Preprečevanje navzeje in bruhanja, povezanih z zelo in zmerno emetogeno kemoterapijo rakavih bolezni pri odraslih in pediatričnih bolnikih, starih 6 mesecev ali več.

Zdravilo IVEMEND 150 mg je namenjeno za uporabo v sklopu kombiniranega zdravljenja (glejte poglavje 4.2).

Odmerjanje

Odrasli

Priporočeni odmerek je 150 mg, ki se aplicira v obliki 20-30-minutne infuzije 1. dan, s pričetkom

približno 30 minut pred kemoterapijo (glejte poglavje 6.6). Zdravilo IVEMEND se mora dati v ^{kombinaciji s kortikosteroidom in z antagonistom 5-HT}3, ^{kot je razloženo v naslednjih preglednicah.}

Za preprečevanje navzeje in bruhanja zaradi emetogene kemoterapije rakavih bolezni priporočamo

naslednje režime zdravljenja.

Deksametazon je treba vzeti 1. dan 30 minut pred kemoterapijo ter od 2. do 4. dne zjutraj. Deksametazon je treba vzeti tudi 3. in 4. dan zvečer. Odmerek deksametazona že upošteva medsebojno delovanje učinkovin.

Pediatrična populacija

Pediatrični bolniki, stari 6 mesecev ali več in s telesno maso vsaj 6 kg

Preglednica 3 prikazuje priporočeno odmerno shemo zdravila IVEMEND, ki ga je treba uporabiti z

antagonistom 5-HT3 (s kortikost^{eroidom ali brez njega) za preprečevanje navze}je in bruhanja, povezanih z uporabo enodnevnih ali večdnevnih shem zelo emetogene (HEC - Highly Emetogenic Chemotherapy) ali zmerno emetogene kemoterapije (MEC - Moderately Emetogenic Chemotherapy).

Enodnevne sheme kemoterapije obsegajo sheme, v katerih se HEC ali MEC uporablja le en dan.

Večdnevne sheme kemoterapije obsegajo sheme, v katerih se HEC ali MEC uporablja 2 dni ali več.

Alternativna shema odmerjanja, ki jo je mogoče uporabiti ob enodnevnih shemah kemoterapije, je prikazana v preglednici 4.

Odmerjanje pri enodnevnih ali večdnevnih shemah kemoterapije

Pediatričnim bolnikom, pri katerih se uporabljata enodnevna ali večdnevna shema HEC ali MEC, zdravilo IVEMEND infundirajte po centralnem venskem katetru 1., 2. in 3. dan. Drugi in tretji dan je mogoče namesto zdravila IVEMEND uporabiti zdravilo EMEND v obliki kapsul ali peroralne suspenzije, kot je prikazano v preglednici 3. Za ustrezna navodila glede odmerjanja glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC) za kapsule ali peroralno suspenzijo zdravila EMEND.

* Pediatričnim bolnikom, starim 12 let ali več, dajte zdravilo IVEMEND intravensko v 30 minutah;

infundiranje naj bo dokončano približno 30 minut pred kemoterapijo. Pediatričnim bolnikom, mlajšim od 12 let, dajte zdravilo IVEMEND intravensko v 60 minutah; infundiranje naj bo dokončano približno 30 minut pred kemoterapijo.

** Deksametazon je treba vzeti 1. dan 30 minut pred kemoterapijo.

Alternativno odmerjanje pri enodnevnih shemah kemoterapije

Pediatrični bolniki, ki prejemajo enodnevne sheme HEC ali MEC, lahko zdravilo IVEMEND dobijo v

intravenski infuziji po centralnem venskem katetru 1. dan.

* Pediatričnim bolnikom, starim 12 let ali več, dajte zdravilo IVEMEND intravensko v 30 minutah;

infundiranje naj bo dokončano približno 30 minut pred kemoterapijo. Pediatričnim bolnikom, mlajšim od 12 let, dajte zdravilo IVEMEND intravensko v 60 minutah; infundiranje naj bo dokončano približno 30 minut pred kemoterapijo.

** Deksametazon je treba vzeti 1. dan 30 minut pred kemoterapijo.

Varnost in učinkovitost zdravila IVEMEND pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Splošno

^{Število podatkov o učinkovitosti pri sočasni uporabi z drugimi kortikosteroidi} in antagonisti 5-HT3 je

omejeno. Za dodatne podatke o sočasni uporabi s kortikosteroidi glejte poglavje 4.5.

^{Glejte tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravila za} antagoniste 5-HT3, ki se uporabljajo ^sočasno.

Posebne skupine bolnikov Starejši (≥ 65 let)

Pri starejših odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 5.2).

Spol

Odmerka ni treba prilagoditi glede na spol (glejte poglavje 5.2).

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic in bolnikih s končno odpovedjo ledvic na hemodializi odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 5.2).

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi. Za bolnike z zmerno okvaro jeter je podatkov malo, za bolnike s hudo okvaro jeter pa podatkov ni. Pri teh bolnikih je treba zdravilo IVEMEND uporabljati previdno (glejte poglavji 5.2).

Način uporabe

Zdravilo IVEMEND 150 mg je treba aplicirati intravensko. Ne sme se ga dajati intramuskularno ali subkutano. Pri odraslih je zdravilo najbolje aplicirati v obliki 20-30-minutne intravenske infuzije. Pri

pediatričnih bolnikih, starih 6 mesecev ali več, je intravensko dajanje zdravila priporočljivo izvesti po

centralnem venskem katetru; pri bolnikih, starih 12 let ali več, mora infundiranje trajati 30 minut, pri bolnikih, mlajših od 12 let, pa 60 minut (glejte poglavje 6.6). Zdravila IVEMEND se ne sme aplicirati v obliki bolus injekcije ali nerazredčene raztopine.

Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na učinkovino ali polisorbat 80 ali katero koli drugo pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sočasna uporaba pimozida, terfenadina, astemizola ali cisaprida (glejte poglavje 4.5).

Bolniki z zmerno do hudo okvaro jeter

Za bolnike z zmerno okvaro jeter je podatkov o uporabi zdravila malo, za bolnike s hudo okvaro jeter pa podatkov ni. Pri teh bolnikih je treba zdravilo IVEMEND uporabljati previdno (glejte

poglavje 5.2).

Interakcije s CYP3A4

Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo učinkovine, ki se primarno presnavljajo s CYP3A4 in z ozkim terapevtskim območjem, kot so ciklosporin, takrolimus, sirolimus, everolimus, alfentanil, derivati ergot alkaloidov, fentanil in kinidin, je treba zdravilo IVEMEND uporabljati previdno (glejte

poglavje 4.5). Poleg tega je previdnost še posebej potrebna pri sočasni uporabi irinotekana, saj se lahko pri sočasni uporabi poveča toksični učinek.

Sočasna uporaba z varfarinom (substrat za CYP2C9)

Pri bolnikih, ki so na kroničnem zdravljenju z varfarinom, je treba 14 dni po uporabi fosaprepitanta vrednosti internacionalnega normaliziranega razmerja (INR) skrbno spremljati (glejte poglavje 4.5).

Sočasna uporaba s hormonskimi kontraceptivi

Med zdravljenjem s fosaprepitantom in še 28 dni po koncu zdravljenja s fosaprepitantom je

učinkovitost hormonskih kontraceptivov lahko manjša. Med zdravljenjem s fosaprepitantom in še

2 meseca po uporabi fosaprepitanta mora bolnica uporabljati alternativno nehormonsko kontracepcijsko metodo (glejte poglavje 4.5).

Preobčutljivostne reakcije

Med ali kmalu po infuziji fosaprepitanta so se pojavile takojšnje preobčutljivostne reakcije, vključno z zardevanjem, eritemom, dispnejo in anafilaksijo/anafilaktičnim šokom. Te preobčutljivostne reakcije so se običajno odzvale na prekinitev infuzije in ustrezno zdravljenje. Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo preobčutljivostne reakcije, ne priporočamo ponovnega začetka infuzije.

Reakcije na mestu aplikacije/infundiranja

Pri uporabi zdravila IVEMEND so poročali o reakcijah na mestu infundiranja (glejte poglavje 4.8). O

večini hudih reakcij na mestu infundiranja, vključno s tromboflebitisom in vaskulitisom, so poročali

pri sočasni uporabi kemoterapije z vezikanti (na primer na osnovi antraciklinov), še posebej v povezavi z ekstravazacijo. Pri nekaterih bolnikih so pri sočasni uporabi kemoterapije z vezikanti

poročali tudi o nekrozi. Pri uporabi večjih odmerkov brez sočasne kemoterapije z vezikanti so poročali

o pojavu blage tromboze na mestu injiciranja.

Zdravila IVEMEND se ne sme aplicirati v obliki bolus injekcije. Vedno ga je treba dajati razredčenega v obliki počasne intravenske infuzije (glejte poglavje 4.2). Zdravila IVEMEND se ne sme dajati intramuskularno ali subkutano (glejte poglavje 5.3). Če se pojavijo znaki ali simptomi lokalnega draženja, je treba injiciranje ali infundiranje prekiniti in zdravilo aplicirati v drugo veno.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Po intravenski aplikaciji se fosaprepitant hitro pretvori v aprepitant.

Fosaprepitant 150 mg, dan v obliki enkratnega odmerka, je šibek zaviralec CYP3A4. Peroralni aprepitant medsebojno ne deluje z digoksinom, zato fosaprepitant verjetno ne vpliva na

P-glikoproteinski prenašalec. Pričakujemo, da fosaprepitant povzroči manjšo ali pa vsaj ne večje

indukcije CYP2C9, CYP3A4 in glukuronidacije v primerjavi s peroralnim aprepitantom. Podatki

glede učinka na CYP2C8 in CYP2C19 so pomanjkljivi.

Po intravenski aplikaciji fosaprepitanta se lahko pojavijo interakcije z drugimi zdravili, ki medsebojno delujejo s peroralnim aprepitantom. Možnost za medsebojna delovanja med večdnevnimi shemami fosaprepitanta predvidoma ni nič večja kot med peroralnimi shemami aprepitanta. Zato priporočila za uporabo zdravila IVEMEND z drugimi zdravili pri pediatričnih bolnikih temeljijo na podatkih iz študij

fosaprepitanta in aprepitanta pri odraslih. V primeru uporabe kombiniranih shem z zdraviloma IVEMEND in EMEND glejte poglavje 4.5 Povzetka glavnih značilnosti zdravila (SmPC) kapsul EMEND oziroma peroralne suspenzije EMEND.

Naslednje informacije so povzete iz študij, izvedenih s peroralnim aprepitantom, in iz študij, izvedenih

z enim intravenskim odmerkom fosaprepitanta v kombinaciji z deksametazonom, midazolamom ali diltiazemom.

Vpliv fosaprepitanta na farmakokinetiko drugih učinkovin

Zaviranje CYP3A4

Kot šibek zaviralec CYP3A4 lahko fosaprepitant v enkratnem 150 mg odmerku povzroči prehodno zvišanje plazemskih koncentracij sočasno uporabljenih učinkovin, ki se presnavljajo s CYP3A4. Po sočasni uporabi enkratnega 150 mg odmerka fosaprepitanta in substratov za CYP3A4 se lahko 1. in

2. dan celokupna izpostavljenost substratom za CYP3A4 poveča do 2-krat. Fosaprepitanta se ne sme uporabljati skupaj s pimozidom, terfenadinom, z astemizolom ali s cisapridom. Fosaprepitant zavira

CYP3A4, zato se lahko zvišajo plazemske koncentracije teh učinkovin, kar lahko povzroči pojav

resnih ali življenjsko nevarnih reakcij (glejte poglavje 4.3). Pri sočasni uporabi fosaprepitanta in

učinkovin, ki se primarno presnavljajo s CYP3A4 in z ozkim terapevtskim območjem, kot so

ciklosporin, takrolimus, sirolimus, everolimus, alfentanil, diergotamin, ergotamin, fentanil in kinidin, je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4).

Kortikosteroidi

Deksametazon: Pri uporabi fosaprepitanta je treba peroralni odmerek deksametazona zmanjšati za približno 50 % (glejte poglavje 4.2). Pri sočasni uporabi fosaprepitanta 150 mg, danega v obliki enkratnega intravenskega odmerka 1. dan, in deksametazona v obliki enkratnega 8 mg peroralnega

odmerka 1., 2. in 3. dan, je fosaprepitant ^povečal AUC0-24h deksametazona, ki je substrat za CYP3A4, in sicer za 100 % 1. dan, za 86 % 2. dan ter za 18 % 3. dan.

Kemoterapevtiki

Študij medsebojnega delovanja fosaprepitanta 150 mg in kemoterapevtikov niso izvedli; vendar pa glede na študije s peroralnim aprepitantom in z docetakselom ter vinorelbinom ne pričakujemo, da zdravilo IVEMEND 150 mg vstopa v klinično pomembne interakcije z intravensko danim

docetakselom ter vinorelbinom. Interakcij s peroralno danimi kemoterapevtiki, ki se primarno ali

delno presnavljajo s CYP3A4 (npr. etopozid, vinorelbin), ne moremo izključiti. Pri bolnikih, ki

dobivajo zdravila, ki se primarno ali delno presnavljajo s CYP3A4, svetujemo previdnost, lahko je primeren tudi dodaten nadzor (glejte poglavje 4.4). V obdobju trženja zdravila so pri sočasni uporabi aprepitanta in ifosfamida poročali o pojavu nevrotoksičnosti, možnega neželenega učinka ifosfamida.

Imunosupresivi

Po uporabi enkratnega 150 mg odmerka fosaprepitanta pričakujemo dva dni prehodno zmerno povečanje izpostavljenosti imunosupresivom, ki se presnavljajo s CYP3A4 (npr. ciklosporin, takrolimus, everolimus in sirolimus), nato pa verjetno še njeno blago zmanjšanje. Ker povečana izpostavljenost traja kratek čas, zmanjšanja odmerka imunosupresiva na dan uporabe zdravila IVEMEND in dan po njej na podlagi ugotovitev spremljanja terapevtskih odmerkov ne priporočamo.

Midazolam

Pri sočasni uporabi fosaprepitanta 150 mg v obliki enkratnega intravenskega odmerka 1. dan in midazolama v obliki enkratnega peroralnega 2 mg odmerka 1. in 4. dan je fosaprepitant povečal AUC0-∞ midazolama 1. dan za 77 %, 4. dan pa na AUC0-∞ midazolama ni ^{imel učinka. Fosaprepitant} 150 mg v obliki enkratnega odmerka je 1. dan šibek zaviralec CYP3A4, za 4. dan pa ni dokazov za

zaviranje ali indukcijo CYP3A4.

Pri sočasni uporabi zdravila IVEMEND je treba upoštevati možne učinke zvišanih plazemskih

koncentracij midazolama ali drugih benzodiazepinov, ki se presnavljajo s CYP3A4 (alprazolam, triazolam).

Diltiazem

Študij medsebojnega delovanja fosaprepitanta 150 mg in diltiazema niso izvedli; vendar pa je treba pri uporabi zdravila IVEMEND 150 mg in diltiazema upoštevati naslednjo študijo s 100 mg fosaprepitanta: Pri bolnikih z blago do zmerno hipertenzijo se je pri 15-minutni infuziji 100 mg

fosaprepitanta in uporabi diltiazema v odmerku 120 mg trikrat na dan vrednost AUC diltiazema

povečala za 1,4-krat. Vrednost krvnega tlaka se je rahlo zmanjšala, vendar pa je bilo to zmanjšanje klinično pomembno. Spremembe srčne frekvence in intervala PR niso bile klinično pomembne.

Indukcija

V študiji medsebojnega delovanja z midazolamom fosaprepitant v obliki enkratnega 150 mg odmerka

1. in 4. dan ni induciral CYP3A4. Pričakujemo, da zdravilo IVEMEND povzroči manjšo ali pa vsaj ne večje indukcije CYP2C9, CYP3A4 in glukuronidacije v primerjavi s 3-dnevnim režimom zdravljenja s peroralnim aprepitantom, pri katerem so opazili prehodno indukcijo z največjim učinkom 6-8 dni po prvem odmerku aprepitanta. Pri 3-dnevnem režimu zdravljenja s peroralnim aprepitantom se je AUC substratov za CYP2C9 zmanjšala za približno 30-35 %, koncentracija etinilestradiola tik pred naslednjim odmerkom pa za do 64 %. Podatki o učinkih na CYP2C8 in CYP2C19 niso na voljo. Pri uporabi zdravila IVEMEND in varfarina, acenokumarola, tolbutamida, fenitoina ali drugih učinkovin,

ki se presnavljajo s CYP2C9, svetujemo previdnost.

Varfarin

Pri bolnikih, ki se dolgotrajno zdravijo z varfarinom, je treba protrombinski čas (INR) med zdravljenjem z zdravilom IVEMEND za preprečitev navzeje in bruhanja zaradi kemoterapije (glejte poglavje 4.4) in še 14 dni po njem skrbno spremljati.

Hormonski kontraceptivi

Med uporabo in še 28 dni po koncu uporabe fosaprepitanta se lahko zmanjša učinkovitost hormonskih

kontraceptivov. Med zdravljenjem s fosaprepitantom in še 2 meseca po njem morajo bolnice uporabljati alternativno nehormonsko kontracepcijsko metodo.

Antagonisti 5-HT3

^{Študij medsebojnega delovanja fosaprepitanta 150 mg in antagonistov 5-HT}3 ^{niso izvedli; vendar pa} v kliničnih študijah medsebojnega delovanja zdravljenje s peroralnim aprepitantom ni imelo klinično pomembnih učinkov na farmakokinetiko ondansetrona, granisetrona ali hidrodolasetrona (aktivnega

presnovka dolasetrona). Zato ni dokazov o medsebojnem delovanju pri uporabi zdravila IVEMEND 150 mg in antagonistov 5-HT3.

Vpliv drugih zdravil na farmakokinetiko aprepitanta kot posledica uporabe fosaprepitanta 150 mg Pri sočasni uporabi fosaprepitanta in učinkovin, ki zavirajo aktivnost CYP3A4 (npr. ketokonazol,

itrakonazol, vorikonazol, posakonazol, klaritromicin, telitromicin, nefazodon in zaviralci proteaze), je

potrebna previdnost, saj pri sočasni uporabi pričakujemo večkratno zvišanje plazemskih koncentracij aprepitanta (glejte poglavje 4.4). Ketokonazol je povečal končni razpolovni čas peroralnega aprepitanta za približno 3-krat.

Sočasni uporabi fosaprepitanta in učinkovin, ki močno inducirajo aktivnost CYP3A4 (npr. rifampicin, fenitoin, karbamazepin, fenobarbital), se je treba izogibati, saj se pri sočasni uporabi lahko zmanjšajo plazemske koncentracije aprepitanta, zaradi česar se lahko zmanjša učinkovitost zdravila. Sočasne uporabe fosaprepitanta in pripravkov rastlinskega izvora, ki vsebujejo šentjanževko (Hypericum perforatum), ne priporočamo. Rifampicin je zmanjšal povprečni končni razpolovni čas peroralnega

aprepitanta za 68 %.

Diltiazem

Študij medsebojnega delovanja fosaprepitanta 150 mg in diltiazema niso izvedli; vendar pa je treba pri uporabi zdravila IVEMEND 150 mg in diltiazema upoštevati naslednjo študijo s 100 mg

fosaprepitanta: Pri uporabi fosaprepitanta v odmerku 100 mg v obliki 15-minutne intravenske infuzije in diltiazema v odmerku 120 mg trikrat na dan se je AUC aprepitanta povečala za 1,5-krat. Ta učinek ni veljal za klinično pomembnega.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Kontracepcija pri moških in ženskah

Med in še 28 dni po uporabi fosaprepitanta se lahko zmanjša učinkovitost hormonskih kontraceptivov.

Med zdravljenjem s fosaprepitantom in 2 meseca po zadnjem odmerku fosaprepitanta je treba uporabljati alternativno nehormonsko kontracepcijsko metodo (glejte poglavji 4.5).

Nosečnost

Za fosaprepitant in aprepitant ni na voljo kliničnih podatkov za nosečnice, ki so bile izpostavljene zdravilu. Možnost vpliva fosaprepitanta in aprepitanta na sposobnost razmnoževanja ni v celoti raziskana, saj med študijami na živalih niso mogli doseči stopenj izpostavljenosti, ki bi bile višje od stopenj terapevtske izpostavljenosti pri človeku. Te študije niso pokazale neposrednih ali posrednih

škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte

poglavje 5.3). Možni učinki zaradi sprememb regulacije nevrokininov na sposobnost razmnoževanja

niso znani. Zdravila IVEMEND se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno.

Dojenje

Aprepitant so zasledili v mleku doječih podgan tako po intravenskem dajanju fosaprepitanta kot po peroralnem dajanju aprepitanta. Ni znano, ali se aprepitant izloča v materino mleko. Zato med

zdravljenjem z zdravilom IVEMEND dojenje ni priporočljivo.

Plodnost

Možnost vpliva fosaprepitanta in aprepitanta na plodnost ni v celoti raziskana, saj med študijami na živalih niso mogli doseči stopenj izpostavljenosti, ki bi bile višje od stopenj terapevtske izpostavljenosti pri človeku. Te študije niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na parjenje, plodnost, razvoj zarodka/plodu ali število in gibljivost semenčic (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo IVEMEND ima lahko blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Po uporabi zdravila IVEMEND se lahko pojavita omotica in utrujenost (glejte poglavje 4.8).

Povzetek varnostnega profila

V kliničnih študijah je različne farmacevtske oblike fosaprepitanta prejelo 2.687 odraslih, vključno s 371 zdravimi osebami in 2.084 bolniki, ter 299 otrok in mladostnikov s kemoterapijo povzročenima navzejo in bruhanjem (CINV - chemotherapy induced nausea and vomiting). Fosaprepitant se pretvori

v aprepitant, zato pri uporabi fosaprepitanta pričakujemo pojav neželenih učinkov, ki so povezani z aprepitantom. Varnostni profil aprepitanta je bil ovrednoten pri približno 6.500 odraslih in 184 otrocih in mladostnikih.

Peroralni aprepitant

Najpogostejši neželeni učinki pri zelo emetogeni kemoterapiji (HEC), o katerih so pri odraslih, ki so se zdravili z aprepitantom, poročali pogosteje kot pri bolnikih med standardno obliko zdravljenja so: kolcanje (4,6 % proti 2,9 %), zvišana vrednost alanin aminotransferaze (ALT ) (2,8 % proti 1,1 %), dispepsija (2,6 % proti 2,0 %), zaprtje (2,4 % proti 2,0 %), glavobol (2,0 % proti 1,8 %) in zmanjšan apetit (2,0 % proti 0,5 %). Najpogostejši neželeni učinek, o katerem so pri zmerno emetogeni kemoterapiji (MEC) poročali pogosteje pri bolnikih, ki so se zdravili z aprepitantom, kot bolnikih s

standardno obliko zdravljenja, je bila utrujenost (1,4 % proti 0,9 %).

Najpogostejša neželena učinka, ki sta imela pri pediatričnih bolnikih, zdravljenih s shemo z aprepitantom, večjo pojavnost kot pri tistih, zdravljenih s kontrolno shemo, ob hkratnem prejemanju

emetogene kemoterapije rakavih bolezni, sta bila kolcanje (3,3 % oz. 0,0 %) in zardevanje (1,1 % oz. 0,0 %).

Seznam neželenih učinkov - aprepitant

V nadaljevanju so navedeni neželeni učinki iz združene analize HEC in MEC študij pri odraslih in pediatričnih bolnikih, ki so jih pri peroralnemu aprepitantu opazili pogosteje kot pri standardni obliki zdravljenja, ali iz obdobja trženja zdravila.

Kategorije pogostnosti v preglednici temeljijo na študijah pri odraslih; v študijah pri pediatričnih bolnikih so bile opažene pogostnosti podobne ali manjše, razen če je drugače navedeno v preglednici. Nekaterih manj pogostih neželenih učinkov, zabeleženih pri odrasli populaciji, v študijah pri pediatričnih bolnikih niso opazili.

Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

*Navzea in bruhanje sta bila prvih 5 dni po kemoterapiji parametra učinkovitosti. O njih so kot o neželenih učinkih poročali šele po tem času.

Opis izbranih neželenih učinkov

Profili neželenih učinkov so bili v podaljšku HEC in MEC študij pri odraslih z več ciklusi zdravljenja

(do 6 dodatnih ciklusov kemoterapije) na splošno podobni tistim po prvem ciklusu.

V dodatni z učinkovino nadzorovani klinični študiji pri 1.169 odraslih bolnikih, ki so prejemali aprepitant in zelo emetogeno kemoterapijo, je bil profil neželenih učinkov na splošno podoben tistemu v drugih HEC študijah z aprepitantom.

Študije, ki niso povezane s CINV

Drugi neželeni učinki, ki so bili pri odraslih bolnikih, ki so prejemali aprepitant zaradi preprečevanja pooperacijske navzeje in bruhanja (PONV - postoperative nausea and vomiting) pogostejši kot pri bolnikih, ki so prejemali ondansetron, so: bolečina v zgornjem predelu trebuha, nenormalni črevesni zvoki, zaprtje*, disartrija, dispneja, hipestezija, nespečnost, mioza, navzea, senzorične motnje, nelagodje v želodcu, delna zapora pretoka črevesne vsebine*, zmanjšana ostrina vida in piskanje.

*O teh neželenih učinkih so poročali pri bolnikih, ki so jemali aprepitant v višjih odmerkih.

Fosaprepitant

V z učinkovino nadzorovani klinični študiji pri odraslih bolnikih, ki so prejemali zelo emetogeno kemoterapijo, so varnost ovrednotili pri 1.143 bolnikih, ki so prejeli 1-dnevni režim zdravljenja z zdravilom IVEMEND 150 mg, in pri 1.169 bolnikih, ki so prejeli 3-dnevni režim zdravljenja z

aprepitantom. Poleg tega so v s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju pri odraslih bolnikih, ki so prejemali MEC, ovrednotili varnost pri 504 bolnikih, ki so prejeli enkraten odmerek zdravila IVEMEND 150 mg, in pri 497 bolnikih, ki so prejeli kontrolno shemo zdravljenja.

Varnost 1-dnevne intravenske odmerne sheme je bila podprta z združeno analizo treh z učinkovino nadzorovanih kliničnih študij pri 139 pediatričnih bolnikih (starih od 6 mesecev do 17 let), ki so prejemali HEC ali MEC in enkratni odmerek zdravila IVEMEND v priporočeni 1-dnevni odmerni

shemi ali več.

Varnost 3-dnevne intravenske odmerne sheme je podprta s klinično študijo ene skupine pri

100 pediatričnih bolnikih (starih od 6 mesecev do 17 let), ki so prejemali HEC ali MEC in zdravilo IVEMEND v priporočenem odmerku po 3-dnevni odmerni shemi (glejte poglavje 4.2). Varnostni

profil 3-dnevne intravenske odmerne sheme fosaprepitanta je pri pediatričnih bolnikih podoben kot pri 1-dnevni odmerni shemi fosaprepitanta.

Varnostni profil fosaprepitanta pri odraslih in pediatričnih bolnikih je bil na splošno podoben tistemu

za aprepitant.

Seznam neželenih učinkov - fosaprepitant

Spodaj so našteti neželeni učinki, o katerih so poročali pri odraslih bolnikih, ki so v kliničnih študijah

ali v obdobju trženja zdravila prejeli fosaprepitant, in o katerih niso poročali pri aprepitantu. Kategorije pogostnosti v preglednici temeljijo na študijah pri odraslih; v študijah pri pediatričnih bolnikih so bile opažene pogostnosti podobne ali manjše. Nekaterih pogostih neželenih učinkov, zabeleženih pri odrasli populaciji, v študijah pri pediatričnih bolnikih niso opazili. Pri uporabi zdravila IVEMEND so poročali o reakcijah na mestu infundiranja (glejte poglavje 4.4).

Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih

delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni

center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

V primeru prevelikega odmerjanja je treba dajanje fosaprepitanta prekiniti in uvesti splošno podporno zdravljenje ter nadzor. Zaradi antiemetičnega delovanja aprepitanta zdravljenje z zdravili za spodbujanje bruhanja lahko ne bo učinkovito.

Aprepitanta iz telesa ni mogoče odstraniti s hemodializo.