Donepezil Actavis 10 mg orodisperzibilne tablete

Tablete zdravila Donepezil Arrow so indicirane za simptomatsko zdravljenje blage do zmerno hude Alzheimerjeve demence.

peroralna uporaba

Za odmerke, ki jih ni mogoče doseči/niso izvedljivi s to jakostjo zdravila, so na voljo druge jakosti tega zdravila.

Odrasli/starejši:

Zdravljenje se začne s 5 mg/dan (odmerjanje enkrat na dan). Bolnik naj zdravilo Donepezil Arrow vzame peroralno, zvečer, tik pred spanjem. Bolnik naj tableto položi na jezik in pusti, da razpade, preden jo pogoltne z vodo ali brez nje – kar mu bolj odgovarja. Odmerek 5 mg na dan je treba vzdrževati vsaj en mesec. To omogoči ovrednotenje najzgodnejših kliničnih odzivov na zdravljenje in vzpostavitev ravnovesne koncentracije donepezilijevega klorida. Po enomesečnem kliničnem ovrednotenju zdravljenja s 5 mg na dan je mogoče odmerek donepezilijevega klorida povečati na

10 mg/dan (odmerjanje enkrat na dan). Največji priporočeni dnevni odmerek je 10 mg. V kliničnih preskušanjih niso proučili odmerkov, večjih od 10 mg/dan.

Zdravljenje naj vpelje in nadzoruje zdravnik, ki ima izkušnje z diagnosticiranjem in zdravljenjem Alzheimerjeve demence. Bolezen mora biti diagnosticirana v skladu s sprejetimi smernicami (npr. DSM IV, MKB 10). Zdravljenje z donepezilijevim kloridom se sme začeti le, če je na voljo skrbnik, ki bo redno nadzoroval bolnikovo jemanje zdravila. Vzdrževalno zdravljenje se lahko nadaljuje, dokler ima bolnik od tega terapevtsko korist. Zaradi tega je treba klinično korist donepezilijevega klorida redno ocenjevati. Ko znakov terapevtskega učinka ni več, je treba razmisliti o prenehanju zdravljenja. Individualnega odziva na donepezilijev klorid ni mogoče predvideti.

Po prenehanju zdravljenja koristni učinki donepezilijevega klorida postopoma izginejo.

Okvara ledvic:

Pri bolnikih z okvaro ledvic je mogoče uporabiti podobno odmerno shemo, saj okvara ledvic ne vpliva na očistek donepezilijevega klorida.

Okvara jeter:

Zaradi možnega povečanja izpostavljenosti pri blagi do zmerni okvari jeter (glejte poglavje 5.2) je treba odmerek povečevati glede na individualno prenašanje. Podatkov za bolnike s hudo okvaro jeter ni.

Otroci in mladostniki:

Zdravila Donepezil Arrow ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino donepezilijev klorid, derivate piperidinov ali katerokoli pomožno snov.

Uporaba donepezilijevega klorida ni raziskana pri bolnikih s hudo Alzheimerjevo demenco, z drugimi vrstami demence ali z drugimi vrstami prizadetosti spomina (npr. s kognitivnim poslabšanjem, povezanim s starostjo).

Anestezija: Možno je, da donepezilijev klorid kot zaviralec holinesteraze med anestezijo čezmerno poveča mišično relaksacijo, povzročeno s sukcinilholinom.

Bolezni srca in ožilja: Zaradi njihovega farmakološkega delovanja lahko zaviralci holinesteraze vagotonično vplivajo na srčno frekvenco (npr. povzročijo bradikardijo). Možnost takšnega delovanja je lahko posebno pomembna pri bolnikih s sindromom bolnega sinusnega vozla ali drugimi supraventrikularnimi motnjami prevajanja, kot sta sinoatrijski ali atrioventrikularni blok.

Poročali so o primerih sinkope in konvulzij. Pri diagnostični obravnavi takšnih bolnikov je treba upoštevati možnost srčnega bloka ali dolgih sinusnih pavz.

Bolezni prebavil: Bolnike z večjim tveganjem za razvoj ulkusov, npr. bolnike z anamnezo ulkusne bolezni ali bolnike, ki sočasno jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAIDs - nonsteroidal anti-inflammatory drugs), je treba spremljati glede simptomov. Vendar klinične študije z donepezilijevim kloridom v primerjavi s placebom niso pokazale večje incidence ulkusne bolezni ali gastrointestinalnih krvavitev.

Sečila in spolovila: Holinomimetiki lahko ovirajo odtekanje urina iz sečnega mehurja, vendar v kliničnih preskušanjih z donepezilijevim kloridom tega niso opažali.

Bolezni živčevja: Konvulzije: domnevajo, da imajo holinomimetiki določen potencial za povzročanje generaliziranih konvulzij, vendar so konvulzivni napadi lahko tudi izraz Alzheimerjeve bolezni.

Holinomimetiki lahko poslabšajo ali izzovejo ekstrapiramidne simptome.

Nevroleptični maligni sindrom (NMS): NMS je stanje, ki lahko ogrozi življenje, za katerega so značilni hipertermija, mišična rigidnost, nestabilnost avtonomnega živčevja, spremenjena zavest in zvišane ravni serumske fosfokinaze. Poročali so, da se v povezavi z donepezilom pojavi zelo redko, zlasti pri bolnikih, ki sočasno prejemajo antipsihotike. Dodatni znaki lahko vključujejo mioglobinurijo (rabdomiolizo) in akutno odpoved ledvic. Če se pri bolniku pojavijo simptomi, ki kažejo na NMS, ali visoka telesna temperatura brez jasnega vzroka in drugih kliničnih manifestacij NMS, je treba z zdravljenjem prenehati.

Pljučne bolezni: Bolnikom z anamnezo astme ali obstruktivne pljučne bolezni je treba zaviralce holinesteraz, zaradi njihovega holinomimetičnega, delovanja predpisovati previdno.

Izogibati se je treba sočasni uporabi donepezilijevega klorida in drugih zaviralcev acetilholinesteraze, agonistov ali antagonistov holineričnega sistema.

Huda okvara jeter: Podatkov za bolnike s hudo okvaro jeter ni.

Umrljivost v kliničnih preskušanjih vaskularne demence

Opravljena so bila tri 6-mesečna klinična preskušanja pri osebah, ki so ustrezale kriterijem Narodnega inštituta za nevrološke motnje in možgansko kap ter Mednarodnega združenja za raziskave in izobraževanje v nevrologiji (NINDS-AIREN) za verjetno ali možno vaskularno demenco (VaD).

NINDS-AIREN kriteriji so namenjeni identifikaciji bolnikov, pri katerih kaže, da je do demence prišlo samo zaradi žilnih vzrokov, in izključujejo bolnike z Alzheimerjevo boleznijo. V prvi študiji je bila umrljivost 2/198 (1,0 %) pri bolnikih, ki so jemali 5 mg donepezilijevega klorida, 5/206 (2,4 %) pri bolnikih, ki so jemali 10 mg donepezilijevega klorida, in 7/199 (3,5 %) pri tistih, ki so jemali placebo. V drugi študiji je bila umrljivost 4/208 (1,9 %) pri bolnikih, ki so jemali 5 mg donepezilijevega klorida, 3/215 (1,4 %) pri bolnikih, ki so jemali 10 mg donepezilijevega klorida, in 1/193 (0,5 %) pri tistih, ki so jemali placebo. V tretji študiji je bila umrljivost 11/648 (1,7 %) pri bolnikih, ki so jemali 5 mg donepezilijevega klorida, in 0/326 (0 %) pri bolnikih, ki so jemali placebo. Umrljivost v vseh treh študijah vaskularne demence je bila v skupini z donepezilijevim kloridom številčno večja (1,7 %) kot v skupini s placebom (1,1 %), vendar razlika ni bila statistično značilna. Kaže, da je bila večina smrti bolnikov, ki so jemali donepezilijev klorid ali placebo, posledica različnih žilnih vzrokov, ki jih je mogoče pričakovati v populaciji starejših ljudi z že prej prisotno žilno boleznijo. Analiza vseh resnih žilnih dogodkov (s smrtnim izidom ali brez njega) ni pokazala razlike v pogostnosti pojavljanja med skupinama z donepezilijevim kloridom oziroma s placebom.

V združeni analizi študij Alzheimerjeve bolezni (n=4.146) in pri združevanju podatkov študij Alzheimerjeve bolezni in študij drugih demenc, vključno z vaskularnimi demencami, (skupno n=6.888 bolnikov) je umrljivost v skupinah s placebom številčno presegla umrljivost v skupinah z donepezilijevim kloridom.

Pomožne snovi:

To zdravilo vsebuje sorbitol. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo ne smejo jemati tega zdravila.

Donepezilijev klorid in/ali katerikoli njegovi presnovki ne zavirajo presnove teofilina, varfarina, cimetidina ali digoksina pri ljudeh. Sočasna uporaba digoksina ali cimetidina ne vpliva na presnovo donepezilijevega klorida.

Študije in vitro so pokazale, da pri presnovi donepezilijevega klorida sodelujeta izoencima citokroma P450 3A4 in v manjši meri 2D6. Študije medsebojnega delovanja zdravil in vitro kažejo, da ketokonazol, zaviralec CYP3A4, in kinidin, zaviralec CYP2D6, zavirata presnovo donepezilijevega klorida. Zato bi lahko ta dva in drugi zaviralci CYP3A4, kot sta itrakonazol in eritromicin, ter zaviralci CYP2D6, kot je fluoksetin, zavirali presnovo donepezilijevega klorida. V študiji pri zdravih prostovoljcih je ketokonazol povečal povprečno koncentracijo donepezilijevega klorida za približno 30 %.

Induktorji encimov, kot so rifampicin, fenitoin, karbamazepin in alkohol, lahko znižajo ravni donepezilijevega klorida. Ker obseg zaviralnega ali indukcijskega učinka ni znan, je treba take kombinacije zdravil uporabljati previdno.

Donepezilijev klorid lahko ovira delovanje zdravil, ki imajo antiholinergične učinke. Poleg tega obstaja možnost sinergističnega delovanja pri sočasni uporabi zdravil, kakršna so sukcinilholin, drugi zaviralci živčnomišičnega prenosa, holinergični agonisti ali antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, ki vplivajo na srčno prevajanje.

Nosečnost:

O uporabi donepezilijevega klorida pri nosečnicah ni zadostnih podatkov.

Študije na živalih niso pokazale teratogenega učinka, pokazale pa so perinatalno in postnatalno toksičnost (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano.

Zdravila Donepezil Arrow se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je nujno potrebno.

Dojenje:

Donepezilijev klorid se pri podganah izloča v mleko. Ni znano, ali se donepezilijev klorid pri ljudeh izloča v materino mleko. Študij pri doječih ženskah ni, zato ženske, ki jemljejo donepezilijev klorid, ne smejo dojiti.

Zdravilo Donepezil Arrow ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Demenca lahko zmanjša sposobnost za vožnjo ali poslabša zmožnost za upravljanje s stroji. Poleg tega lahko donepezilijev klorid izzove utrujenost, omotico in mišične krče, predvsem na začetku zdravljenja ali ob povečanju odmerka. Lečeči zdravnik mora redno ocenjevati zmožnost bolnikov, ki jemljejo donepezilijev klorid, da še naprej vozijo ali upravljajo s kompleksnimi stroji.

Najpogostejši neželeni dogodki so diareja, mišični krči, utrujenost, navzea, bruhanje in nespečnost.

Neželeni učinki, o katerih so poročali pogosteje kot v posameznem primeru, so navedeni spodaj po organskih sistemih in po pogostnosti. Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* Pri diagnostični obravnavi bolnikov zaradi sinkope ali epileptičnih napadov je treba upoštevati možnost srčnega bloka ali dolgih sinusnih pavz (glejte poglavje 4.4).

** Poročali so o primerih halucinacij, agitacije in agresivnega vedenja, ki so izzveneli po zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja.

*** V primerih nepojasnjenega poslabšanja delovanja jeter je treba razmisliti o ukinitvi donepezilijevega klorida.

Simptomi:

Ocenjeni mediani smrtni odmerek donepezilijevega klorida po uporabi enega peroralnega odmerka je pri miših 45 mg/kg in pri podganah 32 mg/kg ali približno 225-kratni oz. 160-kratni največji priporočeni odmerek za človeka, ki znaša 10 mg na dan. Pri živalih so opažali od odmerka odvisne znake holinergične stimulacije, med drugim manj spontanega gibanja, ležanje na trebuhu, opotekajočo hojo, solzenje, klonične konvulzije, depresijo dihanja, slinjenje, miozo, fascikulacije in znižano temperaturo površine telesa.

Preveliko odmerjanje zaviralcev holinesteraze lahko povzroči holinergično krizo, za katero so značilni huda navzea, bruhanje, slinjenje, znojenje, bradikardija, hipotenzija, depresija dihanja, kolaps in konvulzije. Možna je napredujoča mišična šibkost, ki lahko povzroči smrt, če zajame dihalne mišice.

Zdravljenje:

Uvesti je treba splošne podporne ukrepe. Kot antidot pri prevelikem odmerjanju donepezilijevega klorida se lahko uporabi terciarne antiholinergike, na primer atropin. Priporočljiva je intravenska uporaba atropinijevega sulfata, titriranega na učinek: začetni odmerek je 1,0 do 2,0 mg intravensko, poznejše odmerke pa je treba prilagoditi kliničnemu odzivu. Pri drugih holinomimetikih so med sočasno uporabo kvaternarnih antiholinergikov, kot je npr glikopirolat, poročali o atipičnih odzivih krvnega tlaka in srčne frekvence. Ni znano, ali je donepezilijev klorid in/ali njegove presnovke mogoče odstraniti z dializo (hemodializo, peritonelano dializo ali hemofiltracijo).