravljenjem in po njem.
Imunogenost
Protitelesa proti glukagonu, ki so se pojavila med zdravljenjem, so se skupaj pojavila pri 5,6 % bolnikov. Ta protitelesa niso bila nevtralizirajoča in niso zmanjšala učinkovitosti glukagona ter tudi niso bila povezana s pojavom z zdravljenjem povezanih neželenih učinkov.
Pediatrična populacija
Glede na podatke iz kliničnih preskušanj je pričakovati, da so pogostnost, vrsta in stopnja resnosti neželenih učinkov pri otrocih, starih 1 leto in več, enake kot pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih:
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Če pride do prevelikega odmerjanja, se lahko pri bolniku pojavi navzea, bruhanje, zavrtje gastrointestinalne motilitete, zvišanje krvnega tlaka in pospešen srčni utrip. Ob sumu na preveliko odmerjanje se lahko raven kalija v serumu lahko zniža, zato jo je treba spremljati in po potrebi korigirati. Če se bolniku dramatično zviša krvni tlak, uporaba neselektivnih zaviralcev α-adrenergičnih receptorjev dokazano učinkuje pri zniževanju krvnega tlaka za kratek čas, potreben za obvladovanje stanja (glejte poglavje 4.4).
Farmakološke lastnosti - Baqsimi 3 mg
Farmakoterapevtska skupina: hormoni trebušne slinavke, glikogenolizni hormoni, oznaka ATC: H04AA01
Mehanizem delovanja
Glukagon poveča koncentracijo glukoze v krvi z aktivacijo jetrnih receptorjev za glukagon, s čimer stimulira razgradnjo glikogena in sproščanje glukoze iz jeter. Da glukagon lahko deluje antihipoglikemično, so potrebne zaloge glikogena v jetrih.
Farmakodinamični učinki
Spol in telesna masa nimata klinično pomembnega učinka na farmakodinamiko glukagona v obliki praška za nos.
Po aplikaciji 3 mg glukagona v obliki praška za nos pri odraslih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 so se ravni glukoze začele zviševati že po 5 minutah (glejte sliko 1). Po 10 minutah je bila mediana raven glukoze nad 3,9 mmol/l (70 mg/dl). Povprečno maksimalno zvišanje ravni glukoze je bilo 7,8 mmol/l (140 mg/dl).
Pri pediatričnih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 (starih od 4 do < 17 let) so se ravni glukoze po aplikaciji 3 mg glukagona v obliki praška za nos začele zviševati že v 5 minutah (glejte sliko 2), pri čemer je bilo povprečno maksimalno zvišanje vrednosti glukoze od 5,7 mmol/l (102 mg/dl) do
7,7 mmol/l (138 mg/dl).
Navadni prehlad, ki ga spremlja zamašen nos, s sočasno uporabo dekongestiva ali brez nje ni vplival na farmakodinamiko glukagona v obliki praška za nos.
Slika 1: Povprečna koncentracija glukoze po času pri odraslih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1.
Slika 2: Povprečna koncentracija glukoze po času pri pediatričnih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1.
―― 1 do < 4 let
―― 4 do < 8 let
―▲― 8 do < 12 let
―― 12 do < 17 let
252
234
Povprečna koncentracija glukoze (mg/dL)216
198
180
162
144
126
108
90
72
54
36
18
0
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Čas (minutes)
Klinična učinkovitost
Ključna študija pri odraslih je bila randomizirana, multicentrična, odprta navzkrižna študija z dvema obdobjema pri odraslih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 ali tipa 2. Primarni cilj je bil primerjati učinkovitost enkratnega 3 mg odmerka glukagona v obliki praška za nos z 1 mg odmerkom intramuskularnega glukagona pri odraslih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1. Za znižanje ravni glukoze v krvi do hipoglikemičnega razpona s ciljno najnižjo vrednostjo glukoze v krvi < 2,8 mmol/ (< 50 mg/dl) so uporabili insulin.
V ključno študijo je bilo vključenih 83 bolnikov, starih od 18 do < 65 let. Sedeminsedemdeset bolnikov je imelo sladkorno bolezen tipa 1, njihova povprečna starost je bila 32,9 leta, povprečno trajanje sladkorne bolezni je bilo 18,1 leta, med njimi je bilo 45 (58 %) žensk. Povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (n = 6) je bila 47,8 leta, s povprečnim trajanjem sladkorne bolezni 18,8 leta, med njimi pa so bile 4 (67 %) ženske.
Primarno merilo učinkovitosti je bil delež bolnikov, ki so dosegli uspeh zdravljenja in je bilo opredeljeno kot zvišanje vrednosti glukoze v krvi na ≥ 3,9 mmol/ (≥ 70 mg/dl) ali zvišanje za
≥ 1,1 mmol/l (≥ 20 mg/dl) od najnižje vrednosti glukoze v 30 minutah po prejemu glukagona v preskušanju brez dodatnih ukrepov za zvišanje ravni glukoze v krvi. Najnižja vrednost glukoze je bila opredeljena kot najnižja izmerjena vrednost glukoze ob dajanju glukagona ali v 10 minutah po tem.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je bila najnižja vrednost glukoze v krvi 2,5 mmol/l
(44,2 mg/dL) pri glukagonu v obliki praška za nos in 2,7 mmol/l (48,9 mg/dl) pri intramuskularnem glukagonu. Za glukagon v obliki praška za nos so dokazali neinferiornost v primerjavi z intramuskularnim glukagonom pri izničenju z insulinom povzročene hipoglikemije, pri čemer je uspeh zdravljenja v 30 minutah doseglo 98,7 % bolnikov, zdravljenih z glukagonom v obliki praška za nos, in 100 % bolnikov, zdravljenih z intramuskularnim glukagonom (glejte preglednico 2). Po 40 minutah so vsi bolniki izpolnili merila za uspeh zdravljenja. Vsi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (100 %) so dosegli uspeh zdravljenja v 30 minutah.
Povprečni čas do uspeha zdravljenja je bil 16,2 minute v skupini, ki je prejela glukagon v obliki praška za nos, in 12,2 minute v skupini, ki je prejela 1 mg intramuskularnega glukagona. Čas do uspeha zdravljenja je čas od aplikacije glukagona do trenutka, ko je bolnik dosegel uspeh zdravljenja, in ne vključuje časa, potrebnega za rekonstitucijo in pripravo intramuskularne injekcije v kontrolni skupini.
V 30 minutah po aplikaciji glukagona so se pri bolnikih iz skupine, ki je prejela glukagon v obliki praška za nos, in bolnikih iz skupine, ki je prejela intramuskularni glukagon, podobno izboljšali simptomi hipoglikemije, ovrednoteni z edinburškim vprašalnikom o simptomih hipoglikemije.
Preglednica 2. Bolniki v ključni študiji, ki so izpolnili merila za uspeh zdravljenja in druga merila glede glukoze
| Sladkorna bolezen tipa 1 (n= 75)a | Sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2 (n = 80)a | |||
| glukagon v oblikipraška za nos 3 mg | intramuskularn i glukagon 1 mg | glukagon v oblikipraška za nos 3 mg | intramuskularn i glukagon 1 mg | |
| Uspeh zdravljenja – n (%) | 74 (98,7 %) | 75 (100 %) | 79 (98,8 %) | 80 (100 %) |
| Razlika med zdravljenjema (2- stranski 95 % interval zaupanja)b,c | 1,3 % (-3,8 %; 7,2 %) | 1,3 % (-3,6 %; 6,8 %) | ||
| Izpolnjeno merilo glede glukoze – n (%)d | ||||
| (i) ≥ 3,9 mmol/l (≥ 70 mg/dl) | 72 (97 %) | 74 (99 %) | 77 (97 %) | 79 (99 %) |
| (ii) Zvišanje za ≥ 1,1 mmol/l(≥ 20 mg/dl) od najnižje vrednosti | 74 (100 %) | 75 (100 %) | 79 (100 %) | 80 (100 %) |
| (i) in (ii) | 72 (97 %) | 74 (99 %) | 77 (97 %) | 79 (99 %) |
a Populacijo za analizo učinkovitosti so sestavljali vsi bolniki, ki so prejeli oba odmerka študijskega zdravila in so imeli ocenljiv primarni izid.
b Razlika je izračunana kot (odstotek uspešnosti pri intramuskularnem glukagonu) – (odstotek uspešnosti pri glukagonu v obliki praška za nos).
c 2-stranski 95 % interval zaupanja (IZ) po metodi brezpogojne verjetnosti profila na osnovi natančnih območij mejnih vrednosti ; meja neinferiornosti = 10 %.
d Odstotek temelji na številu bolnikov, ki so dosegli uspeh zdravljenja.
V podobno zasnovano klinično potrditveno študijo je bilo vključenih 70 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 s povprečno starostjo 41,7 leta (20–64 let) in povprečnim trajanjem sladkorne bolezni 19,8 leta. Žensk je bilo 27 (39 %). Za znižanje ravni glukoze v krvi na < 3,3 mmol/l (< 60 mg/dl) so uporabili insulin.
Povprečna najnižja vrednost glukoze v krvi je bila 3,0 mmol/l (54,2 mg/dl) pri glukagonu v obliki praška za nos in 3,1 mmol/l (55,7 mg/dl) pri intramuskularnem glukagonu. Za glukagon v obliki praška za nos so dokazali neinferiornost v primerjavi z intramuskularnim glukagonom pri izničenju z insulinom povzročene hipoglikemije, pri čemer je uspeh zdravljenja doseglo 100 % bolnikov, zdravljenih z glukagonom v obliki praška za nos, in 100 % bolnikov, zdravljenih z intramuskularnim glukagonom (glejte preglednico 3). Povprečni čas do uspeha zdravljenja je bil 11,4 minute v skupini, ki je prejela glukagon v obliki praška za nos, in 9,9 minute v skupini, ki je prejela 1 mg intramuskularnega glukagona.
Preglednica 3. Bolniki v potrditveni študiji, ki so izpolnili merila za uspeh zdravljenja in druga merila glede glukoze
| Sladkorna bolezen tipa 1 (n= 66)a | ||
| glukagon v obliki praška za nos3 mg | intramuskular ni glukagon1 mg | |
| Uspeh zdravljenja – n (%) | 66 (100 %) | 66 (100 %) |
| Razlika med zdravljenjema (2-stranski 95 % interval zaupanja) b | 0 % (-5,4 %; 5,4 %)c | |
| Izpolnjeno merilo glede glukoze – n (%)(i) in (ii) | 66 (100 %)66 (100 %)66 (100 %) | 66 (100 %)66 (100 %)66 (100 %) |
-
≥ 3,9 mmol/l (≥70 mg/dl)
-
Zvišanje za ≥ 1,1 mmol/l (≥ 20 mg/dl) od najnižje vrednosti
a Populacijo za analizo učinkovitosti so sestavljali vsi bolniki, ki so prejeli oba odmerka študijskega zdravila in so imeli ocenljiv primarni izid.
b Razlika je izračunana kot (odstotek uspešnosti pri intramuskularnem glukagonu) – (odstotek uspešnosti pri glukagonu v obliki praška za nos); meja neinferiornosti = 10 %
c 2-stranski 95 % interval zaupanja (IZ) po metodi brezpogojne verjetnosti profila na osnovi natančnih območij mejnih vrednosti .
V študiji dejanske uporabe pri odraslih, ki je trajala približno 6 mesecev, so 129 bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 (povprečna starost 46,6 leta, razpon od 18 do 71 let) in njihovim skrbnikom razdelili glukagon v obliki praška za nos za zdravljenje zmernih ali hudih hipoglikemij doma ali v službi. V analizo učinkovitosti je bilo skupaj vključenih 157 zmernih ali hudih hipoglikemij, o katerih je poročalo 69 bolnikov. Epizoda hude hipoglikemije je bila opredeljena kot epizoda, pri kateri je bolnik s sladkorno boleznijo klinično onesposobljen (tj. nezavest, konvulzije, huda duševna dezorientiranost) do te mere, da pri zdravljenju hipoglikemije potrebuje pomoč drugega. Epizoda zmerne hipoglikemije je bila opredeljena kot epizoda, pri kateri je bolnik s sladkorno boleznijo kazal znake nevroglikopenije (tj. oslabelost, težave pri govoru, dvojni vid, omotica, nezmožnost koncentracije, zamegljen vid, tesnobnost, lakota, utrujenost ali zmedenost), odčitek na glukometru, izmerjen na vzorcu krvi ob času zdravljenja oziroma blizu tega časa, pa je bil približno 60 mg/dl (3,3 mmol/l) ali manj. Pri 151 (96,2 %) od teh dogodkov so se bolniki prebudili oziroma vrnili v normalno stanje v 30 minutah po dajanju glukagona v obliki praška za nos. Pri vseh (100 %) 12 hudih hipoglikemijah so se bolniki prebudili, konvulzije so prenehale (7 dogodkov pri 4 bolnikih s konvulzijami pred odmerjanjem glukagona v obliki praška za nos) oziroma so se vrnili v normalno stanje v 5 do 15 minutah po dajanju glukagona v obliki praška za nos.
Pediatrična populacija
Ključna pediatrična študija je bila randomizirana multicentrična klinična študija, v kateri so pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 glukagon v obliki praška za nos primerjali z intramuskularnim glukagonom. Glukagon so aplicirali, ko je glukoza na dan odmerjanja dosegla vrednost 4,4 mmol/l (< 80 mg/dl). Učinkovitost so ocenjevali glede na odstotek bolnikov z zvišanjem vrednosti glukoze za ≥ 1,1 mmol/l (≥ 20 mg/dl) od najnižje vrednosti glukoze v 30 minutah po dajanju glukagona.
V študijo je bilo vključenih 48 bolnikov, ki so prejeli vsaj en odmerek študijskega zdravila. Povprečna starost v kohorti majhnih otrok (od 4 do < 8 let) je bila 6,5 leta. Povprečna starost v
kohorti otrok (od 8 do < 12 let) je bila 11,1 leta, v kohorti mladostnikov (od 12 do < 17 let) pa 14,6 leta. V vseh starostnih kohortah je bila populacija pretežno moškega spola in belopolta. V vseh starostnih skupinah sta glukagon v obliki praška za nos 3 mg in intramusklarni glukagon 0,5 mg (otroci s telesno maso pod 25 kg) ali 1 mg (otroci s telesno maso 25 kg ali več) povzročila podoben glikemični odziv. Vsi (100 %) bolniki v obeh skupinah zdravljenja v vseh starostnih skupinah so dosegli zvišanje vrednosti glukoze za ≥ 1,1 mmol/l (≥ 20 mg/dl) od najnižje vrednosti glukoze v 20 minutah po dajanju glukagona.
Povprečni čas do zvišanja vrednosti glukoze za ≥ 1,1 mmol/l (≥ 20 mg/dl) je bil pri vseh starostnih skupinah podoben pri glukagonu v obliki praška za nos in intramuskularnem glukagonu (glejte preglednico 4).
Preglednica 4. Povprečni čas do zvišanja vrednosti glukoze za ≥ 1,1 mmol/l (≥ 20 mg/dl) od najnižje vrednosti v ključni pediatrični študiji
| Zvišanje od najnižje vrednosti | Povprečni čas po dajanju glukagona (minute) | |||||
| Majhni otroci (stari od 4 do < 8 let) | Otroci(stari od 8 do< 12 let) | Mladostniki (stari od 12 do < 17 let) | ||||
| intramusk ularni glukagonan = 6 | glukago n v obliki praška za nos 3 mgn = 12 | intramus kularni glukagonan = 6 | glukagon v obliki praška za nos 3 mgn = 12 | intramus kularni glukagonan = 12 | glukagon v obliki praška za nos 3 mgn = 12 | |
| ≥ 1,1 mmol/l(≥ 20 mg/dl) | 10,0 | 10,8 | 12,5 | 11,3 | 12,5 | 14,2 |
a 0,5 mg ali 1 mg intramuskularnega glukagona (glede na telesno maso)
V pediatrični študiji dejanske uporabe, ki je trajala približno 6 mesecev, so 26 bolnikom, starim od 4 do < 18 let, s sladkorno boleznijo tipa 1 (povprečna starost 11,7 leta, razpon od 5 do 17 let) in njihovim skrbnikom razdelili glukagon v obliki praška za nos 3 mg za zdravljenje zmernih ali hudih hipoglikemij doma ali v šoli. V analizo učinkovitosti je bilo skupaj vključenih 33 zmernih hipoglikemij, o katerih je poročalo 14 bolnikov. Epizoda hujše hipoglikemije je bila opredeljena kot epizoda z nevroglikopeničnimi simptomi in ravnjo glukoze pod 50 mg/dl (2,8 mmol/l). Epizoda zmerne hipoglikemije je opredeljena kot epizoda, pri kateri ima otrok/mladostnik s sladkorno boleznijo simptome in/ali znake nevroglikopenije in raven glukoze v krvi ≤ 70 mg/dl (3,9 mmol/). Pri vseh dogodkih, vključno s hudo hipoglikemijo (8 dogodkov pri 5 bolnikih), so se bolniki vrnili v normalno stanje v 5 do 30 minutah po dajanju glukagona v obliki praška za nos.
V pediatrični, odprti, multicentrični študiji faze 1 so pri pediatričnih bolnikih, starih od 1 do < 4 leta, s sladkorno boleznijo tipa 1 ocenili varnost in prenašanje enkratnega 3 mg odmerka nazalnega glukagona (NG). Vključenih je bilo sedem bolnikov, vsi so prejeli načrtovani 3 mg odmerek preučevanega zdravila in zaključili študijo. Udeležencem je bilo priporočeno, da pred odmerjanjem ne jedo čez noč, da bi ob odmerjanju dosegli ciljno vrednost glukoze v krvi od 70 do 140 mg/dl (3,9 do 7,8 mmol/l) Učinkovitost je bila ocenjena na podlagi odstotka bolnikov z zvišanjem vrednosti glukoze za ≥ 1,1 mmol/l (20 mg/dl) od najnižje vrednosti glukoze v 30 minutah po dajanju zdravila Baqsimi. Vsi (100 %) bolniki so dosegli zvišanje vrednosti glukoze za ≥ 1,1 mmol/l (20 mg/dl) od najnižje vrednosti glukoze v 30 minutah po dajanju glukagona. Povprečni čas do zvišanja vrednosti glukoze za ≥ 1,1 mmol/l (20 mg/dl) pri uporabi zdravila Baqsimi je bil 15,6 minute (glejte poglavje 4.2 za informacije o uporabi pri otrocih).
Absorpcija
Najvišja dosežena povprečna raven glukagona v plazmi z absorpcijo po nazalni poti je bila 6- 130 pg/ml po 15 minutah.
Porazdelitev
Navidezni porazdelitveni volumen glukagona po nazalni poti je bil približno 885 l.
Biotransformacija
Znano je, da se glukagon razgrajuje v jetrih, ledvicah in plazmi.
Izločanje
Povprečna razpolovna doba glukagona po nazalni poti je bila približno 38 minut. Okvara ledvic
Formalnih študij, ki bi ocenjevale okvaro ledvic, niso opravili. Okvara jeter
Formalnih študij, ki bi ocenjevale okvaro jeter, niso opravili. Pediatrična populacija
Pri pediatričnih bolnikih (starih od 1 do < 17 let) je bila najvišja povprečna raven glukagona v plazmi z absorpcijo po nazalni poti dosežena po 10 do 20 minutah.
Prehlad in uporaba dekongestiva
Na podlagi kliničnih podatkov pri odraslih in pediatričnih bolnikih ni pričakovati pomembnega vpliva na odziv v primeru nezmožnosti očiščenja nosnih poti, kot na primer pri majhnih otrocih z izcedkom iz nosu, saj je izpostavljenost glukagonu zadostna za doseganje skoraj maksimalnega odziva glukoze, kljub prehladu in/ali zamašenemu nosu.
Farmacevtski podatki - Baqsimi 3 mg
Shranjujte pri temperaturi do 30 °C.
Za zaščito pred vlago enoodmerni vsebnik shranjujte v tulcu, ovitem v folijo, dokler niste pripravljeni na uporabo.
Enoodmerni vsebnik je izdelan iz polietilena in polipropilena. V folijo ovit tulec je izdelan iz polietilena in polipropilena ter vsebuje sušilno sredstvo.
Pakiranja po 1 ali 2 enoodmerna vsebnika. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Rokovanje
To je zdravilo, pripravljeno za uporabo, in je namenjeno samo enkratni uporabi.
Enoodmerni vsebnik vsebuje samo en odmerek in ga zato pred uporabo ne smete aktivirati ali preskušati.
Navodila za uporabo, ki so priložena navodilu za uporabo zdravila, je treba natančno upoštevati.
Če je bil tulec odprt, je bil enoodmerni vsebnik morda izpostavljen vlagi. To lahko povzroči, da zdravilo ne bo delovalo po pričakovanjih. Občasno preglejte v folijo ovit tulec. Če je bil tulec odprt, zamenjajte zdravilo.
Odstranjevanje
Po uporabi nazalni enoodmerni vsebnik z glukagonom in tulec zavrzite. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.