INCIVO 375 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - INCIVO 375 mg
Zdravilo INCIVO je v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom indicirano za zdravljenje kroničnega hepatitisa C z genotipom 1 pri odraslih bolnikih s kompenzirano boleznijo jeter (vključno s cirozo):
-
pri še nezdravljenih bolnikih;
-
pri bolnikih, ki so bili že zdravljeni z interferonom alfa (pegiliranim ali nepegiliranim) v monoterapiji ali v kombinaciji z ribavirinom, vključno z bolniki, pri katerih se je bolezen ponovila, oziroma pri bolnikih, ki so se na zdravljenje odzvali delno ali se na zdravljenje niso odzvali (glejte poglavje 4.4 in 5.1).
Zdravljenje z zdravilom INCIVO naj uvede in spremlja zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju kroničnega hepatitisa C.
Odmerjanje
Zdravilo INCIVO v odmerku 1.125 mg (tri 375 mg filmsko obložene tablete) je treba jemati peroralno dvakrat na dan, s hrano. Zdravilo se lahko jemlje tudi po 750 mg (dve 375 mg tableti) peroralno na vsakih 8 ur, s hrano. Skupni dnevni odmerek je 6 tablet (t.j. 2.250 mg). Jemanje zdravila INCIVO brez hrane ali neupoštevanje intervala odmerjanja lahko povzroči znižanje plazemskih koncentracij telaprevirja in zmanjšanje terapevtskega učinka zdravila INCIVO.
Zdravilo je treba uporabljati skupaj z ribavirinom in peginterferonom alfa-2a ali -2b. Za navodila o izbiri peginterferona alfa-2a ali -2b glejte poglavji 4.4 in 5.1. Za natančna navodila o odmerjanju peginterferona alfa in ribavirina preberite Povzetek glavnih značilnosti zdravila za obe zdravili.
Trajanje zdravljenja – nezdravljeni odrasli in bolniki, ki so po predhodnem zdravljenju ponovno zboleli
Zdravljenje z zdravilom INCIVO je treba uvesti v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom. Bolniki ga morajo jemati 12 tednov (glejte sliko 1).
-
Bolniki z nezaznavno koncentracijo ribonukleinske kisline virusa hepatitisa C (HCV RNK) (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu naj prejemajo samo peginterferon alfa in ribavirin še dodatnih 12 tednov, do skupnega trajanja zdravljenja 24 tednov.
-
Bolniki z zaznavno koncentracijo HCV RNK v 4. ali v 12. tednu naj prejemajo samo peginterferon alfa in ribavirin še dodatnih 36 tednov, do skupnega trajanja zdravljenja 48 tednov.
-
Pri vseh bolnikih s cirozo, ne glede na nezaznavno koncentracijo HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. ali v 12. tednu, je priporočljivo, da prejemajo samo peginterferon alfa in ribavirin še dodatnih 36 tednov, do skupnega trajanja zdravljenja 48 tednov (glejte poglavje 5.1).
Slika 1: trajanje zdravljenja pri še nezdravljenih bolnikih in pri tistih, ki se jim je bolezen ponovila po predhodnem zdravljenju
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Koncentracije HCV RNK je treba določati v 4. in 12. tednu, da bi ugotovili potrebno trajanje zdravljenja. V študijah faze III so za določanje, ali so koncentracije HCV RNK nezaznavne (nezaznaven analit), uporabljali metodo PCR (Polymerase Chain Reaction) z mejo kvantifikacije 25 i.e./ml in mejo detekcije 10-15 i.e./ml (glejte poglavje 5.1). Zaznavnih koncentracij HCV RNK, nižjih od spodnje meje kvantifikacije, se, pri odločanju o trajanju zdravljenja ne sme zamenjevati z nezaznavnimi koncentracijami (nezaznaven analit), ker to lahko vodi v prekratek čas zdravljenja in
večje stopnje relapsa. Za smernice o ukinitvi zdravljenja z zdravilom INCIVO, peginterferonom alfa in ribavirinom glejte preglednico 1.
Trajanje zdravljenja – predhodno zdravljeni odrasli, ki so se le delno odzvali na zdravljenje ali se na zdravljenje niso odzvali
Zdravljenje z zdravilom INCIVO je treba uvesti v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom ter ga izvajati 12 tednov, temu naj sledi zdravljenje samo s peginterferonom alfa in ribavirinom (brez zdravila INCIVO) v skupnem trajanju zdravljenja 48 tednov (glejte sliko 2).
Slika 2: trajanje zdravljenja pri predhodno zdravljenih bolnikih z delnim odzivom na zdravljenje ali brez odziva
Koncentracijo HCV RNK je treba določati v 4. in 12. tednu. Za smernice o ukinitvi zdravljenja z zdravilom INCIVO, peginterferonom alfa in ribavirinom glejte preglednico 1.
Vsi bolniki
Ker je zelo malo verjetno, da bodo bolniki z nezadostnim virološkim odzivom dosegli trajni virološki odziv (SVR - sustained virologic response), je priporočljivo, da bolnikom, ki imajo v 4. ali 12. tednu koncentracije HCV RNK > 1.000 i.e./ml, zdravljenje ukinete (glejte preglednico 1).
| Preglednica 1: smernice za ukinitev zdravljenja z zdravilom INCIVO, peginterferonom alfa in ribavirinom | ||
| Zdravila | HCV RNK > 1.000 i.e./ml v4. tednu zdravljenjaa | HCV RNK > 1.000 i.e./ml v12. tednu zdravljenjaa |
| INCIVO | dokončna ukinitev | zaključek zdravljenja z zdravilom INCIVO |
| peginterferon alfa in ribavirin | dokončna ukinitev | |
če se pred uvedbo zdravljenja z zdravilom INCIVO bolnik zdravi s peginterferonom alfa in ribavirinom (glejte poglavje 5.1).
V študijah faze III, nobeden izmed bolnikov, ki so v 4. ali 12. tednu imeli koncentracijo HCV RNK
> 1.000 i.e./ml, v nadaljevanju zdravljenja s peginterferonom alfa in ribavirinom ni dosegel SVR. V študijah faze III pri bolnikih, ki še niso bili zdravljeni, so 4/16 (25%) bolniki s koncentracijami HCV RNK med 100 i.e./ml in 1.000 i.e./ml v 4. tednu dosegli SVR. Med bolniki s koncentracijami HCV RNK med 100 i.e./ml in 1.000 i.e./ml v 12 tednu, sta 2/8 (25%) dosegla SVR.
Pri bolnikih, ki se predhodno niso odzvali na zdravljenje, je treba pretehtati možnost opravljanja dodatnega testiranja HCV RNK med 4. in 12 tednom. Če je koncentracija HCV RNK > 1.000 i.e./ml, je treba zdravljenje z zdravili INCIVO, peginterferon alfa, in ribavirin ukiniti.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Pri bolnikih, ki so se zdravili vseh 48 tednov, je treba zdravljenje s peginterferonom alfa, in ribavirinom ukiniti, če je koncentracija HCV RNK zaznavna v 24. ali 36. tednu.
Za zagotavljanje uspeha zdravljenja, je treba zdravilo INCIVO jemati skupaj s peginterferonom alfa in ribavirinom.
Za uspešno zdravljenje, ne smete zmanjšati ali odložiti odmerka zdravila INCIVO.
Če zdravljenje z zdravilom INCIVO ukinete zaradi neželenih učinkov ali nezadostnega virološkega odziva, ga ne smete ponovno uvesti.
Za smernice o prilagoditvi odmerka, prekinitvah, ukinitvi ali ponovnem začetku zdravljenja s peginterferonom alfa in ribavirinom preberite Povzetek glavnih značilnosti ustreznega zdravila (glejte poglavje 4.4).
Jemanje zdravila dvakrat na dan: v primeru, da bolnik pozabi vzeti odmerek zdravila INCIVO do 6 ur po času, ko ga običajno jemlje, mu naročite, naj čimprej vzame predpisani odmerek zdravila INCIVO s hrano. Če se je na izpuščeni odmerek spomnil več kot 6 ur po času, ko bi ga moral vzeti, naj izpuščeni odmerek preskoči in nadaljuje z običajnim režimom jemanja zdravila.
Jemanje zdravila na osem ur: v primeru, da bolnik pozabi vzeti odmerek zdravila INCIVO do 4 ure po času, ko ga običajno jemlje, mu naročite, naj čimprej vzame predpisani odmerek zdravila INCIVO s hrano. Če se je na izpuščeni odmerek spomnil več kot 4 ure po času, ko bi ga moral vzeti, naj izpuščeni odmerek preskoči in nadaljuje z običajnim režimom jemanja zdravila.
Posebne skupine bolnikov
Okvara ledvic
Kliničnih podatkov o uporabi zdravila INCIVO pri bolnikih, okuženih z virusom HCV z zmerno do hudo okvaro ledvic (CrCl (očistek kreatinina) ≤ 50 ml/min) ni (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, ki niso bili okuženi s HCV, niso opazili klinično pomembnih sprememb v
izpostavljenosti telaprevirju (glejte poglavje 5.2). Zato prilagajanje odmerka zdravila INCIVO pri bolnikih z ledvično okvaro ni priporočeno.
O uporabi zdravila INCIVO pri bolnikih, ki se zdravijo s hemodializo, ni kliničnih podatkov.
Za podatke o bolnikih s CrCl < 50 ml/min glejte tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravila ribavirin.
Okvara jeter
Uporaba zdravila INCIVO pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter (razred B ali C po Child-Pughu, ocena ≥ 7) ali z dekompenzirano boleznijo jeter (ascites, krvavitev iz varic zaradi portalne
hipertenzije, encefalopatija, in/ali zlatenica, ki ni povezana z Gilberovim sindromom) ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih s hepatitisom C z blago jetrno okvaro (razred A po Child-Pughu, ocena 5-6) prilagoditev odmerka zdravila INCIVO ni potrebna.
Preberite tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravil peginterferon alfa in ribavirin, ki sta pri bolnikih z oceno ≥ 6 po Child-Pughu kontraindicirana.
Sočasna okužba s HCV/virusom humane imunske pomanjkljivosti-1 (HIV-1)
Bolnike s sočasno okužbo s HCV in HIV-1 je treba zdraviti enako kot bolnike, ki so okuženi samo s HCV. Skrbno je treba upoštevati interakcije z drugimi zdravili, glejte poglavji 4.4 in 4.5. Bolniki na osnovni shemi z efavirenzom morajo prejeti 1,125 mg zdravila INCIVO na 8 ur. Za izide pri bolnikih s sočasno okužbo s HIV glejte poglavje 5.1.
Bolniki po presaditvi jeter brez ciroze
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Zdravljenje z zdravilom INCIVO je treba začeti v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom in traja 12 tednov. Nato se zdravljenje s peginterferonom alfa in ribavirinom nadaljuje še 36 tednov, tako da celotno zdravljenje traja 48 tednov. Pri stabilnih bolnikih po presaditvi jeter prilagajanje odmerka zdravila INCIVO ni potrebno (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Ob uvedbi zdravljenja z zdravilom INCIVO je priporočljiva uporaba manjšega odmerka ribavirina (600 mg/dan) (glejte poglavje 5.1). Ob uvedbi in zaključku zdravljenja z zdravilom INCIVO je treba ustrezno prilagoditi odmerke sočasno uporabljenega takrolimusa ali ciklosporina A (glejte poglavji 4.4 in 4.5 Imunosupresivi).
Starostniki
Kliničnih podatkov o uporabi zdravila INCIVO pri bolnikih s HCV, starih ≥ 65 let, je malo.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila INCIVO pri otrocih, starih < 18 let, še nista ugotovljeni. Podatki niso na voljo.
Način uporabe
Bolnike je treba poučiti, naj tablete pogoltnejo cele (ne smejo jih žvečiti, zlomiti ali raztopiti).
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sočasna uporaba z zdravilnimi učinkovinami, ki se v veliki meri presnavljajo z izoencimom CYP3A
in pri katerih so zvišane plazemske koncentracije lahko povezane z resnimi in/ali življensko nevarnimi neželenimi učinki. Med te zdravilne učinkovine sodijo na primer alfuzosin, amiodaron, bepridil, kinidin, astemizol, terfenadin, cisaprid, pimozid, ergot alkaloidi (dihidroergotamin, ergonovin, ergotamin, metilergonovin), lovastatin, simvastatin, atorvastatin, sildenafil ali tadalafil (samo pri uporabi za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije), kvetiapin ter peroralno uporabljen midazolam ali triazolam (glejte poglavje 4.5).
Sočasna uporaba s katerimkoli antiaritmikom Ia ali III, razen intravensko danega lidokaina (glejte poglavje 4.5).
Sočasna uporaba zdravila INCIVO z učinkovinami, ki močno inducirajo CYP3A, npr. rifampicin, šentjanževka (Hypericum perforatum), karbamazepin, fenitoin in fenobarbital lahko povzroči manjšo izpostavljenost in izgubo učinka zdravila INCIVO.
Ker se zdravilo INCIVO vedno uporablja v kombinaciji glejte seznam kontraindikacij peginterferona alfa in ribavirina v Povzeteku glavnih značilnosti teh dveh zdravil.
Hud izpuščaj
Pri kombiniranem zdravljenju z zdravilom INCIVO so poročali o hudih, lahko življenju nevarnih in smrtnih kožnih reakcijah. Pri uporabi v obdobju trženja zdravila so opazili pojav toksične epidermalne nekrolize (TEN), vključno z enim smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8). O smrtnih primerih so poročali pri bolnikih z napredujočim izpuščajem in sistemskimi simptomi, ki so prejemali kombinirano terapijo z zdravilom INCIVO tudi po pojavu hude kožne reakcije.
V s placebom nadzorovanih preskušanjih faze II in III so o hudem izpuščaju (predvsem ekcemu s pruritusom, ki zajema več kot 50% telesne površine) poročali pri 4,8% bolnikov, ki so prejemali kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO, v primerjavi z 0,4% tistih, ki so prejemali samo peginterferon alfa in ribavirin. Razpoložljivi podatki nakazujejo, da peginteron alfa in verjetno tudi ribavirin prispevata k pogostnosti in jakosti izpuščaja (povezanega s kombiniranim zdravljenju z zdravilom INCIVO).
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Zdravljenje z zdravilom INCIVO v monoterapiji je bilo zaradi pojava izpuščaja ukinjeno pri 5,8% bolnikov, kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO je bilo zaradi pojava izpuščaja ukinjeno pri 2,6% bolnikov, v primerjavi z bolniki, ki so prejemali samo peginterferon alfa in ribavirin, pri katerih ni bilo nobene ukinitve zdravljenja zaradi pojava izpuščaja.
V s placebom nadzorovanih preskušanjih faze II ali III je imelo 0,4% bolnikov sum na medikamentozni izpuščaj z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS). V okviru kliničnih izkušenj z zdravilom INCIVO se je Stevens-Johnsonov sindrom (SJS) pojavil pri manj kot 0,1% bolnikov. Vsi omenjeni učinki so izginili po ukinitvi zdravljenja.
Sindrom DRESS vključuje izpuščaj z eozinofilijo, povezan z enim ali več izmed naslednjih simptomov: zvišana telesna temperatura, limfadenopatija, edem obraza in prizadetost notranjih organov (jetra, ledvica, pljuča). Pojavi se lahko kadarkoli po začetku zdravljenja, v večini primerov se je pojavil v obdobju med šestim in desetim tednom zdravljenja z zdravilom INCIVO.
Zdravnik mora zagotoviti, da so bolniki natančno poučeni o tveganju za pojav hudih izpuščajev in o tem, da se morajo ob pojavu izpuščaja ali ob poslabšanju obstoječega izpuščaja takoj posvetovati s svojim zdravnikom. Napredovanje vseh izpuščajev je treba spremljati, dokler izpuščaji ne izginejo. To lahko traja tudi več tednov. Da bi se izognili morebitnim dvomom o tem katero zdravilo je povzročilo hudo kožno reakcijo je med kombiniranim zdravljenjem z zdravilom INCIVO pri uporabi drugih zdravil, povezanih s hudimi kožnimi reakcijami potrebna previdnost. Pri pojavu hude kožne reakcije je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z zdrugimi zdravili, povezanimi s hudimi kožnimi reakcijami.
Za dodatne informacije o blagih do zmernih izpuščajih glejte poglavje 4.8.
Priporočila za spremljanje kožnih reakcij in ukinitev zdravil INCIVO, ribavirin in peginterferon alfa so povzeta v spodnji preglednici.
| Obseg in značilnosti kožne reakcije | Priporočila za spremljanje kožnih reakcij in ukinitev zdravil INCIVO, ribavirin in peginterferon alfa v primeru hudega izpuščaja |
| Blag izpuščaj: lokaliziran izpuščaj in/ali omejen izpuščaj (nekaj izoliranih mest na telesu) | Spremljanje morebitne razširitve ali sistemskih simptomov dokler izpuščaj ne izgine |
| Zmeren izpuščaj: difuzen izpuščaj ≤ 50 telesne površine | Spremljanje morebitne razširitve ali sistemskih simptomov dokler izpuščaj ne izgine. Presodite ali je potreben posvet z dermatologom.Če zmeren izpuščaj napreduje, je treba presoditi o prekinitvi zdravljenja z zdravilom INCIVO. Če se izpuščaj v 7 dneh po ukinitvi zdravila INCIVO ne izboljša je treba prekiniti zdravljenje z ribavirinom. Če se izpuščaj, kljub ukinitvi zdravila INCIVO, poslabša bo lahko zdravljenje z ribavirinom potrebno prekiniti že prej. Zdravljenje s peginterferonom alfa se lahko nadaljuje, če prekinitev ni indicirana.Če zmerni izpuščaj napreduje v hudega (≥ 50% telesne površine), je treba ukiniti zdravilo INCIVO (glejte spodaj). |
| Hud izpuščaj: obsega > 50% telesne površine ali je povezan z mehurčki, mehurji, razjedami, ki niso povezane s SJS | Takoj ukinite zdravilo INCIVO. Posvet z dermatologom je priporočen.Spremljajte napredovanje ali sistemske simptome, dokler izpuščaj ne izgine.Zdravljenje s peginterferonom alfa in ribavirinom se lahko nadaljuje. Če se izpuščaj v 7 dneh po ukinitvi zdravila INCIVO ne izboljša bo lahko potrebna tudi postopna ali sočasna prekinitev zdravljenja s peginterferonom alfa in/ali ribavirinom. Če je indicirano, bo lahko potrebno prej prekiniti ali ukiniti zdravljenje s peginterferonom alfa in ribavirinom. |
| Hude kožne reakcije, s sistemskimi simptomi, napredujoč, hud izpuščaj, sum na ali diagnosticiran bulozni izpuščaj, sindrom DRESS, SJS/TEN, akutno generalizirano eksantematozno pustulozo, multiformni eritem | Stalna in takojšnja prekinitev zdravljenja z zdravili INCIVO, peginterferon alfa, in ribavirin. Posvetujte se z dermatologom. |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Če ste zdravilo INCIVO enkrat ukinili zaradi kožne reakcije, ne smete ponovno začeti zdravljenja z njim. Glede hudih kožnih reakcij pri uporabi teh zdravil preberite tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravil peginterferon alfa in ribavirin.
Anemija
V s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih faze II ali III sta se povečali skupna incidenca in jakost anemije pri kombiniranem zdravljenju z zdravilom INCIVO v primerjavi z zdravljenjem samo s peginterferonom alfa in ribavirinom. Koncentracije hemoglobina < 100 g/l so opazili pri 34% bolnikov, ki so prejemali kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO, in pri 14% bolnikov, ki so prejemali peginterferon alfa in ribavirin. Koncentracije hemoglobina < 85 g/l so ugotovili pri 8% kombiniranih zdravljenj z zdravilom INCIVO, v primerjavi z 2% bolnikov, ki so prejemali peginterferon alfa in ribavirin. Do zmanjšanja koncentracije hemoglobina pride v prvih 4 tednih zdravljenja, najnižje vrednosti pa so dosežene ob koncu jemanja zdravila INCIVO. Po prenehanju jemanja zdravila INCIVO se koncentracije hemoglobina postopoma zvečujejo.
Koncentracije hemoglobina je treba spremljati v rednih časovnih razmikih pred in med kombiniranim zdravljenjem z zdravilom INCIVO (glejte poglavje 4.4, Laboratorijske preiskave).
Zmanjšanje odmerka ribavirina je najprimernejši način obvladovanja med zdravljenjem nastale anemije. Za navodila za zmanjšanje odmerka in/ali ukinitev ribavirina glejte Povzetek glavnih
značilnosti zdravila z ribavirinom. Če ste dokončno ukinili ribavirin zaradi zdravljenja anemije, je treba ukiniti tudi zdravilo INCIVO. Če ste ukinili zdravilo INCIVO zaradi anemije, bolnik lahko nadaljuje zdravljenje s peginterferonom alfa in ribavirinom. Ribavirin lahko tudi ponovno uvedete, skladno z navodili za prilagajanje njegovega odmerka. Odmerka zdravila INCIVO ne smete zmanjšati in ga, po ukinitvi, ne smete ponovno uvesti.
Zahteve glede nosečnosti in kontracepcije
Ker moramo zdravilo INCIVO uporabljati v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom, se kontraindikacije in opozorila za ti dve zdravili nanašajo tudi na kombinirano terapijo.
Pri vseh živalskih vrstah, ki so bile izpostavljene ribavirinu, so dokazali pomembne teratogene in/ali embriocidne učinke, zato je potrebno izredno skrbno preprečevati nosečnost pri bolnicah in tudi pri partnerkah moških bolnikov.
Bolnice v rodni dobi in njihovi partnerji pa tudi moški bolniki in njihove partnerke morajo med zdravljenjem z zdravilom INCIVO, po zaključku pa skladno z navodili v Povzetku glavnih značilnosti zdravila ribavirin in kot je opisano v nadaljevanju, uporabljati 2 učinkoviti kontracepcijski metodi.
Med jemanjem zdravila INCIVO se uporaba hormonskih kontraceptivov lahko nadaljuje, vendar le-ti morda ne bodo zanesljivi še do dva meseca po ukinitvi zdravila INCIVO (glejte poglavje 4.5). V tem času morajo ženske v rodni dobi uporabljati dve učinkoviti ne-hormonski kontracepcijski metodi. Dva meseca po zaključku zdravljenja z zdravilom INCIVO so hormonski kontraceptivi spet primerni kot ena od dveh zahtevanih učinkovitih kontracepcijskih metod.
Za dodatne podatke glejte poglavji 4.5 in 4.6. Srčnožilni učinki
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Izsledki študije pri zdravih prostovoljcih, so pokazali majhen vpliv telaprevirja na interval QTcF pri odmerku 1.875 mg na 8 ur, pri čemer je bila največja srednja vrednost tega povečanja, korigirana glede na placebo, 8,0 msek (90% IZ: 5,1-10,9) (glejte poglavje 5.1). Pri tem odmerku je bila izpostavljenost zdravilu podobna izpostavljenosti pri bolnikih, okuženih s HCV, ki so prejemali
750 mg odmerek zdravila INCIVO na 8 ur, skupaj s peginterferonom alfa in ribavirinom. Klinični pomen teh izsledkov ni jasen.
Pri bolnikih, ki jemljejo antiaritmika razreda Ic propafenon in flekainid je potrebna previdnost, vključno z ustreznim kliničnim spremljanjem in spremljanjem EKG.
Pri predpisovanju zdravila INCIVO sočasno z drugimi zdravili, ki podaljšajo interval QT in so tudi substrati izoencima CYP3A, na primer z eritromicinom, klaritromicinom, telitromicinom, posakonazolom, vorikonazolom, ketokonazolom, takrolimusom ali salmeterolom, svetujemo previdnost (glejte poglavje 4.5). Sočasni uporabi zdravila INCIVO z domperidonom se je treba izogibati (glejte poglavje 4.5). Zdravilo INCIVO lahko poveča koncentracije drugih sočasno uporabljenih zdravil, kar lahko vodi v zvečano tveganje za z njimi povezane srčne neželene učinke. Če ocenite, da je sočasna uporaba takšnih zdravil z zdravilom INCIVO potrebna, je priporočljivo klinično spremljanje, vključno s snemanjem EKG. Glejte tudi poglavje 4.3, kjer so navedena zdravila, katerih jemanje skupaj z zdravilom INCIVO je kontraindicirano.
Uporabi zdravila INCIVO pri bolnikih s kongenitalnim podaljšanjem intervala QT oziroma s kongenitalnim podaljšanjem intervala QT ali primeri nenadne smrti v družinski anamnezi se je treba izogibati. Če menite, da je zdravljenje z zdravilom INCIVO pri takšnih bolnikih res nujno, jih morate skrbno nadzirati, vključno s snemanjem EKG.
Zdravilo INCIVO je treba uporabljati previdno pri bolnikih:
-
ki imajo v pretekli anamnezi pridobljeno podaljšanje intervala QT;
-
ki imajo klinično pomembno bradikardijo (perzistentna srčna frekvenca < 50 utripov na minuto);
-
ki imajo v pretekli anamnezi srčno popuščanje z zmanjšanjem iztisne frakcije levega ventrikla;
-
ki potrebujejo zdravila, ki podaljšajo interval QT in njihova presnova ni v večji meri odvisna od CYP3A4 (npr. metadon, glejte poglavje 4.5).
Te bolnike je treba skrbno spremljati, vključno s snemanjem EKG.
Motnje elektrolitov (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija in hipokalcemija) je treba spremljati in jih po potrebi odpraviti še pred uvedbo zdravila INCIVO oziroma med zdravljenjem.
Uporaba pri bolnikih z napredovalo jetrno boleznijo
Ugotovili so, da sta hipoalbuminemija in majhno število trombocitov napovednika hudih zapletov (npr. dekompenzirane bolezni jeter in hudih bakterijskih okužb) tako pri jetrni bolezni, kot tudi pri zdravljenju, ki vsebuje interferon. Pri teh bolnikih so ob uporabi zdravila INCIVO v kombinaciji s peginterferonom in ribavirinom opazili tudi večjo pogostnost anemije. Uporaba zdravila INCIVO v kombinaciji s peginterferonom in ribavirinom pri bolnikih s številom trombocitov < 90.000/mm3 in/ali koncentracijo albumina < 33 g/l ni priporočena. Kadar se zdravilo uporablja pri bolniku z napredovalo boleznijo jeter je priporočeno skrbno spremljanje in zgodnja obravnava neželenih učinkov.
Laboratorijske preiskave
Koncentracije HCV RNK je treba spremljati v 4. in 12. tednu zdravljenja ter glede na klinične indikacije (glejte tudi navodila za prekinitev zdravljenja z zdravilom INCIVO v poglavju 4.2).
Pred uvedbo kombiniranega zdravljenja z zdravilom INCIVO je treba pri vseh bolnikih opraviti laboratorijske preiskave celotne krvne slike z diferencialno belo krvno sliko, določiti koncentracije elektrolitov, koncentracijo kreatinina v serumu, opraviti preiskave delovanja jeter, določiti koncentracijo TSH, določiti koncentracijo sečne kisline.
Priporočene začetne vrednosti za uvedbo kombiniranega zdravljenja z zdravilom INCIVO so naslednje:
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
-
hemoglobin: ≥ 120 g/l (ženske); ≥ 130 g/l (moški)
-
število trombocitov ≥ 90.000/mm3
-
absolutno število nevtrofilcev ≥ 1.500/mm3
-
zadosten nadzor delovanja ščitnice (TSH)
-
izračunan očistek kreatinina ≥ 50 ml/min
-
kalij ≥ 3,5 mmol/l
-
albumin > 33 g/l
Hematološke preiskave (vključno z diferencialno belo krvno sliko) so priporočene v 2., 4., 8. in 12. tednu in kot je klinično primerno.
Tudi biokemične preiskave (elektroliti, določanje kreatinina v serumu, sečna kislina, jetrni encimi, bilirubin in TSH) je priporočeno opravljati tako pogosto kot hematološke preiskave ali pa glede na bolnikovo klinično stanje (glejte poglavje 4.8).
Preberite tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravil peginterferon alfa in ribavirin, vključno z zahtevami glede testiranja nosečnosti (glejte poglavje 4.6).
Uporaba zdravila INCIVO skupaj s peginterferonom alfa-2b
Vse študije faze III so bile izvedene z uporabo peginterferona alfa-2a v kombinaciji z zdravilom INCIVO in ribavirinom. O uporabi zdravila INCIVO v kombinaciji s peginterferonom alfa-2b pri bolnikih, ki so že bili zdravljeni, ni podatkov; pri bolnikih, ki še niso bili zdravljeni je podatkov malo.
V odprti študiji so imeli bolniki, ki predhodno niso bili zdravljeni, ki so prejemali peginterferon alfa-2a/ribavirin (n = 80) ali peginterferon alfa-2b/ribavirin (n = 81) v kombinaciji z zdravilom INCIVO primerljive stopnje SVR. Vendar je pri bolnikih, ki so prejemali peginterferon alfa-2b
pogosteje prišlo do virološkga preboja in so imeli manjšo verjetnost, da bodo ustrezali kriterijem za skrajšanje celokupnega trajanja zdravljenja (glejte poglavje 5.1).
Splošno
Zdravila INCIVO ne smete uporabljati v obliki monoterapije. Predpisujete ga lahko samo v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom. Preden začnete zdravljenje z zdravilom INCIVO, preberite tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravil peginterferon alfa in ribavirin.
O ponovnem zdravljenju bolnikov, pri katerih je bilo zdravljenje z zaviralcem proteaze HCV NS3-4A neuspešno (glejte poglavje 5.1), ni kliničnih podatkov.
Nezadosten virološki odziv
Pri bolnikih z nezadostnim virološkim odzivom je treba zdravljenje ukiniti (glejte poglavji 4.2 in 4.4, Laboratorijske preiskave).
Uporaba zdravila INCIVO pri zdravljenju okužbe z drugimi genotipi HCV
Ni zadostnih kliničnih podatkov, ki bi govorili v prid zdravljenju bolnikov z drugimi genotipi HCV (razen genotipa 1), zato uporaba zdravila INCIVO pri bolnikih, ki so okuženi s HCV drugih genotipov (razen genotipa 1), ni priporočljiva.
Okvara ledvic
Varnost in učinkovitost pri bolnikih z zmerno ali hudo ledvično okvaro (CrCl < 50 ml/min) in pri bolnikih, ki se zdravijo s hemodializo, ni bila dokazana. Glejte poglavje 4.4 Laboratorijske preiskave. Pri bolnikih s CrCl < 50 ml/min glejte tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravila ribavirin (glejte tudi poglavji 4.2 in 5.2).
Okvara jeter
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Uporabe zdravila INCIVO pri bolnikih s hudo okvaro jeter (razred C po Child-Pughu, ocena ≥ 10) ali dekompenzirano jetrno boleznijo (ascites, krvavitev iz varic zaradi portalne hipertenziije, encefalopatija, in/ali zlatenica, ki ni povezana z Gilberovim sindromom) niso preučevali. Pri teh populacijah bolnikov uporaba zdravila INCIVO ni priporočena.
Zdravila INCIVO niso preučevali pri s HCV okuženih bolnikih z zmerno okvaro jeter (razred B po Child-Pughu, ocena 7-9). Pri bolnikih, z zmerno okvaro jeter, ki niso bili okuženi s HCV, so opazili zmanjšano izpostavljenost telaprevirju. Ustrezen odmerek zdravila INCIVO pri bolnikih s hepatitisom C in zmerno okvaro jeter ni bil določen, zato uporaba zdravila INCIVO pri teh bolnikih ni priporočena (glejte poglavji 4.2 in 5.2).
Preberite tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravil peginterferon alfa in ribavirin, ki ju morate uporabljati skupaj z zdravilom INCIVO.
Bolniki po presaditvi organov
Zdravilo INCIVO v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom so ocenjevali pri 74 s HCV-1 okuženih bolnikih s presajenimi jetri brez ciroze, ki so prejemali takrolimus ali ciklosporin A. Ob uvedbi zdravljenja z zdravilom INCIVO je bilo za vzdrževanje terapevtskih plazemskih koncentracij imunosupresiva potrebno zelo zmanjšati odmerek sočasno uporabljenega takrolimusa (vključno s podaljšanjem intervala odmerjanja takrolimusa) ali ciklosporina A. Po zaključku zdravljenja z zdravilom INCIVO je bilo potrebno odmerek takrolimusa ali ciklosporina A zvečati in skrajšati interval odmerjanja takrolimusa. Nekateri bolniki bodo lahko potrebovali večje odmerke takrolimusa ali ciklosporina A, kot pred zdravljenjem z zdravilom INCIVO. Opisane spremembe odmerjanja je treba opraviti na osnovi pogostega spremljanja plazemskih koncentracij takrolimusa oziroma ciklosporina A med zdravljenjem z zdravilom INCIVO. Za podatke o uporabi zdravila INCIVO v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom pri še nezdravljenih in že zdravljenih s HCV-1 okuženih bolnikih s presajenimi jetri, ki so prejemali stabilen odmerek imunosupresiva (takrolimus ali ciklosporin A), glejte poglavja 4.2 , 4.5, Imunosupresivi, 4.8 in 5.1.
Klinični podatki o zdravljenju bolnikov z zdravilom INCIVO v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom pred ali ob presaditvi jeter ali drugih organov niso na voljo.
Sočasna okužba z virusoma HCV in HIV
Medsebojna delovanja telaprevirja s protiretrovirusnimi zdravili za zdravljenje okužbe s HIV so pogosta. Skrbno je treba upoštevati priporočila v preglednici 2 poglavja 4.5.
Pri načinih zdravljenja HIV, ki so na voljo (niso pa omejeni na spodnje) je treba upoštevati naslednje:
Atazanavir/ritonavir: to kombinacijo povezujejo z veliko pogostnostjo hiperbilirubinemije/zlatenice. V skupini 59 bolnikov, ki so prejemali atazanavir/ritonavir pri kombiniranem zdravljenju z zdravilom INCIVO v študiji HPC3008 (glejte poglavji 4.8 in 5.1) so pri 39% bolnikov opazili prehodno zvišanje koncentracije bilirubina stopnje 3 (2,5 do ≤5 X ULN) in pri 22% bolnikov zvišanje koncentracije bilirubina stopnje 4 (>5 X ULN).
Efavirenz: v tej kombinaciji je treba odmerek telaprevirja zvečati na 1.125 mg trikrat na dan (na 8 ur). Sočasna okužba z virusoma HCV in HBV (virus hepatitisa B)
Ni podatkov o uporabi zdravila INCIVO pri bolnikih, ki imajo sočasno okužbo s HCV in HBV.
Pediatrična populacija
Uporaba zdravila INCIVO pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let ni priporočena, ker njegova varnost in učinkovitost pri tej populaciji še ni bila ugotovljena.
Bolezni ščitnice
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Med kombiniranim zdravljenjem z zdravilom INCIVO lahko pride do zvišanja koncentracije tirotropina (TSH), kar lahko kaže na poslabšanje ali ponovitev obstoječega ali predhodnega hipotiroidizma ali pojav hipotiroidizma (glejte poglavje 4.8). Koncentracije TSH je treba določiti pred in med kombiniranim zdravljenjem z zdravilom INCIVO in ustrezno zdraviti, vključno z morebitnim prilagajanjem nadomestnega zdravljenja s ščitničnimi hormoni pri bolnikih z obstoječim hipotiroidizmom (glejte poglavje 4.4 Laboratorijske preiskave).
Medsebojno delovanje z drugimi zdravili
Telaprevir je močan zaviralec encima CYP3A4, ki je pomemben pri presnovi učinkovin. Če telaprevir uporabljamo istočasno z učinkovinami, ki se pretežno presnavljajo s tem encimom, je pričakovano zvečanje sistemske izpostavljenosti tem učinkovinam. Seznam učinkovin, ki so, zaradi možnosti pojava življenju nevarnih neželenih učinkov ali možnosti izgube terapevtskega učinka, kontraindicirane pri uporabi zdravila INCIVO, je v poglavju 4.3. Za dokazane in druge, morda pomembne interakcije z drugimi zdravili glejte poglavje 4.5.
Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila INCIVO
To zdravilo vsebuje 2,3 mg natrija na tableto, kar je treba upoštevati pri bolnikih na dieti z nadzorovano količino natrija.
Telaprevir se delno presnavlja v jetrih z izoencimom CYP3A in je substrat P-glikoproteina (P-gp). Pri presnovi sodelujejo tudi drugi encimi (glejte poglavje 5.2). Sočasna uporaba zdravila INCIVO in zdravil, ki inducirajo izoencim CYP3A in/ali P-gp, lahko izrazito zmanjša plazemske koncentracije telaprevirja. Sočasna uporaba zdravila INCIVO in drugih zdravil, ki zavirajo izoencim CYP3A in/ali P-gp, lahko zveča plazemske koncentracije telaprevirja.
Zdravilo INCIVO je močan, časovno odvisen zaviralec encima CYP3A4, ki izrazito zavira tudi P-gp. Spremljanje časovne odvisnosti kaže, da se zaviranje CYP3A v prvih dveh tednih zdravljenja lahko stopnjuje. Po zaključku zdravljenja je potreben približno en teden, da zaviranje popolnoma izzveni. Uporaba zdravila INCIVO lahko zveča sistemsko izpostavljenost učinkovinam, ki se presnavljajo s CYP3A ali P-gp, kar lahko zveča ali podaljša njihov terapevtski učinek in neželene učinke. Na osnovi rezultatov kliničnih preskušanj medsebojnih delovanj z drugimi učinkovinami (npr. escitalopram, zolpidem, etinilestradiol) ne moremo izključiti verjetnosti, da telaprevir inducira presnovne encime.
Telaprevir zavira organska anionska polipeptidna prenašalca (OATP- organic anion transporter polypeptides) OATP1B1 in OATP2B1. Pri sočasni uporabi zdravila INCIVO in učinkovin, ki jih ti prenašalci prenašajo, npr. fluvastatin, pravastatin, rosuvastatin, pitavastatin, bosentan in repaglinid, je potrebna previdnost (glejte preglednico 2). Sočasna uporaba s simvastatinom je kontraindicirana zaradi predvidenega izrazitega povečanja izpostavljenosti, ki je posledica več mehanizmov.
In vitro študije kažejo, da telaprevir lahko zveča plazemske koncentracije učinkovin, katerih izločanje je odvisno od prenašalcev za ekstruzijo več učinkovin in toksinov MATE-1 (MATE - multidrug and toxin extrusion protein) in MATE2-K (glejte preglednico 2).
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih. Kontraindicije pri sočasni uporabi zdravil (glejte poglavje 4.3)
Zdravila INCIVO ne smete uporabljati sočasno z učinkovinami, ki se v veliki meri presnavljajo preko CYP3A in pri katerih je zvišanje plazemskih koncentracij povezano s hudimi in/ali življenje ogrožujočimi dogodki, kot so srčne aritmije (npr. pri amiodaronu, astemizolu, bepridilu, cisapridu, pimozidu, kinidinu, terfenadinu) ali periferni vazospazem ali ishemija (t.j. pri dihidroergotaminu, ergonovinu, ergotaminu, metilergonovinu) ali miopatija, vključno z rabdomiolizo (t.j. pri lovastatinu, simvastatinu, atorvastatinu) ali pa podaljšana oziroma okrepljena sedacija ali depresija dihanja (t.j. pri kvetiapinu, peroralno uporabljenem midazolamu ali triazolamu) ali pa hipotenzija oz. srčne aritmije (t.j. pri alfuzosinu in sildenafilu za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije).
Zdravila INCIVO ne smete predpisovati sočasno z antiaritmiki razreda Ia ali III (izjema je intravensko dani lidokain).
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Pri bolnikih, ki jemljejo antiaritmika razreda Ic propafenon in flekainid je potrebna previdnost, vključno z ustreznim kliničnim spremljanjem in spremljanjem EKG (glejte poglavje 4.4).
Rifampicin
Rifampicin zmanjša plazemsko vrednost AUC za telaprevir za približno 92%, zato zdravila INCIVO ne smete uporabljati sočasno z rifampicinom.
Šentjanževka (Hypericum perforatum)
Plazemska koncentracija telaprevirja je lahko zmanjšana pri sočasni uporabi zeliščnega pripravka šentjanževke (Hypericum perforatum), zato zeliščnih pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko, ne smete uporabljati skupaj z zdravilom INCIVO.
Karbamazepin, fenitoin in fenobarbital
Sočasna uporaba z induktorji lahko vodi do zmanjšanja izpostavljenosti telaprevirju in nevarnosti za manjšo učinkovitost. Močni CYP3A induktorji, kot so karbamazepin, fenitoin in fenobarbital so kontraindicirani (glejte poglavje 4.3).
Blagi in zmerni induktorji CYP3A
Uporabi blagih in zmernih induktorjev CYP3A se je treba izogibati, še posebno to velja pri bolnikih,
ki se predhodno niso odzvali na zdravljenje (bolniki z delnim odzivom in bolniki, ki se niso odzvali na zdravljenje s peginterferonom alfa/ribavirinom), razen, če so podana specifična priporočila za odmerjanje (glejte Preglednico 2).
Druge kombinacije
V preglednici 2 so podana priporočila za odmerjanje glede na medsebojna delovanja zdravila INCIVO z drugimi zdravili. Ta priporočila temeljijo na študijah njegovih interakcij z drugimi zdravili (kar je označeno z *) ali na napovedanih interakcijah glede pričakovane stopnje interakcij in nevarnosti za pojav resnih neželenih učinkov ali neučinkovitost zdravljenja. Večina študij medsebojnih delovanj z drugimi učinkovinami je bila izvedena z odmerkom 750 mg telaprevirja na 8 ur. Glede na to, da je pri odmerjanju 1.125 mg dvakrat na dan dnevni odmerek enak in je izpostavljenost telaprevirju primerljiva, je pričakovati, da bodo podobna tudi zadevna medsebojna delovanja.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Smer puščice (↑ = povečanje, ↓ = zmanjšanje, ↔ = ni spremembe) za vsak farmakokinetični parameter temelji na 90% intervalu zaupanja za razmerje geometrične sredine, ki je v okviru razpona 80-125% (↔), ali pod (↓) oziroma nad (↑) njim.
| Preglednica 2: INTERAKCIJE IN PRIPOROČILA ZA ODMERJANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI | ||
| Zdravila po terapevtskih področjih | Vpliv na koncentracijo zdravila INCIVO oziroma drugega sočasno uporabljenega zdravila in verjetni mehanizem delovanja | Klinična opomba |
| ANALGETIKI | ||
| alfentanil fentanil | ↑ alfentanila↑ fentanila | Priporočamo skrbno spremljanje terapevtskega in neželenih učinkov (vključno z depresijo dihanja) pri sočasni uporabi telaprevirja in alfentanila ali fentanila, vključno s peroralnimi, bukalnimi, intranazalnimi oblikami, transdermalnimi oblikami s podaljšanim sporoščanjem ali transmukozalnimi oblikami fentanila, še posebej ob uvedbi zdravljenja. Morda bo potrebno prilagoditi odmerek fentanila oz. alfentanila. Najbolj izražene učinke pričakujemo pri peroralnih intranazalnih in bukalnih/sublingvalnih oblikah fentanila. |
| ANTIARITMIKI | ||
| lidokain(apliciran intravensko) | ↑ lidokaina zaviranje CYP3A | Kadar se lidokain uporablja intravensko za zdravljenje akutne ventrikularne aritmije je potrebna previdnost in klinično spremljanje bolnikov je priporočljivo. |
| digoksin* | ↑ digoksinaAUC 1,85 (1,70-2,00)Cmax 1,50 (1,36-1,65)učinek na transport s P-gp v črevesju | Na začetku je treba bolniku predpisati najmanjši odmerek digoksina, potem pa spremljati njegovo serumsko koncentracijo in na podlagi nje titrirati odmerek digoksina, da bi dosegli želeni klinični učinek. |
| ANTIBIOTIKI | ||
| klaritromicin eritromicin telitromicin troleandomicin | ↑ telaprevirja↑ antibiotikov zaviranje CYP3A | Potrebna je previdnost in pri sočasni uporabi antibiotikov z zdravilom INCIVO je priporočljivo klinično spremljanje bolnika. Pri sočasni uporabi klaritromicina in eritromicina so opazili podaljšanje intervala QT in pojav torsade de pointes, pri sočasni uporabi s telitromicinom pa so poročali opodaljšanju intervala QT (glejte poglavje 4.4). |
| ANTIKOAGULANTI | ||
| varfarin | ↑ ali ↓ varfarina modulacija presnovnih encimov | Priporočljivo je, da med sočasno uporabo varfarina s telaprevirjem spremljate vrednost mednarodnega normaliziranega količnika (INR). |
| dabigatran | ↑ dabigatran— telaprevirjaučinek na transport s P-gp v črevesju | Potrebna je previdnost. Priporočljivo je laboratorijsko in klinično spremljanje bolnikov. |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
| ANTIKONVULZIVI | ||
| karbamazepin* | ↓ telaprevirjaAUC 0,68 (0,58-0,79)Cmax 0,79 (0,70-0,90)Cmin 0,53 (0,44-0,65)— karbamazepina AUC 1,10 (0,99-1,23)Cmax 1,09 (0,98-1,21)Cmin 1,10 (0,97-1,24)indukcija CYP3A s karbamazepinom in zaviranje CYP3A s telaprevirjem | Sočasna uporaba s karbamazepinom je kontraindicirana. |
| fenitoin* | ↓ telaprevirja | Sočasna uporaba s fenitoinom je |
| AUC 0,53 (0,47-0,60) | kontraindicirana. | |
| Cmax 0,68 (0,60-0,77) | ||
| Cmin 0,32 (0,25-0,42) | ||
| ↑ fenitoina | ||
| AUC 1,31 (1,15-1,49) | ||
| Cmax 1,27 (1,09-1,47) | ||
| Cmin 1,36 (1,21-1,53) | ||
| indukcija CYP3A s | ||
| fenitoinom in zaviranje | ||
| CYP3A s telaprevirjem | ||
| fenobarbital | ↓ telaprevirja↑ ali ↓ fenobarbitala indukcija CYP3A s fenobarbitalom in zaviranje CYP3A s telaprevirjem | Sočasna uporaba s fenobarbitalom je kontraindicirana. |
| ANTIDEPRESIVI | ||
| escitalopram* | — telaprevirja↓ escitalopramaAUC 0,65 (0,60-0,70)Cmax 0,70 (0,65-0,76)Cmin 0,58 (0,52-0,64)mehanizem ni znan | Klinični pomen ni znan.Pri sočasni uporabi s telaprevirjem bo morda potrebno zvišati odmerke. |
| trazodon | ↑ trazodona zaviranje CYP3A | Sočasna uporaba lahko vodi do pojava neželenih učinkov, kot sonavzea, omotica, hipotenzija in sinkopa. Če torej uporabljate trazodon skupaj s telaprevirjem, je treba to kombinacijo uporabljati previdno in po potrebi bolniku predpisati manjši odmerek trazodona. |
| ANTIDIABETIKI | ||
| metformin | ↑ metformina zaviranje MATE-1 in MATE2-K | Pri uvajanju in prekinjanju zdravljenja z zdravilom INCIVO je priporočljivo skrbno spremljanje učinkovitosti in varnosti metformina. Morda bo potrebno prilagoditi odmerek metformina. |
| ANTIEMETIKI | ||
| domperidon | ↑ domperidona zaviranje CYP3A | Sočasni uporabi domperidona z zdravilom INCIVO se je torej treba izogibati (glejte poglavje 4.4). |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
| ANTIMIKOTIKI | ||
| ketokonazol* | ↑ ketokonazola (200 mg) | Kadar je potrebna sočasna uporaba teh zdravil, |
| itrakonazol | AUC 2,25 (1,93-2,61) | veliki odmerki itrakonazola (> 200 mg/dan) |
| posakonazol | Cmax 1,75 (1,51-2,03) | ali ketokonazola (> 200 mg/dan), niso |
| vorikonazol | priporočljivi. Potrebna je previdnost in | |
| ↑ ketokonazola (400 mg) | priporočljivo je klinično spremljanje bolnikov | |
| AUC 1,46 (1,35-1,58) | pri uporabi itrakonazola, posakonazola in | |
| Cmax 1,23 (1,14-1,33) | vorikonazola. | |
| Poročali so o podaljšanju intervala QT in o | ||
| pojavu torsade de pointes pri uporabi | ||
| vorikonazola in posakonazola, pri uporabi | ||
| ↑ telaprevirja (ob uporabi | ketokonazola pa so poročali o podaljšanju | |
| 400 mg ketokonazola) | intervala QT (glejte poglavje 4.4). | |
| AUC 1,62 (1,45-1,81) | Vorikonazola ne smete predpisovati bolnikom, | |
| Cmax 1,24 (1,10-1,41) | ki prejemajo telaprevir, razen če njegovo | |
| uporabo opravičuje ocena razmerja med | ||
| ↑ itrakonazola | tveganjem in koristjo. | |
| ↑ posakonazola | ||
| ↑ ali ↓ vorikonazola | ||
| zaviranje CYP3A | ||
| Ker v presnovi vorikonazola | ||
| sodeluje več encimov je | ||
| težko napovedati njegovo | ||
| medsebojno delovanje s | ||
| telaprevirjem. | ||
| ZDRAVILA PROTI PROTINU | ||
| kolhicin | ↑ kolhicina zaviranje CYP3A | Bolniki z ledvično ali jetrno okvaro ne smejo prejemati kolhicina skupaj z zdravilom INCIVO zaradi tveganja za toksičnost kolhicina.Pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic in jeter je priporočljivo prekiniti zdravljenje s kolhicinom ali skrajšano zdravljenje z zmanjšanim odmerkom kolhicina. |
| ZDRAVILA PROTI MIKOBAKTERIJAM | ||
| rifabutin | ↓ telaprevirja↑ rifabutina indukcija CYP3A zrifabutinom, zaviranje CYP3A s telaprevirjem | Zaradi zmanjšane koncentracije je lahko telaprevir manj učinkovit. Sočasna uporaba rifabutina in telaprevirja ni priporočljiva. |
| rifampicin* | ↓ telaprevirAUC 0,08 (0,07-0,11)Cmax 0,14 (0,11-0,18)↑ rifampicin indukcija CYP3A zrifampicinom, zaviranje CYP3A s telaprevirjem | Sočasna uporaba rifampicina s telaprevirjem je kontraindicirana. |
| ANTIPSIHOTIKI | ||
| kvetiapin | Pričakovano je povečanje koncentracij kvetiapina zaradi zaviranja CYP3A s telaprevirjem | Sočasna uporaba zdravila INCIVO in kvetiapina je kontraindicirana, ker lahko poveča s kvetiapinom povezano toksičnost. Povečane koncentracije kvetiapina lahko vodijo v komo. |
| BENZODIAZEPINI | ||
| alprazolam* | ↑ alprazolamaAUC 1,35 (1,23-1,49)Cmax 0,97 (0,92-1,03) | Klinični pomen ni znan. |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
| parenteralno uporabljen midazolam*peroralno uporabljen midazolam*peroralno uporabljen triazolam | ↑ midazolama (i.v.) AUC 3,40 (3,04-3,79)Cmax 1,02 (0,80-1,31)↑ midazolam (p.o.) AUC 8,96 (7,75-10,35)Cmax 2,86 (2,52-3,25)↑ triazolam zaviranje CYP3A | Sočasno uporabo je treba izvajati v okolju, ki zagotavlja klinično spremljanje in ustrezno medicinsko zdravljenje v primeru depresije dihanja in/ali podaljšane sedacije.Po potrebi zmanjšajte odmerek parenteralno danega midazolama, še posebej, če ste bolniku predpisali več kot en odmerek midazolama.Sočasna peroralna uporaba midazolama ali triazolama s telaprevirjem je kontraindicirana. |
| zolpidem (nebenzodiazepinski sedativ)* | ↓ zolpidemaAUC 0,53 (0,45-0,64)Cmax 0,58 (0,52-0,66)mehanizem ni znan | Klinični pomen ni znan. Za vzdrževanje učinka, bo morda potrebno zvečati odmerek zolpidema. |
| ZAVIRALCI KALCIJEVIH KANALČKOV | ||
| amlodipin* | ↑ amlodipinaAUC 2,79 (2,58-3,01)Cmax 1,27 (1,21-1,33)zaviranje CYP3A | Potrebna je previdnost in po potrebi tudi zmanjšanje odmerka amlodipina.Priporočljivo je tudi klinično spremljanje bolnika. |
| diltiazem | ↑ zaviralcev kalcijevih | Potrebna je previdnost in priporočljivo je |
| felodipin | kanalčkov | klinično spremljanje bolnika. |
| nikardipin | zaviranje CYP3A in/ali | |
| nifedipin | učinek na transport s P-gp v | |
| nisoldipin | črevesju | |
| verapamil | ||
| ANTAGONISTI CCR5 | ||
| maravirok* | ↑ maravirok | Ob sočasni uporabi s telaprevirjem je odmerek |
| AUC12 9,49 (7,94-11,34) | maraviroka 150 mg dvakrat na dan. | |
| Cmax 7,81 (5,92-10,32) | ||
| C12 10,17 (8,73-11,85) | ||
| Ni verjetno, da bi sočasna | ||
| uporaba z maravirokom | ||
| vplivala na koncentracije | ||
| telaprevirja (na osnovi | ||
| starejših podatkov in poti | ||
| izločanja telaprevirja). | ||
| KORTIKOSTEROIDI | ||
| sistemski deksametazon | ↓ telaprevirja zaviranje CYP3A | Sočasna uporaba lahko vodi do izgube terapevtskega učinka telaprevirja, zato je treba to kombinacijo uporabljati previdno ali pa poiskati kakšno drugo možnost zdravljenja. |
| inhalacijski ali nosni flutikazonbudezonid | ↑ flutikazona↑ budezonida zaviranje CYP3A | Sočasna uporaba flutikazona ali budezonida s telaprevirjem torej ni priporočljiva, razen če njegova morebitna korist za bolnika odtehta tveganja za sistemske neželene učinke kortikosteroidov. |
| ANTAGONISTI ENDOTELINSKIH RECEPTORJEV | ||
| bosentan | ↑ bosentana↓ telaprevirja indukcija CYP3A z bosentanom, zaviranje CYP3A in organskihanionskih polipeptidnih prenašalcev (OATP) s telaprevirjem | Potrebna je previdnost in priporočljivo je klinično spremljanje bolnika. |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
| ZDRAVILA PROTI OKUŽBI Z VIRUSOM HIV: ZAVIRALCI PROTEAZE HIV (PI) | ||
| atazanavir/ritonavir* | ↓ telaprevirja | Zaradi pogoste hiperbilirubinemije je |
| AUC 0,80 (0,76-0,85) | priporočeno klinično in laboratorijsko | |
| Cmax 0,79 (0,74-0,84) | spremljanje bolnika (glejte poglavji 4.4 | |
| Cmin 0,85 (0,75-0,98) | in 4.8). | |
| ↑ atazanavirja | ||
| AUC 1,17 (0,97-1,43) | ||
| Cmax 0,85 (0,73-0,98) | ||
| Cmin 1,85 (1,40-2,44) | ||
| zaviranje CYP3A s | ||
| telaprevirjem | ||
| darunavir/ritonavir* | ↓ telaprevirja | Sočasna uporaba darunavirja/ritonavirja in |
| AUC 0,65 (0,61-0,69) | telaprevirja ni priporočljiva (glejte | |
| Cmax 0,64 (0,61-0,67) | poglavje 4.4). | |
| Cmin 0,68 (0,63-0,74) | ||
| ↓ darunavirja | ||
| AUC 0,60 (0,57-0,63) | ||
| Cmax 0,60 (0,56-0,64) | ||
| Cmin 0,58 (0,52-0,63) | ||
| mehanizem ni znan | ||
| fosamprenavir/ritonavir* | ↓ telaprevirja | Sočasna uporaba fosamprenavirja/ritonavirja |
| AUC 0,68 (0,63-0,72) | in telaprevirja ni priporočljiva (glejte | |
| Cmax 0,67 (0,63-0,71) | poglavje 4.4). | |
| Cmin 0,70 (0,64-0,77) | ||
| ↓ amprenavirja | ||
| AUC 0,53 (0,49-0,58) | ||
| Cmax 0,65 (0,59-0,70) | ||
| Cmin 0,44 (0,40-0,50) | ||
| mehanizem ni znan | ||
| lopinavir/ritonavir* | ↓ telaprevirja | Sočasna uporaba lopinavirja/ritonavirja in |
| AUC 0,46 (0,41-0,52) | telaprevirja ni priporočljiva (glejte | |
| Cmax 0,47 (0,41-0,52) | poglavje 4.4). | |
| Cmin 0,48 (0,40-0,56) | ||
| — lopinavirja | ||
| AUC 1,06 (0,96-1,17) | ||
| Cmax 0,96 (0,87-1,05) | ||
| Cmin 1,14 (0,96-1,36) | ||
| mehanizem ni znan | ||
| ZDRAVILA PROTI OKUŽBI Z VIRUSOM HIV: ZAVIRALCI REVERZNE TRANSKRIPTAZE | ||
| efavirenz* | ↓ telaprevirja 1.125 mg na | Pri sočasni uporabi je treba uporabljati |
| 8 h | 1.125 mg telaprevirja na 8 h (glejte | |
| (glede na 750 mg na 8 h) | poglavje 4.4). | |
| AUC 0,82 (0,73-0,92) | ||
| Cmax 0,86 (0,76-0,97) | ||
| Cmin 0,75 (0,66-0,86) | ||
| ↓ efavirenza (+ TVR | ||
| 1.125 mg na 8 h) | ||
| AUC 0,82 (0,74-0,90) | ||
| Cmax 0,76 (0,68-0,85) | ||
| Cmin 0,90 (0,81-1,01) | ||
| indukcija CYP3A z | ||
| efavirenzom | ||
| dizoproksiltenofovirat | — telaprevirja | Potrebno je okrepljeno klinično in |
| fumarat* | AUC 1,00 (0,94-1,07) | laboratorijsko spremljanje bolnika (glejte |
| Cmax 1,01 (0,96-1,05) | poglavje 4.4). | |
| Cmin 1,03 (0,93-1,14) | ||
| ↑ tenofovirja | ||
| AUC 1,30 (1,22-1,39) | ||
| Cmax 1,30 (1,16-1,45) | ||
| Cmin 1,41 (1,29-1,54) | ||
| učinek na transport s P-gp v | ||
| črevesju | ||
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
| abakavir zidovudin | niso preučevali | Učinka telaprevirja naUDP-glukuroniltransferaze ne moremo izključiti in lahko vpliva na plazemske koncentracije abakavirja ali zidovudina. |
| etravirin* | ↓ telaprevir 750 mg na8 h | Pri sočasni uporabi prilagajanje odmerkov ni |
| AUC 0,84 (0,71-0,98) | potrebno. | |
| Cmax 0,90 (0,79-1,02) | ||
| Cmin 0,75 (0,61-0,92) | ||
| — etravirin (+ TVR 750 mg | ||
| na 8 h) | ||
| AUC 0,94 (0,85-1,04) | ||
| Cmax 0,93 (0,84-1,03) | ||
| Cmin 0,97 (0,86-1,10) | ||
| rilpivirin* | ↓ telaprevir 750 mg na 8 h | Pri sočasni uporabi prilagajanje odmerkov ni |
| AUC 0,95 (0,76-1,18) | potrebno. | |
| Cmax 0,97 (0,79-1,21) | ||
| Cmin 0,89 (0,67-1,18) | ||
| ↑ rilpivirin (+ TVR 750 mg | ||
| na 8 h) | ||
| AUC 1,78 (1,44-2,20) | ||
| Cmax 1,49 (1,20-1,84) | ||
| Cmin 1,93 (1,55-2,41) | ||
| ZAVIRALCI INTEGRAZE | ||
| raltegravir* | — telaprevirja | Pri sočasni uporabi prilagajanje odmerkov ni |
| AUC 1,07 (1,00-1,15) | potrebno. | |
| Cmax 1,07 (0,98-1,16) | ||
| Cmin 1,14 (1,04-1,26) | ||
| ↑ raltegravirja | ||
| AUC 1,31 (1,03-1,67) | ||
| Cmax 1,26 (0,97-1,62) | ||
| Cmin 1,78 (1,26-2,53) | ||
| ZAVIRALCI REDUKTAZE HMG-CoA | ||
| atorvastatin* | ↑ atorvastatinaAUC 7,88 (6,82-9,07)Cmax 10,6 (8,74-12,85)zaviranje CYP3A in OATP s telaprevirjem | Sočasna uporaba atorvastatina in telaprevirja je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). |
| fluvastatin pitavastatin pravastatin rosuvastatin | ↑ statinazaviranje CYP3A in OATP s telaprevirjem | Potrebna je previdnost in klinično spremljanje.Zaviralci reduktaze HMG-CoA, ki so kontraindicirani pri uporabi zdravila INCIVO, so navedeni v poglavju 4.3. |
| HORMONSKI KONTRACEPTIVI/ESTROGEN | ||
| etinilestradiol* | ↓ etinilestradiola | Pri sočasni uporabi hormonskih |
| noretindron* | AUC 0,72 (0,69-0,75) | kontraceptivov s telaprevirjem je treba |
| Cmax 0,74 (0,68-0,80) | uporabljati dodatne nehormonske | |
| Cmin 0,67 (0,63-0,71) | kontracepcijske metode. | |
| — noretindrona | Bolnice, ki jemljejo estrogene v okviru | |
| AUC 0,89 (0,86-0,93) | hormonske nadomestne terapije, je treba | |
| Cmax 0,85 (0,81-0,89) | klinično spremljati, da ugotovite znake | |
| Cmin 0,94 (0,87-1,00) | pomanjkanja estrogena. | |
| mehanizem ni znan | Glejte poglavji 4.4 in 4.6. | |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
| IMUNOSUPRESIVI | ||
| ciklosporin* | ↑ ciklosporina | Potrebno bo bistveno zmanjšanje odmerka z |
| takrolimus* | AUC 4,64 (3,90-5,51) | ali brez podaljšanje razmika med odmerki |
| sirolimus | Cmax 1,32 (1,08-1,60) | imunosupresiva. Pri sočasni uporabi |
| ↑ takrolimusa | imunosupresiva s telaprevirjem je | |
| AUC 70,3 (52,9-93,4)** | priporočljivo skrbno spremljanje koncentracij | |
| Cmax 9,35 (6,73-13,0)** | imunosupresiva v krvi, delovanja ledvic ter | |
| ↑ sirolimusa | neželenih učinkov imunosupresiva. | |
| Takrolimus lahko podaljša interval QT (glejte | ||
| ↑ telaprevirja | poglavje 4.4). | |
| **izračunano na osnovi | ||
| podatkov pri zmanjšanem | ||
| odmerku | ||
| zaviranje CYP3A | ||
| zaviranje transportnih | ||
| proteinov | ||
| SEKRETAGOGI INSULINA | ||
| repaglinid | ↑ repaglinida zaviranje OATP s telaprevirjem | Potrebna je previdnost in klinično spremljanje. |
| INHALACIJSKI AGONISTI ADRENERGIČNIH RECEPTORJEV BETA | ||
| salmeterol | ↑ salmeterola zaviranje CYP3A | Sočasna uporaba salmeterola in telaprevirja ni priporočljiva. Kombiniranje teh dveh zdravil lahko vodi do povečanega tveganja za srčnožilne neželene učinke v zvezi s salmeterolom, vključno s podaljšanjem intervala QT, palpitacijami in sinusno tahikardijo (glejte poglavje 4.4). |
| NARKOTIČNI ANALGETIKI | ||
| metadon* | ↓ R-metadonaAUC 0,71 (0,66-0,76)Cmax 0,71 (0,66-0,76)Cmin 0,69 (0,64-0,75)Ni vpliva na koncentracije ne-vezanega R-metadona.Izrivanje metadona s plazemskih proteinov. | Ob uvedbi zdravljenja s telaprevirjem ni potrebna prilagoditev odmerka metadona. Kljub temu pa je priporočljivo klinično spremljanje, ker bo lahko pri nekaterih bolnikih potrebna prilagoditev odmerka metadona v času vzdrževalnega zdravljenja z njim.Pri sočasnem jemanju metadona so poročali o podaljšanju intervala QT in o pojavu torsade de pointes (glejte poglavje 4.4). Pred začetkom in nato redno med zdravljenjem s telaprevirjem je treba spremljati EKG. |
| buprenorfin* | — buprenorfinaAUC 0,96 (0,84-1,10)Cmax 0,80 (0,69-0,93)Cmin 1,06 (0,87-1,30) | Pri sočasni uporabi s telaprevirjem ni potrebno prilagajati odmerka buprenorfina. |
| ZAVIRALCI PDE-5 | ||
| sildenafil tadalafil vardenafil | ↑ zaviralcev PDE-5 zaviranje CYP3A | Sočasna uporaba sildenafila ali vardenafila in telaprevirja ni priporočena. Tadalafil (za zdravljenje motenj erekcije) se lahko uporablja v enkratnem odmerku do 10 mg na72 ur in ob natančnejšem spremljanju pojava s tadalafilom povezanih neželenih učinkov.Sočasna uporaba sildenafila ali tadalafila (za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije) in telaprevirja je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). |
| ZAVIRALCI PROTONSKE ČRPALKE | ||
| esomeprazol* | — telaprevirjaAUC 0,98 (0,91-1,05)Cmax 0,95 (0,86-1,06) | Zaviralci protonske črpalke se lahko uporabljajo sočasno brez prilagoditve odmerka. |
Nosečnost
Ni podatkov o uporabi zdravila INCIVO pri nosečnicah. Študije na živalih ne zadostujejo za oceno vpliva na nosečnost /in-ali/ razvoj zarodka/plodu /in-ali/ porod/ in-ali/ postnatalni razvoj pri človeku (glejte poglavje 5.3). Zdravila INCIVO ne smete uporabljati med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije.
Kontracepcija pri moških in ženskah
Zdravilo INCIVO je treba uporabljati v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom. Kontraindikacije in opozorila, ki veljajo za ti dve zdravili, veljajo tudi za kombinirano zdravljenje z njima.
Zaradi kombiniranega zdravljenja s peginterferonom alfa in ribavirinom, morajo bolnice v rodni dobi in njihovi partnerji ter bolniki in njihove partnerice med zdravljenjem z zdravilom INCIVO uporabljati 2 učinkoviti kontracepcijski metodi. Po zaključku zdravljenja z zdravilom INCIVO je treba upoštevati navodila v Povzetku glavnih značilnosti zdravila ribavirin in kot je opisano v nadaljevanju.
Med jemanjem zdravila INCIVO se uporaba hormonskih kontraceptivov lahko nadaljuje, vendar le-ti morda ne bodo zanesljivi še do dva meseca po ukinitvi zdravila INCIVO (glejte poglavje 4.5). V tem času morajo bolnice v rodni dobi uporabljati dve učinkoviti ne-hormonski kontracepcijski metodi. Dva meseca po zaključku zdravljenja z zdravilom INCIVO so hormonski kontraceptivi spet primerni kot ena od 2 zahtevanih učinkovitih kontracepcijskih metod.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Za dodatne podatke preberite tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravila ribavirin in peginterferon alfa. Dojenje
Telaprevir in njegov glavni presnovek se izločata v mleko pri podganah (glejte poglavje 5.3). Ni znano, ali se telaprevir pri človeku izloča v materino mleko. Zaradi nevarnosti pojava neželenih učinkov pri dojenčkih zaradi kombiniranega zdravljenja s peginterferonom alfa in ribavirinom je treba pred uvedbo zdravljenja dojenje prekiniti. Preberite si tudi Povzetek glavnih značilnosti zdravila ribavirin.
Plodnost
Zdravilo INCIVO ni vplivalo na plodnost ali rodnost pri podganah.
Zdravilo INCIVO nima vpliva ali ima le zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Študij učinkov zdravila INCIVO na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Pri nekaterih bolnikih, ki so jemali zdravilo INCIVO, so poročali o sinkopi in retinopatiji, kar je treba upoštevati pri oceni bolnikove sposobnosti za vožnjo in upravljanje s stroji. Za dodatne informacije preberite Povzetek glavnih značilnosti zdravil peginterferon alfa in ribavirin.
Povzetek varnosti zdravila
Celokupni varnostni profil zdravila INCIVO temelji na podatkih iz kliničnih preskušanj faze II in III (nadzorovanih in nenadzorovanih), v katera je bilo vključenih 3.441 bolnikov, ki so prejemali kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO in na spontanih poročilih iz obdobja trženja zdravila.
Zdravilo INCIVO je treba uporabljati skupaj s peginterferonom alfa in ribavirinom. Neželeni učinki obeh zdravil so navedeni v ustreznih Povzetkih glavnih značilnosti zdravila.
Pogostnost neželenih učinkov zdravila najmanj zmerne jakosti (≥ 2. stopnje) je bila višja v skupini, ki je prejemala zdravilo INCIVO, kot v skupini, ki je prejemala placebo.
V fazi zdravljenja z zdravilom INCIVO oz. s placebom so, v skupini, ki je prejemala zdravilo INCIVO, najpogosteje poročali o naslednjih neželenih učinkih jakosti najmanj 2. stopnje (pogostnost
≥ 5,0%): anemija, izpuščaj, pruritus, navzea in driska.
V fazi zdravljenja z zdravilom INCIVO oz. placebom so najpogosteje poročali o naslednjih neželenih učinkih jakosti najmanj 3.stopnje, ki je prejemala zdravilo INCIVO (pogostnost ≥ 1,0%): anemija, izpuščaj, trombocitopenija, limfopenija, pruritus innavzea.
Tabelarični prikaz neželenih učinkov
Neželeni učinki zdravila INCIVO so navedeni v preglednici 3.
Neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
(≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) in redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000). V kategorijah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Preglednica 3: Neželeni učinki zdravila INCIVO (pri jemanju v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom) pri bolnikih, okuženih s HCV v kliničnih študijaha in v obdobju trženja zdravila | ||
| Razvrstitev po organskih sistemih (SOC) | Kategorija pogostnosti | Neželeni učinki zdravilINCIVO, peginterferon alfa in ribavirin v kombinirani terapiji |
| Infekcijske in parazitske bolezni | pogosti | kandidoza v ustih |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | zelo pogosti | anemija |
| pogosti | trombocitopenijab, limfopenijab | |
| Bolezni endokrinega sistema | pogosti | hipotireoza |
| Presnovne in prehranske motnje | pogosti | hiperurikemijab, hipokaliemijab |
| občasni | protin, | |
| Bolezni živčevja | pogosti | disgevzija, sinkopa |
| Očesne bolezni | občasni | retinopatija |
| Bolezni prebavil | zelo pogosti | navzea, driska, bruhanje, hemoroidi, proktalgija |
| pogosti | analni pruritus, krvavitev iz rektuma, analna fisura | |
| občasni | proktitis, pankreatitis | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | pogosti | hiperbilirubinemijab |
| Bolezni kože in podkožja | zelo pogosti | pruritus, izpuščaj |
| pogosti | ekcem, otekanje obraza, eksfoliativni izpuščaj | |
| občasni | medikamentozni izpuščaj z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS), urtikarija | |
| redki | SJS, TEN, multiformni eritem | |
| Bolezni sečil | občasni | povečana koncentracija kreatinina v krvib, prerenalna azotemija (z akutno ledvičnoodpovedjo ali brez) |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | pogosti | periferni edem, nenormalen okus zdravila |
a s placebom nadzorovane študije faze II in faze III (združeni podatki) so vključevale 1.346 s HCV okuženih bolnikov
b stopnje pogostnosti temeljijo na stopnjah poročil o neželenih učinkih (dodatno glejte Nenormalni laboratorijski izvidi
v nadaljevanju)
Pri analizi dodatne študije (študija C211) je bil varnostni profil kombiniranega zdravljenja z zdravilom INCIVO v odmerku 1.125 mg dvakrat na dan podoben varnostnemu profilu pri bolnikih, ki so
prejemali kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO v odmerku 750 mg na 8 ur. Novih varnostnih dogodkov niso opazili.
Nenormalni laboratorijski izvidi
Izbrani nenormalni laboratorijski izvidi najmanj zmerne jakosti (≥ 2. stopnje), ki predstavljajo poslabšanje začetnih vrednosti ter štejejo za neželene učinke, opažene pri bolnikih, okuženih s HCV in zdravljenih z zdravilom INCIVO pri kombiniranem zdravljenju, na podlagi združenih podatkov, dobljenih v s placebom nadzorovanih preskušanjih faze II in III, so navedeni v spodnji preglednici.
| Preglednica 4: izbrane laboratorijske nenormalnosti (stopnje ≥ 2 po DAIDSa) iz združenihpodatkov s placebo nadzorovanih preskušanj faze II in III, ki predstavljajo poslabšanje od začetka zdravljenja in so obravnavani kot neželeni učinki pri bolnikih, okuženih s HCV, ki se zdravijo s kombinacijo z zdravilom INCIVO | ||||
| stopnja 2 | stopnja 3 | stopnja 4 | ||
| povečanjeb | ||||
| sečna kislina | 17,9%(101-120 mg/l) | 4,6%(121-150 mg/l) | 1,1%(> 150 mg/l) | |
| bilirubin | 13,6%(1,6-2,5 x ULN) | 3,6%(2,6-5,0 x ULN) | 0,3%(> 5,0 x ULN) | |
| celokupni | 15,4% | 2,0% | NA | |
| holesterol | (6,20– | (> 7,77 mmol/l | ||
| 7,77 mmol/l | > 3.000 mg/l) | |||
| 2.400-3.000 mg/l) | ||||
| lipoproteini | 6,9% | 2,5% | NA | |
| majhne gostote | (4,13– | (≥ 4,91 mmol/l | ||
| 4,90 mmol/l | ≥ 1.910 mg/l) | |||
| 1.600– | ||||
| 1.900 mg/l) | ||||
| kreatinin | 0,9%(1,4–1,8 x ULN) | 0,2%(1,9-3,4 x ULN) | 0%(> 3,4 x ULN) | |
| zmanjšanjeb | ||||
| hemoglobin | 27,0%(90-99 g/lali kakršnokoli zmanjšanje 35-44 g/l) | 51,1%(70-89 g/lali kakršnokoli zmanjšanje≥ 45 g/l) | 1,1%(< 70 g/l) | |
| št. trombocitov | 24,4% | 2,8% | 0,2% | |
| (50.000– | (25.000– | (< 25.000/mm3) | ||
| 99.999/mm3) | 49.999/mm3) | |||
| absolutno št. | 13,1% | 11,8% | 4,8% | |
| limfocitov | (500-599/mm3) | (350-499/mm3) | (< 350/mm3) | |
| kalij | 1,6%(2,5–2,9 mmol/l) | 0%(2,0-2,4 mmol/l) | 0%(< 2,0 mmol/l) | |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
NA = ne velja za ta primer
a Pri združenih podatkih je bila uporabljena preglednica za ocenjevanje stopnje jakosti neželenih učinkov pri odraslih in pediatričnih bolnikih, imenovana The Division of AIDS (DAIDS, različica 1.0, december 2004).
b Pogostnost je bila izračunana glede na število bolnikov za vsak parameter posebej.
Večina laboratorijskih izvidov se je povrnila na vrednosti, opažene pri jemanju peginterferona alfa in ribavirina v 24. tednu, razen števila trombocitov, ki je ostalo nižje kot je bilo pri jemanju peginterferona alfa in ribavirina do 48. tedna (glejte poglavje 4.4).
Med zdravljenjem z zdravilom INCIVO v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom se zelo pogosto pojavlja zvečanje koncentracij sečne kisline v serumu. Po koncu zdravljenja z zdravilom INCIVO koncentracije sečne kisline običajno postopoma upadejo v naslednjih 8 tednih in so podobne koncentracijam, opaženim pri bolnikih, ki so prejemali samo peginterferon alfa in ribavirin.
Opis izbranih neželenih učinkov
Izpuščaj
Pri zdravljenju z zdravilom INCIVO so poročali o hudih, lahko življenju nevarnih in smrtnih kožnih reakcijah, vključno s sindromom DRESS, SJS in TEN (glejte poglavje 4.4). V s placebom nadzorovanih preskušanjih faze II in III sta se skupna pogostnost in jakost izpuščaja povečali, ko so bolniki jemali zdravilo INCIVO sočasno s peginterferonom alfa in ribavirinom. Med zdravljenjem z zdravilom INCIVO so o izpuščajih (vseh stopenj) poročali pri 55% bolnikov, ki so prejemali zdravilo INCIVO pri kombiniranem zdravljenju, in pri 33% bolnikov, ki so prejemali peginterferon alfa in ribavirin.
V več kot 90% primerov je bil izpuščaj blag ali zmeren. Izpuščaj, o katerem so poročali pri kombiniranem zdravljenju z zdravilom INCIVO, so ocenili kot značilno pruritičen, ekcematozen izpuščaj, ki je zajemal manj kot 30% telesne površine. Polovica primerov izpuščaja se je pojavila v prvih 4 tednih, čeprav se lahko tak izpuščaj pojavi kadarkoli med kombiniranim zdravljenjem z zdravilom INCIVO. Pri blagem ali zmernem izpuščaju ni potrebna ukinitev kombiniranega zdravljenja z zdravilom INCIVO.
Glejte poglavje 4.4 za priporočila o spremljanju izpuščaja in prekinitvi zdravljena z zdravilom INCIVO, ribavirinom in interferonom alfa. Bolnike z blagim do zmernim izpuščajem je treba spremljati glede morebitnih znakov napredovanja izpuščaja, čeprav se je to dogajalo le redko (v manj kot 10% primerov). V kliničnih preskušanjih so večini bolnikov predpisali antihistaminike in lokalne kortikosteroide. Po zaključku zdravljenja z zdravilom INCIVO ali po njegovi ukinitvi običajno pride do izboljšanja izpuščaja, vendar lahko traja tudi nekaj tednov, da izpuščaj izgine.
Anemija
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
V s placebom nadzorovanih preskušanjih faze II in III so pri 32,1% bolnikov, ki so prejemali kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO in pri 14,8% bolnikov, ki so prejemali peginterferon alfa in ribavirin poročali o anemiji (vseh stopenj). Pri zdravljenju anemije so zmanjšali odmerek ribavirina. Pri 21,6% bolnikov, ki so prejemali kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO, je bilo potrebno zmanjšanje odmerka ribavirina zaradi anemije za razliko od 9,4% bolnikov, ki so prejemali samo peginterferon alfa in ribavirin. Uporaba zdravil za spodbujanje eritropoeze (ESA) običajno ni bila dovoljena. Uporabljali so jih samo pri 1% bolnikov v kliničnih preskušanjih faze II in III. V s placebom nadzorovanih preskušanjih faze II in III so v fazi zdravljena z zdravilom INCIVO/placebo pri 2,5% bolnikov, ki so prejemali kombinacijo z zdravilom INCIVO, in pri 0,7% bolnikov, ki so prejemali samo peginterferon alfa in ribavirin, poročali o transfuzijah. Stopnja transfuzije je bila 4,6% in 1,6% za vsako skupino v celotnem času trajanja študij. V s placebom nadzorovanih preskušanjih faze II in III so zaradi anemije pri 2,7% bolnikov ukinili samo zdravilo INCIVO, pri 0,9% bolnikov so ukinili kombinirano zdravljenje z zdravilom INCIVO, za razliko od 0,5% bolnikov, ki so prejemali peginterferon alfa in ribavirin (glejte poglavje 4.4).
Anorektalni znaki in simptomi
V kliničnih preskušanjih je bila večina neželenih učinkov (npr. hemoroidi, anorektalne bolečine, analni pruritus in pekoč občutek v danki) blagih do zmernih. Zelo malo jih je vodilo do ukinitve zdravljenja in so minili po zaključku jemanja zdravila INCIVO.
Bolniki, sočasno okuženi z virusom HIV-1
Celokupni varnostni profil zdravila INCIVO pri bolnikih s sočasno okužbo s HCV/HIV-1 (ki ne prejemajo ali prejemajo protiretrovirusna zdravila) je bil podoben varnostnemu profilu pri bolnikih, okuženih samo s HCV. Razlikoval se je samo pri skupini bolnikov, ki so prejemali atazanavir/ritonavir, kjer je v 2. tednu pogosto prišlo do prehodnega zvečanja koncentracije indirektnega bilirubina (stopnje 3 do 4), ki pa se je do 12. tedna vrnila skoraj na izhodiščno vrednost (glejte poglavje 4.4).
Bolniki po preseditvi jeter brez ciroze
Celokupni varnostni profil zdravila INCIVO pri še ne-zdravljenih in že zdravljenih s HCV-1 okuženih bolnikih s presajenimi jetri, ki so prejemali stabilen odmerek imunosupresiva (takrolimus ali ciklosporin A) je bil v glavnem podoben, kot pri bolnikih brez presaditve jeter. V obdobju zdravljenja
z zdravilom INCIVO so pogosteje poročali o anemiji (55,4% v primerjavi z 32,1% združeni podatki iz študij faz II in III). Za nadzorovanje anemije so ob uvedbi zdravila INCIVO uporabljali manjši odmerek ribavirina (600 mg/dan); med celotnim zdravljenjem so pri 36,5% bolnikov odmerek ribavirina še dodatno zmanjšali; 41,9% bolnikov je prejelo ESA; 21,6% bolnikov je prejelo transfuzijo krvi (glejte poglavji 4.4 in 4.5 Imunosupresivi).
Pediatrična populacija
Varnosti in učinkovitosti zdravila INCIVO pri otrocih, starih < 18 let niso ugotovili. Podatki niso na voljo.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Največji dokumentirani odmerek zdravila INCIVO, ki je bil dan pri zdravih prostovoljcih, je bil 1.875 mg na 8 ur, 4 dni. V tej študiji so pogosteje poročali o pogostih neželenih učinkih pri shemi odmerjanja 1.875 mg na vsakih 8 ur v primerjavi s shemo odmerjanja 750 mg na 8 ur: navzea, glavobol, driska, zmanjšan tek, disgevzija in bruhanje.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Za preveliko odmerjanje zdravila INCIVO ni specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja zdravila INCIVO je sestavljeno iz splošnih podpornih ukrepov, vključno s spremljanjem vitalnih znakov in opazovanjem bolnikovega kliničnega stanja. Če je to indicirano, lahko neabsorbirano zdravilno učinkovino odstranite iz telesa s sprožanjem bruhanja ali z izpiranjem želodca. Izpiranje želodca lahko uporabite samo kadar ga lahko opravite v času ene ure po zaužitju. Kot pomoč pri odstranjevanju neabsorbirane zdravilne učinkovine lahko uporabite tudi aktivno oglje.
Ni znano, ali lahko telaprevir odstranjujemo iz telesa s peritonealno dializo ali s hemodializo.
Farmakološke lastnosti - INCIVO 375 mg
Farmakoterapevtska skupina: Protivirusna zdravila z neposrednim delovanjem, oznaka ATC: J05AE11 Mehanizem delovanja
Telaprevir je zaviralec serinske proteaze HCV NS3•4A, ki je nujna za replikacijo virusov.
Študije in vitro
Delovanje telaprevirja proti HCV
Pri testu podtipa 1b replikona HCV je IC50 za telaprevir v primerjavi z divjim tipom virusa HCV znašala 0,354 µM, podobno kot pri določanju IC50 za podtip 1a infekcioznega virusa, ki je znašala 0,28 µM.
Rezistenca
Variante virusa HCV, povezane z virološko neuspešnostjo zdravljenja ali s ponovitvami bolezni, so ovrednotili s tarčno usmerjeno mutagenezo v testu replikonov. Variante V36A/M, T54A/S, R155K/T in A156S so pokazale nižje stopnje rezistence na telaprevir in vitro (3-kratno do 25-kratno zvečanje IC50 za telaprevir), varianti A156V/T in V36M+R155K sta imeli višjo stopnjo rezistence in vitro za telaprevir (> 25-kratno zvečanje IC50 za telaprevir). Tudi variante replikonov, dobljene iz sekvenc, odvzetih od bolnikov, so dale podobne rezultate.
Replikacijska kapaciteta za telaprevir odpornih variant in vitro je bila manjša od replikacijske kapacitete virusa divjega tipa.
Navzkrižna rezistenca
Pri variantah, rezistentnih na telaprevir, so testirali navzkrižno rezistenco proti reprezentativnim zaviralcem proteaze v sistemu replikonov HCV. Replikoni z eno samo substitucijo na mestu 155 ali 156 in dvojne variante s substitucijami na ostankih 36 in 155 so pokazale navzkrižno rezistenco za vse testirane zaviralce proteaze s širokim razponom občutljivosti. Vse preučevane variante, ki so bile rezistentne za telaprevir, so ostale popolnoma občutljive za interferon-alfa, ribavirin in reprezentativne nukleozidne in nenukleozidne zaviralce polimeraze HCV v sistemu replikonov. Ni kliničnih podatkov o ponovnem zdravljenju bolnikov, pri katerih je bilo zdravljenje na osnovi zaviralca proteaze
HCV NS3-4A, na primer telaprevirja, neuspešno, niti ni podatkov o večkratnih ciklusih zdravljenja s telaprevirjem.
Klinične virološke študije
V kliničnih preskušanjih telaprevirja faze II in III so bili še nezdravljeni bolniki in tisti, pri katerih je bilo predhodno zdravljenje neuspešno in so imeli prevladujoče za telaprevir rezistentne variante na začetku študije (t.j. še pred zdravljenjem), redki (V36M, T54A in R155K < 1% in T54S 2,7%).
Prevladujoča začetna rezistenca za telaprevir pa ne izključuje možnosti uspešnega zdravljenja s telaprevirjem, peginterferonom alfa in ribavirinom. Pomen prevladujočih na telaprevir odpornih variant pred začetkom zdravljenja je verjetno največji pri bolnikih s slabim odzivom na interferon, kot so na primer bolniki, ki se niso odzvali na zdravljenje.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Pri skupaj 215 od 1.169 bolnikov, zdravljenih s shemo T12/PR v kliničnem preskušanju faze III, so med zdravljenjem ugotovili virološki neuspeh (n = 125) ali ponovitev bolezni (n = 90). Na podlagi populacijskih sekvencijskih analiz HCV pri teh 215 bolnikih so ugotovili pojav za telaprevir rezistentnih variant HCV pri 105 (84%) primerih virološke neuspešnosti in pri 55 (61%) preiskovancih, pri katerih se je bolezen ponovila, divji tip virusa so ugotovili pri 15 (12%) primerih virološke neuspešnosti in pri 24 (27%) preiskovancih, pri katerih se je bolezen ponovila, medtem ko podatki o sekvencioniranju HCV niso bili na voljo za 16 (7%) bolnikov. Sekvencijske analize za telaprevir rezistentnih variant so pokazale substitucije na 4 položajih v regiji NS3-4A proteaze, kar je v skladu z mehanizmom delovanja telaprevirja (V36A/M, T54A/S, R155K/T in A156S/T/V). V kliničnem preskušanju faze III (C211) ni bilo razlik v pojavu za telaprevir rezistentnih variant med bolniki, ki so prejemali 1.125 mg telaprevirja dvakrat na dan in bolniki, ki so prejemali 750 mg
telaprevirja na 8 ur. V času virološkega neuspeha je bil delež za telaprevir rezistentnih variant pri obeh skupinah bolnikov podoben. Opaženi primeri virološke neuspešnosti med zdravljenjem s telaprevirjem so bili povezani predvsem z višjimi rezistentnimi variantami, ponovitev bolezni pa je bila povezana predvsem z nižjimi rezistentnimi variantami ali z divjim tipom virusa.
Bolniki s HCV genotipa 1a so imeli pretežno enojne in kombinirane variante V36M in R155K, medtem ko so imeli bolniki s HCV genotipa 1b pretežno variante V36A, T54A/S in A156S/T/V. Ta razlika je bila verjetno posledica večje genetske ovire substituciji V36M in R155K pri genotipu 1b kot pri genotipu 1a. Med bolniki, ki so bili zdravljeni s telaprevirjem, je bila virološka neuspešnost med zdravljenjem pogostejša pri bolnikih z genotipom 1a kot pri tistih z genotipom 1b. Tudi pri bolnikih, ki se prej niso odzvali na zdravljenje, je bila pogostejša kot pri drugih populacijah (pri še
nezdravljenih bolnikih, pri bolnikih, ki so imeli predhodno ponovitev bolezni ali pri tistih, ki so se prej le delno odzvali na zdravljenje; glejte poglavje 5.1, Klinične izkušnje in Učinkovitost pri predhodno zdravljenih odraslih).
Profil odpornosti opažen v študiji HPC3008 pri bolnikih s sočasno okužbo s HCV/HIV-1 je bil podoben profilu pri bolnikih, ki so bili okuženi samo s HCV.
Profil odpornosti v študiji HPC3006 pri še ne zdravljenih in že zdravljenih s HCV-1 okuženih bolnikih po presaditvi jeter, ki so prejemali stabilen odmerek imunosupresiva (takrolimus ali ciklosporin A) je bil podoben profilu pri s HCV-1 okuženih bolnikih brez presaditve jeter.
Analiza spremljanja z zdravilom INCIVO zdravljenih bolnikov, ki niso dosegli trajnega virološkega odziva, je pokazala, da se je po koncu zdravljenja s telaprevirjem sčasoma povečala populacija z divjim tipom virusa in je postopoma izginila populacija za telaprevir rezistentnih variant. Od skupaj 255 še nezdravljenih oziroma predhodno zdravljenih bolnikov iz študij tretje faze 108, 111 in C216, v katerih so se med zdravljenjem pojavile za telaprevir rezistentne variante, jih 152 (60%) več ni imelo rezistentnih variant, ugotovljenih s sekvencioniranjem populacije (mediana dolžina spremljanja
10 mesecev). Od 393 rezistentnih variant, ugotovljenih pri 255 bolnikih, pa le-teh več niso ugotovili pri 68% NS3-36, 84% NS3-54, 59% NS3-155, 86% NS3-156 in 52% NS3-36M+NS3-155K.
V študiji spremljanja 98 predhodno nezdravljenih bolnikov in bolnikov, pri katerih je bilo predhodno zdravljenje neuspešno in so bili zdravljeni s shemo zdravila INCIVO v študiji faze II ali III ter niso dosegli trajnega virološkega odziva, na telaprevir rezistentnih variant niso več našli pri 85% (83/98) bolnikov (mediani čas spremljanja 27,5 mesecev). Analiza klonskega sekvencioniranja v podskupini bolnikov, ki so imeli divji tip HCV, s pomočjo populacijskega sekvencioniranja (n = 20) za primerjavo pogostnosti rezistentnih variant pred začetkom zdravljenja s telaprevirjem in pri spremljanju bolnikov, je pokazala, da se je populacija variant HCV pri vseh bolnikih povrnila na vrednosti pred
zdravljenjem. Mediani čas, da za telaprevir odporne variante niso bile več zaznavne s populacijskim sekvenciranjem je bil daljši za variante NS3-36 (6 mesecev), NS3-155 (9 mesecev) in
NS3-36M+NS3-155K (12 mesecev), ki so jih predvsem opazili pri bolnikih z genotipom 1a, kot za variante NS3-54 (2 meseca) in NS3-156 (3 mesece), ki so jih predvsem opazili pri bolnikih z genotipom 1b.
Klinična učinkovitost in varnost
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Učinkovitost in varnost zdravila INCIVO pri bolnikih z genotipom 1 kroničnega hepatitisa C sta bili ovrednoteni v štirih študijah faze III - tri so bile opravljene pri nezdravljenih bolnikih, ena pa pri predhodno zdravljenih bolnikih (tistih, pri katerih se je bolezen ponovila, tistih, ki so se le delno odzvali na zdravljenje, in tistih, ki se sploh niso odzvali nanj). Bolniki v teh študijah (108, 111 in C216) so imeli kompenzirano jetrno bolezen, merljive vrednosti HCV RNK in histopatološki izvid jeter, ki je kazal na kronični hepatitis C. Če ni drugače navedeno, so ti bolniki prejemali zdravilo INCIVO v odmerku 750 mg na vsakih 8 ur, odmerek peginterferona alfa-2a je bil 180 µg/teden in odmerek ribavirina 1.000 mg/dan (za bolnike s telesno maso < 75 kg) ali 1.200 mg/dan (za bolnike s telesno maso ≥ 75 kg). Plazemske vrednosti HCV RNK so merili s pomočjo testa COBAS® TaqMan® HCV (različica 2.0) za uporabo s sistemom High Pure System, ki ima spodnjo mejo kvantifikacije
25 i.e./ml.
V opisu izidov študije faze III za študije 108, 111 in C216 je bil SVR (ocenjena virološka ozdravljenost) določen na osnovi ocene HCV RNK ob obisku v 72. tednu študije, z uporabo zadnje meritve v tem obdobju. Če v 72. tednu ni bilo podatkov, je bil uporabljen zadnji podatek o koncentraciji HCV RNK po 12. tednu. Za določanje SVR so uporabili tudi mejo kvantifikacije
25 i.e./ml.
V opisu izidov študij faze III za študiji C211, HPC3008 in HPC3006 je bil SVR12 (virološka ozdravljenost) določen na osnovi ocene HCV RNK pod mejo kvantifikacije (25 i.e./ml) 12. tednov po načrtovanem zaključku zdravljenja, z uporabo zadnje meritve v tem obdobju.
Učinkovitost zdravila pri še nezdravljenih odraslih bolnikih Študija C211
Študija C211 je bila randomizirana, odprta študija faze III pri še nezdravljenih bolnikih, ki so bili naključno razdeljeni v eno izmed dveh skupin: INCIVO 750 mg na 8 ur [T12(q8h)/PR] ali INCIVO
1.125 mg dvakrat na dan [T12(b.i.d.)/PR] v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom. Primarni cilj je bil dokazati primerljivost režimov T12(q8h)/PR in T12(b.i.d.)/PR. Vsi bolniki so se 12 tednov zdravili z zdravilom INCIVO v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom. Po 12 tednih so zaključili z jemanjem zdravila INCIVO in nadaljevali z zdravljenjem s peginterferonom
alfa-2a in ribavirinom. Celokupen čas zdravljenja je bil določen glede na virološki odziv posameznega bolnika. Če je po 4 tednih bolnik dosegel nezaznavno koncentracijo HCV RNK (nezaznaven analit), je zdravljenje trajalo 24 tednov. Drugače je zdravljenje trajalo 48 tednov.
Vključenih je bilo 740 bolnikov, mediana vrednost starosti je bila 51 let (razpon od 18 do 70), od tega je bilo 60% moških, 21% je imelo indeks telesne mase ≥ 30 kg/m2, 5% je bilo črncev, 2% azijcev, 85% je imelo začetno koncentracijo HCV RNK ≥ 800.000 i.e./ml, 15% je imelo mostno fibrozo, 14% je imelo cirozo, 57% je imelo HCV genotip 1a in 43% je imelo HCV genotip 1b.
Stopnja SVR12 je bila za skupino T12(q8h)/PR 74% (274/369), v primerjavi s 73% (270/371) v skupini T12(q8h)/PR, pri čemer je 95% interval zaupanja za razliko -4,9%, 12,0%. Vrednost spodnje meje 95% IZ (-4,9%) je bila višja od vnaprej določene meje primerljivosti, ki je bila -11%, in zato je bila dokazana primerljivost režimov T12(b.i.d.)/PR in T12(q8h)/PR. V preglednici 5 so prikazane stopnje odziva za skupini T12(b.i.d.)/PR in T12(q8h)/PR.
| Preglednica 5: stopnje odziva: študija C211 | ||
| Izid zdravljenja | T12(b.i.d.)/PR N = 369% (n/N) | T12(q8h)/PR N = 371% (n/N) |
| SVR12 | 74% (274/369) | 73% (270/371) |
| nezaznavna koncentracija HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. tednua | 69% (256/369) | 67% (250/371) |
| nezaznavna koncentracija HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12 tednu | 66% (244/369) | 63% (234/371) |
| SVR pri preiskovancih z nezaznavno koncentracijo HCV RNK (nezaznaven analit) v4. in 12 tednu | 89% (218/244) | 89% (209/234) |
| SVR pri bolnikih z zaznavno koncentracijo HCV RNK v 4. in 12 tednu | 45% (56/125) | 45% (61/137) |
| Bolniki brez SVR | 26% (95/369) | 27% (101/371) |
| virološki neuspeh med zdravljenjemb | 10% (38/369) | 10% (36/371) |
| ponovitev boleznic | 8% (23/300) | 6% (19/293) |
| ostalod | 9% (34/369) | 12% (46/371) |
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
T12(b.i.d.)/PR: INCIVO 1.125 mg dvakrat na dan 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom 24 ali 48 tednov;
T12(q8h)/PR: INCIVO 750 mg na 8 ur 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom 24 ali 48 tednov
a Bolniki z načrtovanim celokupnim trajanjem zdravljenja 24 tednov.
b Virološki neuspeh med zdravljenjem vključuje bolnike, ki so ustrezali v protokolu določenim kriterijem za prekinitev zdravljenja in/ali so imeli virusni preboj.
c Ponovitev bolezni je bila določena kot koncentracija HCV RNA pod 25 i.e./ml ob načrtovanem zaključku zdravljenja,
ki ji je sledilo povečanje HCV RNK ≥ 25 i.e./ml ob naslednjem obisku (za spremljanje SVR). Število bolnikov z odzivom ob zaključku zdravljenja (HCV RNA < 25 IU/ml) predstavlja imenovalec pri izračunu stopnje relapsa.
d Ostalo vključuje bolnike z zaznavno koncentracijo HCV RNK ob načrtovanem koncu zdravljenja, ki pa niso imeli virusnega preboja, in bolnike, pri katerih manjka ocena SVR pri načrtovanem spremljanju.
V preglednici 6 so prikazane stopnje SVR po genotipu IL28B in stopnja jetrne fibroze ob začetku zdravljenja.
| Preglednica 6: stopnje SVR po podskupinah bolnikov: študija C211 | ||
| Podskupina | T12(b.i.d.)/PR N = 369% (n/N) | T12(q8h)/PR N = 371% (n/N) |
| genotip IL28B | ||
| CC | 92% (97/105) | 87% (92/106) |
| CT | 67% (139/206) | 68% (141/208) |
| TT | 66% (38/58) | 65% (37/57) |
| jetrna fibroza ob začetku | ||
| brez fibroze ali minimalna fibroza | 80% (138/172) | 79% (140/177) |
| portalna fibroza | 79% (75/95) | 80% (68/85) |
| mostna fibroza | 67% (32/48) | 64% (38/59) |
| ciroza | 54% (29/54) | 49% (24/49) |
T12(b.i.d.)/PR: INCIVO 1.125 mg dvakrat na dan 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom 24 ali 48 tednov T12(q8h)/PR: INCIVO 750 mg na 8 ur 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom 24 ali 48 tednov
Študija 108 (ADVANCE)
Študija 108 je bila randomizirana, dvojno slepa in s placebom nadzorovana študija faze III pri vzporednih skupinah, ki je bila opravljena pri še nezdravljenih bolnikih. Zdravilo INCIVO so jim dajali v prvih 8 tednih zdravljenja (shema T8/PR) ali v prvih 12 tednih zdravljenja (shema T12/PR), v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom bodisi za 24 ali 48 tednov. Bolniki, ki so imeli nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu, so 24 tednov prejemali zdravljenje s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom, tisti, ki pa niso imeli nemerljive HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. tednu in v 12. tednu, so prejemali zdravljenje s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov. Za kontrolno shemo (Pbo/PR) je bilo določeno trajanje zdravljenja 48 tednov, enako za telaprevir kot za placebo v prvih 12. tednih, in z jemanjem peginterferona alfa-2a in ribavirina v času 48 tednov.
Pri 1.088 vključenih bolnikih je bila mediana vrednost starosti 49 let (razpon: od 18 do 69 let);
58% bolnikov je bilo moških, 23% je imelo indeks telesne mase ≥ 30 kg/m2, 9% je bilo črncev in 11% je bilo španskega ali latinskoameriškega rodu. 77% je imelo začetno vrednost HCV RNK
≥ 800.000 i.e./ml, 15% je imelo mostno fibrozo, 6% je imelo cirozo, 59% je imelo HCV genotip 1a in 40% je imelo HCV genotip 1b.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Stopnja trajnega virološkega odziva za skupino T8/PR je znašala 72% (261/364) (P < 0,0001 za primerjavo s skupino Pbo/PR48). Preglednica 7 kaže stopnje odziva za priporočene skupine T12/PR in Pbo/PR48.
| Preglednica 7: stopnje odziva: študija 108 | ||
| Izid zdravljenja | T12/PR N = 363n/N (%) | Pbo/PR48 N = 361n/N (%) |
| SVRa | 79% (285/363)(74%, 83%)b | 46% (166/361)(41%, 51%)b |
| Nezaznavna koncentracija HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12 tednu (eRVR) | 58% (212/363) | 8% (29/361) |
| SVR pri bolnikih, ki so dosegli eRVR | 92% (195/212) | 93% (27/29) |
| eRVR ni dosežena | 42% (151/363) | 92% (332/361) |
| SVR pri bolnikih, ki niso dosegli eRVR | 60% (90/151) | 42% (139/332) |
| Koncentracija HCV RNK < 25 i.e./ml ob koncu zdravljenja | 82% (299/363) | 62% (225/361) |
| Ponovitev bolezni | 4% (13/299) | 26% (58/225) |
T12/PR: INCIVO 12 tednov in peginterferon alfa-2a in ribavirin 24 ali 48 tednov;
Pbo/PR: placebo 12 tednov in peginterferon alfa-2a in ribavirin 48 tednov
a P < 0,0001; za skupino T12/PR v primerjavi s Pbo/PR48. Med skupinama T12/PR in Pbo/PR je bila razlika v stopnjah SVR (95% interval zaupanja) 33 (26, 39).
b 95% interval zaupanja
Stopnje SVR pri skupini T12/PR so bile višje (absolutna razlika najmanj 28%) kot pri skupini Pbo/PR48 za vse podskupine po spolu, starosti, rasi, etnični pripadnosti, indeksu telesne mase, podtipu genotipa HCV, začetni vrednosti HCV RNK (< 800.000, ≥ 800.000 i.e./ml) in obsegu jetrne fibroze. V preglednici 8 so podane stopnje virološkega odziva za podskupine bolnikov.
| Preglednica 8: stopnje SVR za podskupine bolnikov: študija 108 | ||
| Podskupina | T12/PR | Pbo/PR |
| Moški | 78% (166/214) | 46% (97/211) |
| Starost od 45 do ≤ 65 let | 73% (157/214) | 39% (85/216) |
| Črnci | 62% (16/26) | 29% (8/28) |
| Španskega oziroma latinskoameriškega rodu | 77% (27/35) | 39% (15/38) |
| Indeks telesne mase (BMI) ≥ 30 kg/m2 | 73% (56/77) | 44% (38/87) |
| Začetna vrednost HCV RNK≥ 800.000 i.e./ml | 77% (215/281) | 39% (109/279) |
| HCV genotip 1a | 75% (162/217) | 43% (90/210) |
| HCV genotip 1b | 84% (119/142) | 51% (76/149) |
| Začetna jetrna fibroza | ||
| Ni fibroze, minimalna fibroza ali portalna fibroza | 82% (237/290) | 49% (140/288) |
| Mostna fibroza | 63% (33/52) | 35% (18/52) |
| Ciroza | 71% (15/21) | 38% (8/21) |
T12/PR: Jemanje zdravila INCIVO 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 24 ali 48 tednov; Pbo/PR: Jemanje placeba 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov
Študija 111 (ILLUMINATE)
Študija 111 je bila randomizirana, odprta študija faze III, ki je bila opravljena pri še nezdravljenih bolnikih. Načrt študije je bil namenjen primerjavi stopnje trajnega virološkega odziva pri bolnikih z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu, ki so bili zdravljeni z zdravilom INCIVO 12 tednov v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom za bodisi 24 tednov
(shema T12/PR24) ali pa 48 tednov (shema T12/PR48). Bolniki z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu so bili v 20. tednu randomizirani v skupini zdravljenja s peginterferonom
alfa-2a in ribavirinom bodisi za 24 tednov ali pa za 48 tednov. Primarna ocena, ki je bila opravljena, je bilo ovrednotenje neinferiornosti zdravila, pri čemer so uporabili mejo -10,5% pri 24-tedenski shemi,
v primerjavi z 48-tedensko shemo pri bolnikih z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v
4. in 12. tednu.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Skupaj 540 vključenih bolnikov je imelo mediano starost 51 let (razpon: od 19 do 70 let), 60% bolnikov je bilo moškega spola, 32% je imelo indeks telesne mase ≥ 30 kg/m2, 14% je bilo črncev, 10% je bilo španskega ali latinskoameriškega rodu, 82% je imelo začetno vrednost HCV RNK
> 800.000 i.e./ml, 16% je imelo mostno fibrozo, 11% je imelo cirozo, 72% je imelo HCV genotip 1a in 27% je imelo HCV genotip 1b.
Skupaj 352 (65%) bolnikov je imelo nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu, v preglednici 9 pa so podane stopnje odziva. Pri bolnikih, ki so imeli nezaznavno HCV RNK v
4. in 12. tednu, ni bilo dodatne koristi od podaljšanja zdravljenja s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom na 48 tednov (razlika v stopnji trajnega virološkega odziva je bila 2%; 95% interval zaupanja: -4%, 8%).
| Preglednica 9: stopnje odziva: študija 111 | |||
| Bolniki z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu | T12/PRVsi bolnikia N = 540 | ||
| Izid zdravljenja | T12/PR24 N = 162 | T12/PR48 N = 160 | |
| Trajni virološki odziv (SVR) | 92% (149/162)(87%, 96%)b | 90% (144/160)(84%, 94%)b | 74% (398/540)(70%, 77%)b |
| Koncentracija HCV RNK< 25 i.e./ml ob koncu zdravljenja | 98% (159/162) | 93% (149/160) | 79% (424/540) |
| Ponovitev bolezni | 6% (10/159) | 1% (2/149) | 4% (19/424) |
T12/PR24: Jemanje zdravila INCIVO 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 24 tednov; T12/PR48: jemanje zdravila INCIVO 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov;
a Postavka »vsi bolniki« zajema 322 bolnikov z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu in
218 drugih bolnikov, ki so bili zdravljeni v študiji (118 takih, ki niso imeli nemerljive HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. tednu in v 12. tednu, in 100 takih, ki so zapustili študijo pred 20. tednom, ko je bila opravljena randomizacija).
b 95% interval zaupanja
Stopnja trajnega virološkega odziva pri bolnikih iz skupine črncev je bila 62% (45/73). V preglednici 10 so prikazane stopnje trajnega virološkega odziva po obsegu jetrne fibroze na začetku študije.
| Preglednica 10: stopnje SVR po obsegu jetrne fibroze na začetku študije: študija 111 | |||
| Podskupina | Bolniki z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu | T12/PRVsi bolnikia | |
| T12/PR24 | T12/PR48 | ||
| Ni fibroze, minimalna fibroza ali portalna fibroza | 96% (119/124) | 91% (115/127) | 77% (302/391) |
| Mostna fibroza | 95% (19/20) | 86% (18/21) | 74% (65/88) |
| Ciroza | 61% (11/18) | 92% (11/12) | 51% (31/61) |
T12/PR24: Jemanje zdravila INCIVO 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 24 tednov;
T12/PR48: Jemanje zdravila INCIVO 12 tednov s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov
a Vsi bolniki zajemajo 322 bolnikov z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu ter 218 drugih bolnikov, ki so bili zdravljeni v okviru študije (118 takih, ki niso imeli nemerljive HCV RNK (nezaznaven analit) v
4. in 12. tednu, in 100 takih, ki so izstopili iz študije pred 20. tednom, ko je bila opravljena randomizacija).
Učinkovitost zdravila pri predhodno zdravljenih odraslih Študija C216 (REALIZE)
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Študija C216 je bila randomizirana, dvojno slepa in s placebom nadzorovana študija faze III, pri bolnikih, ki niso dosegli trajnega virološkega odziva pri predhodnem zdravljenju s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom oziroma s peginterferonom alfa-2b in ribavirinom. V to študijo so vključili bolnike, ki so imeli predhodno ponovitev bolezni (bolnike z nezaznavno HCV RNK ob koncu zdravljenja pri uporabi sheme zdravljenja na osnovi pegiliranega interferona, ki pa so imeli zaznavno HCV RNK 24 tednov po spremljanju bolnikov) in bolnike, ki se predhodno niso odzvali na zdravljenje (bolnike, ki niso imeli nemerljive HCV RNK med ali ob koncu predhodnega ciklusa, ki je zajemal najmanj 12 tednov zdravljenja). Populacija bolnikov, ki se niso odzvali na predhodno zdravljenje, je zajemala 2 podskupini: bolnike, ki so se prej delno odzvali na zdravljenje (imeli so zmanjšanje vrednosti HCV RNK v 12. tednu za ≥ 2 log10, niso pa dosegli nemerljive HCV RNK ob koncu zdravljenja s peginterferonom in ribavirinom) in tiste bolnike, ki se prej niso odzvali na zdravljenje (ti so imeli zmanjšanje vrednosti HCV RNK v 12. tednu za < 2 log10 pri predhodnem zdravljenju s peginterferonom in ribavirinom).
Bolnike so v razmerju 2:2:1 randomizirali v eno od treh terapevtskih skupin: sočasni začetek (T12/PR48): jemanje zdravila INCIVO od 1. dne do 12. tedna; odloženi začetek (T12(DS)/PR48): jemanje zdravila INCIVO od 5. tedna do 16. tedna; Pbo/PR48: jemanje placeba do 16. tedna. Vse terapevtske sheme so vključevale tudi 48-tedensko zdravljenje s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom.
Skupaj 662 vključenih bolnikov je imelo mediano starost 51 let (razpon: od 21 do 70 let),
70% bolnikov je bilo moškega spola, 26% je imelo indeks telesne mase ≥ 30 kg/m2, 5% je bilo črncev in 11% je bilo španskega ali latinskoameriškega rodu. 89% je imelo začetno vrednost HCV RNK
> 800.000 i.e./ml, 22% je imelo mostno fibrozo, 26% je imelo cirozo, 54% je imelo HCV genotip 1a in 46% je imelo HCV genotip 1b.
Stopnje trajnega virološkega odziva za skupino T12(DS)/PR so bile naslednje: 88% (124/141) za bolnike, ki so imeli predhodno ponovitev bolezni, 56% (27/48) za tiste, ki so se prej delno odzvali na zdravljenje, in 33% (25/75) za tiste, ki se prej niso odzvali na zdravljenje. V preglednici 11 so prikazane stopnje odziva za krak s priporočenim sočasnim začetkom zdravljenja (T12/PR48) in krak Pbo/PR48.
| Preglednica 11: stopnje odziva: študija C216 | ||
| Izid zdravljenja | T12/PR48% (n/N) | Pbo/PR48% (n/N) |
| Trajni virološki odziv (SVR) | ||
| Bolniki, pri katerih je prišlo predhodno do | 84% (122/145) | 22% (15/68) |
| ponovitve bolezni a | (77%, 90%)b | (13%, 34%)b |
| Bolniki, ki so se na predhodno zdravljenje | 61% (30/49) | 15% (4/27) |
| delno odzvali a | (46%, 75%)b | (4%, 34%)b |
| Bolniki, ki se na predhodno zdravljenje niso odzvali a | 31% (22/72)(20%, 43%)b | 5% (2/37)(1%, 18%)b |
| Nezaznavna HCV RNK < 25 i.e./ml ob koncu zdravljenja | ||
| Bolniki, pri katerih je prišlo predhodno do ponovitve bolezni | 87% (126/145) | 63% (43/68) |
| Bolniki, ki so se na predhodno zdravljenje delno odzvali | 73% (36/49) | 15% (4/27) |
| Bolniki, ki se na predhodno zdravljenje niso odzvali | 39% (28/72) | 11% (4/37) |
| Ponovitev bolezni | ||
| Bolniki, pri katerih je prišlo predhodno do ponovitve bolezni | 3% (4/126) | 63% (27/43) |
| Bolniki, ki so se na predhodno zdravljenje delno odzvali | 17% (6/36) | 0% (0/4) |
| Bolniki, ki se na predhodno zdravljenje niso odzvali | 21% (6/28) | 50% (2/4) |
T12/PR48: Jemanje zdravila INCIVO 12 tednov, potem pa jemanje placeba v času 4 tednov, v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov;
Pbo/PR48: Jemanje placeba 16 tednov v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov.
a P < 0,001, T12/PR za primerjavo s Pbo/PR48. Razlika v stopnji trajnega virološkega odziva (95% interval zaupanja)
med skupinama T12/PR in Pbo/PR je bila 63 (51, 74) za bolnike, ki so imeli predhodno ponovitev bolezni, 46 (27, 66) za tiste, ki so se prej delno odzvali na zdravljenje, in 26 (13, 39) za tiste, ki se prej niso odzvali na zdravljenje.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Pri vseh populacijah v tej študiji (pri bolnikih, ki so imeli predhodno ponovitev bolezni, bolnikih, ki so se prej delno odzvali na zdravljenje, in bolnikih, ki se prej niso odzvali nanj), so bile stopnje trajnega virološkega odziva večje v skupini T12/PR kot v skupini Pbo/PR48 po podskupinah glede na spol, starost, raso, etnično pripadnost, indeks telesne mase, podtip genotipa HCV, začetne vrednosti
HCV RNK in obseg jetrne fibroze. Preglednica 12 kaže stopnje trajnega virološkega odziva glede na obseg jetrne fibroze.
| Preglednica 12: stopnje trajnega virološkega odziva glede na obseg jetrne fibroze na začetku študije: študija C216 | ||
| Obseg jetrne fibroze | T12/PR | Pbo/PR48 |
| Bolniki, ki so imeli predhodno ponovitev bolezni | ||
| Ni fibroze ali minimalna fibroza oziroma portalna fibroza | 84% (68/81) | 32% (12/38) |
| Mostna fibroza | 86% (31/36) | 13% (2/15) |
| Ciroza | 82% (23/28) | 7% (1/15) |
| Bolniki, ki so se prej delno odzvali na zdravljenje | ||
| Ni fibroze ali minimalna fibroza oziroma portalna fibroza | 79% (19/24) | 18% (3/17) |
| Mostna fibroza | 71% (5/7) | 0 (0/5) |
| Ciroza | 33% (6/18) | 20% (1/5) |
| Bolniki, ki se prej niso odzvali na zdravljenje | ||
| Ni fibroze ali minimalna fibroza oziroma portalna fibroza | 31% (9/29) | 6% (1/18) |
| Mostna fibroza | 47% (8/17) | 0 (0/9) |
| Ciroza | 19% (5/26) | 10% (1/10) |
T12/PR48: jemanje zdravila INCIVO v času 12 tednov, potem pa jemanje placeba v času 4 tednov, v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov;
Pbo/PR48: jemanje placeba v času 16 tednov, v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 48 tednov.
Preglednica 13 kaže stopnje SVR glede na odziv v 4. tednu pri bolnikih v skupini T12(DS)/PR, ki so se na predhodno zdravljenje delno odzvali ali se niso odzvali (zmanjšanje koncentracije HCV RNK za
< 1 log10 ali ≥ 1 log10)
| Preglednica 13: stopnje SVR ob odgovoru v 4. tednu (zmanjšanje za < 1 log10 ali ≥ 1 log10) v skupini T12(DS)/PR48: študija C216 | ||
| Odziv na predhodno zdravljenje | T12(DS)/PR% (n/N)a | |
| zmanjšanje koncentracije HCV RNK za < 1 log10 v4. tednu | zmanjšanje koncentracije HCV RNK za ≥ 1 log10 v4. tednu | |
| Bolniki, ki so se na predhodno zdravljenje delno odzvali | 56% (10/18) | 63% (17/27) |
| Bolniki, ki se na predhodno zdravljenje niso odzvali | 15% (6/41) | 54% (15/28) |
a vključuje samo podatke o bolnikih, pri katerih je na razpolago podatek o koncentraciji HCV RNK 4. tednu
Študija 106 in študija 107
Študija 106 je bila randomizirana, dvojno slepa in s placebom nadzorovana študija faze II, v katero so vključili bolnike z neuspešnim predhodnim zdravljenjem s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom oziroma peginterferonom alfa-2b in ribavirinom. Med tistimi bolniki iz skupine T12/PR24, ki se jim je bolezen ponovila in so imeli nemerljive vrednosti HCV RNK (nezaznaven analit) v 4. in 12. tednu zdravljenja, je bila stopnja trajnega virološkega odziva 89% (25/28), stopnja ponovitve bolezni pa 7%.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Študija 107 je bila odprta obnovljena študija faze II uporabe telaprevirja pri bolnikih, ki so bili pred tem v kontrolni skupini (in so prejemali placebo, peginterferon alfa-2a in ribavirin) ter niso dosegli trajnega virološkega odziva v študiji druge faze. Med tistimi bolniki iz terapevtske skupine T12/PR24, ki se jim je bolezen ponovila in so imeli v 4. in 12. tednu zdravljenja nemerljive koncentracije
HCV RNK (nezaznaven analit), je bila stopnja trajnega virološkega odziva 100% (24/24).
Uporaba peginterferona alfa 2a ali 2b
V odprti randomizirani študiji faze IIa C208 pri še nezdravljenih bolnikih so proučevali dve vrsti peginterferona alfa (2a in 2b).
Vsi bolniki so 12 tednov prejemali zdravilo INCIVO v kombinaciji z običajno terapijo s peginterferonom alfa in ribavirinom. Bolnike so naključno razvrstili v eno od štirih terapevtskih skupin:
-
jemanje zdravila INCIVO v odmerku 750 mg na vsakih 8 ur s peginterferonom alfa-2a v odmerku 180 µg na teden in ribavirinom v odmerku 1.000 ali 1.200 mg/dan;
-
jemanje zdravila INCIVO v odmerku 750 mg na vsakih 8 ur s peginterferonom alfa-2b v odmerku 1,5 µg/kg na teden in ribavirinom v odmerku 800 ali 1.200 mg/dan;
-
jemanje zdravila INCIVO v odmerku 1.125 mg na vsakih 12 ur s peginterferonom alfa-2a v odmerku 180 µg na teden in ribavirinom v odmerku 1.000 ali 1.200 mg/dan;
-
jemanje zdravila INCIVO v odmerku 1.125 mg na vsakih 12 ur s peginterferonom alfa-2b v odmerku 1,5 µg/kg na teden in ribavirinom v odmerku 800 ali 1.200 mg/dan.
Peginterferon alfa-2a oz. peginterferon alfa-2b in ribavirin so uporabljali v skladu z njunimi Povzetki glavnih značilnosti zdravila.
V 12. tednu so ti bolniki prenehali z jemanjem zdravila INCIVO in so nadaljevali z običajnim zdravljenjem. V združeni skupini, ki je prejemala peginterferon alfa-2a je 73,8% (59/80) bolnikov v primerjavi z 61,7% (50/81) v združeni skupini, ki je prejemala peginterferon alfa-2b, doseglo kriterije za skrajšanje zdravljenja s peginterferonom/ribavirinom na 24 tednov (nezaznavna koncentracija HCV RNK (nezaznaven analit) med tedni 4 do 20).
| Preglednica 14: skupna stopnja virološkega odziva: študija C208 | ||
| Izid zdravljenja | T12P(2a)R48 N = 80(%) n/N | T12P(2b)R48 N = 81(%) n/N |
| SVRa | 83,8 (67/80) | 81,5 (66/81) |
| Virusni preboj | 5 (4/80) | 12,3 (10/81) |
| Ponovitev bolezni | 8,1 (6/74b) | 4,2 (3/71b) |
T12/P(2a)R48: Jemanje zdravila INCIVO 12 tednov v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom v času 24 ali 48 tednov
T12/P(2b)R48: Jemanje zdravila INCIVO 12 tednov v kombinaciji z peginterferonom alfa-2b in ribavirinom v času 24 ali 48 tednov
a 95% interval zaupanja za razliko je bil (-10,8; 12,1)
b Skupni imenovalec je bilo število bolnikov z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit) ob koncu zdravljenja
Dolgoročni podatki o učinkovitosti Študija 112 (EXTEND)
3-letna študija za spremljanje bolnikov, ki so dosegli trajni virološki odziv s shemo zdravljenja na osnovi zdravila INCIVO, je pokazala, da je > 99% (122/123) bolnikov ohranjalo trajni virološki odziv skozi ves čas razpoložljivega obdobja spremljanja (mediana vrednost trajanja 22 mesecev).
Učinkovitost pri odraslih bolnikih s sočasno okužbo s HCV/ HIV-1 Študija 110
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Randomizirana, dvojno slepa in s placebom nadzorovana študija faze II pri bolnikih s kroničnim HCV genotipa 1, sočasno okuženih s HIV, ki še niso prejemali zdravil proti hepatitisu C. Bolniki niso prejemali protiretrovirusnega zdravljenja (število celic CD4 ≥ 500 celic/mm3) ali so imeli stabilno, nadzorovano okužbo s HIV (< 50 kopij RNK HIV/ml, število celic CD4 ≥ 300 celic/mm3) in so se zdravili z efavirenzom ali s shemo atazanavir/ritonavir v kombinaciji s dizoproksiltenofovirat fumaratom in emtricitabinom ali lamivudinom. Bolnike so randomizirali na 12 tedensko zdravljenje z zdravilom INCIVO (750 mg na 8 ur v kombinaciji s shemo atazanavir/ritonavir, dizoproksiltenofovirat fumaratom in emtricitabinom ali lamivudinom ALI 1.125 mg na 8 ur v kombinaciji z efavirenzom, dizoproksiltenofovirat fumaratom in emtricitabinom) ali s placebom. Vsi bolniki so 48 tednov prejemali peginterferon alfa-2a in ribavirin. Izmed 60 bolnikov jih je 55 prejemalo fiksni odmerek
800 mg ribavirina/dan, 5 bolnikov pa je prejemalo odmerke ribavirina na osnovi telesne mase. Na začetku zdravljenja so imeli v kraku T12/PR48 mostno fibrozo 3 bolniki (8%) in cirozo 2 bolnika (5%). V kraku Pbo/PR pa na začetku zdravljenja ciroze ni imel noben bolnik, mostno fibrozo pa sta imela 2 bolnika (9%).
V preglednici 15 so prikazane stopnje odziva za kraka T12/PR48 in Pbo/PR48. Stopnja odziva v kraku Pbo/PR je bila, v primerjavi z drugimi kliničnimi študijami dvojnega zdravljenja s peginterferonom (pretekle stopnje SVR< 36%), višja.
| Preglednica 15: stopnje odziva: študija 110 | ||
| Izid zdravljenja | T12/PR48% (n/N) | Pbo/PR% (n/N) |
| Celokupna stopnjaa SVR12 | 74% (28/38) | 45% (10/22) |
| Bolniki na osnovni shemi z efavirenzom | 69% (11/16) | 50% (4/8) |
| Bolniki na osnovni shemi atazanavir/ritonavir | 80% (12/15) | 50% (4/8) |
| Bolniki, ki niso prejeli protiretrovirusnega zdravljenja | 71% (5/7) | 33% (2/6) |
T12/PR48: INCIVO 12 tednov skupaj s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom (48 tednov), Pbo/PR: placebo 12 tednov skupaj s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom (48 tednov)
a HCV RNK< 25 i.e./ml v 12 - tedenskem nadaljevanju zdravljenja
Študija HPC3008
Odprta študija, faze 3b pri bolnikih s kroničnim HCV genotipa 1, sočasno okuženih s HIV, ki še niso prejemali zdravil proti hepatitisu C ali s predhodnim zdravljenjem s peginterferonom alfa (2a ali 2b) in ribavirinom (vključno z bolniki s ponovitvijo bolezni, z delnim odzivom ali bolniki, ki se na
predhodno zdravljenje niso odzvali). Bolniki so morali imeti na presejalnem pregledu < 50 kopij RNK HIV-1/ml, število celic CD4 ≥ 300 celic/mm3. Bolniki so prejemali 750 mg zdravila INCIVO na 8 ur, bolniki na osnovni shemi z efavirenzom pa so prejemali 1.125 mg zdravila INCIVO na 8 ur.
Nezdravljeni bolniki ali bolniki brez ciroze, pri katerih se je bolezen ponovila in so dosegli hiter virološki odziv (eRVR- extended rapid virologic response), so prejeli 12-tedensko zdravljenje z zdravilom INCIVO, skupaj s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom, sledilo mu je 12-tedensko zdravljenje s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom (skupno trajanje zdravljenja 24 tednov).
Nezdravljeni bolniki in bolniki brez ciroze, pri katerih se je bolezen ponovila in, ki niso dosegli eRVR, bolniki s predhodno delnim odzivom in bolniki, ki se na zdravljenje niso odzvali ter vsi bolniki s cirozo, so prejeli 12-tedensko zdravljenje z zdravilom INCIVO, skupaj s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom, sledilo mu je 36-tedensko zdravljenje s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom (skupno trajanje zdravljenja 48 tednov). Vsi bolniki so prejeli fiksni, 800 mg odmerek ribavirina na dan.
Protiretrovirusni režim zdravljenja je vključeval efavirenz, atazanavir/ritonavir, raltegravir, etravirin ali darunavir/ritonavir v kombinaciji z tenofovirjem ali abakavirjem, skupaj z lamivudinom ali emtricitabinom.
Primarni cilj študije je bilo s SVR12 oceniti protiretrovirusno učinkovitost zdravil INCIVO, peginterferona alfa-2a in ribavirina pri bolnikih, sočasno okuženih s HCV/HIV-1.
Vključenih je bilo 162 bolnikov, mediana vrednost starosti je bila 46 let (razpon od 20 do 67), od tega je bilo 78,4% moških, 6,8% je imelo indeks telesne mase ≥ 30 kg/m2, 4,3% je bilo črncev, 1,9% azijcev, 87,0% je imelo začetno koncentracijo HCV RNK ≥ 800.000 i.e./ml, 17,3% je imelo mostno fibrozo, 13,0% je imelo cirozo, 65,6% je imelo HCV genotipa 1a, 33,8% je imelo HCV genotipa 1b, 39,5% (n = 64) jih še ni prejemalo zdravil proti HCV, pri 17,9% (n = 29) se je bolezen ponovila, 11,1% (n = 18) se je le delno odzvalo na zdravljenje in 31,5% (n = 51) bolnikov se prej na zdravljenje ni odzvalo. Mediana (razpon) števila celic CD4 na začetku zdravljenja je bila
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
651 (277 do 1.551 celic/mm3).
V preglednic 16 so prikazane stopnje odziva pri nezdravljenih in zdravljenih bolnikih po podskupinah (nezdravljeni bolniki, bolniki s ponovitvijo bolezni in bolniki, ki se na zdravljenje niso odzvali).
| Preglednica 16: Izidi zdravljenja pri odraslih bolnikih s HCV genotipa 1, sočasno okuženih s HIV-1 v študiji HPC3008) | |||
| Zdravljeni bolniki po podskupinah | |||
| Izid zdravljenja | Nezdravljeni bolnikiN = 64% (n/N) | Bolniki s ponovitvijo bolezniN = 29% (n/N) | Bolniki, ki se na zdravljenje niso odzvaliaN = 69% (n/N) |
| SVR12 | 64,1% (41/64) | 62,1% (18/29) | 49,3% (34/69) |
| nezaznavna HCV RNK (nezaznaven analit)v 4. in 12. tednu | 57,8% (37/64) | 48,3% (14/29) | 42,0% (29/69) |
| SVR pri bolnikih z nezaznavno HCV RNK (nezaznaven analit)v 4. in 12. tednu | 83,8% (31/37) | 92,9% (13/14) | 89,7% (26/29) |
| SVR pri bolnkih z zaznavno HCV RNK (nezaznaven analit)v 4. in 12. tednu | 37,0% (10/27) | 33,3% (5/15) | 20,0% (8/40) |
| Stopnje SVR pri bolnikih s cirozo ali brez ciroze | |||
| bolniki s cirozo | 65,5% (38/58) | 61,5% (16/26) | 52,6% (30/57) |
| bolniki brez ciroze | 50,0% (3/6) | 66,7% (2/3) | 33,3% (4/12) |
| Izidi pri bolnikih brez SVR12 | |||
| virološki neuspeh med zdravljenjemb | 21,9% (14/64) | 3,4% (1/29) | 37,7% (26/69) |
| ponovitev boleznic | 8,9% (4/45) | 5,3% (1/19) | 8,1% (3/37) |
| ostalod | 7,8% (5/64) | 31,0% (9/29) | 8,7% (6/69) |
a Bolniki, ki se na predhodno zdravljenje niso odzvali (delni odziv, brez odziva).
b Virološki neuspeh med zdravljenjem je bil določen s kriterijem za prekinitev zdravljenja in/ali za virusni preboj.
c Ponovitev bolezni je bila določena kot koncentracija HCV RNK ≥ 25 i.e./ml med spremljanjem, po koncentraciji HCV RNK pod 25 i.e./ml ob načrtovanem zaključku zdravljenja, brez doseženega SVR12.
d Ostalo vključuje preiskovance z zaznavno HCV RNK ob načrtovanem koncu zdravljenja, ki pa niso imeli virusnega preboja, in bolnike, pri katerih manjka ocena HCV RNK pri načrtovanem spremljanju.
Bolniki s presajenimi jetri
HPC3006 je bila odprta študija faze IIIb pri še nezdravljenih in že zdravljenih kroničnih s HCV-1 okuženih bolnikih, ki so jim prvič presadili jetra in so prejemali stabilen odmerek imunosupresiva (takrolimus ali ciklosporin A). Noben izmed bolnikov ni imel ciroze presajenih jeter. Bolniki so prejemali zdravilo INCIVO v odmerku 750 mg vsakih 8 ur. Vsi bolniki so pričeli z odmerkom 600 mg ribavirina/dan in 180 µg peginterferona alfa-2a/teden. Vsi bolniki so 12 tednov prejemali zdravilo INCIVO v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom, čemur je sledilo 36 tednov zdravljenja s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom (celotno zdravljenje je trajalo 48 tednov).
Primarni cilj te študije je bil s pomočjo SVR12 oceniti protivirusno učinkovitost zdravila INCIVO, peginterferona alfa 2a in ribavirina pri s HCV-1 okuženih bolnikih.
Vključenih je bilo 74 bolnikov, mediana starost je bila 56 let (razpon: 43-68 let); 91,9% je bilo moških; 24,3% je imelo indeks telesne mase ≥ 30 kg/m2; 1,4% je bilo črncev; 95,9% je imelo začetne koncentracije HCV RNK ≥ 800.000 i.e./ml; 10,8% je imelo mostno fibrozo; nihče ni imel ciroze; 38,9% je imelo HCV genotip 1a; 58,3% je imelo HCV genotip 1b; 2,8% je imelo HCV genotip 1d; 21,6% je imelo IL28B genotip CC; 54,1% je imelo IL28B genotip CT; 24,3% je imelo IL28B
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
genotip TT; 28,4% (n = 21) še ni prejemalo zdravil proti HCV; 71,6% (n = 53) se je že zdravilo proti HCV [pri 14,9% (n = 11) se je bolezen po predhodnjem zdravljenju ponovila; pri 40,5% (n = 30) ni bilo odziva na predhodnje zdravljenje; pri 16,2% (n = 12) odziva niso mogli opredeliti]; mediani čas od presaditve jeter je bil 2,5 let (razpon: 0,6-9,5 let); 67,6% (n = 50) je prejemalo takrolimus; 32,4% (n = 24) je prejemalo ciklosporin A.
V preglednici 17 so prikazane celokupne stopnje odziva v skupini še nezdravljenih in skupini že zdravljenih kroničnih s HCV genotipa 1 okuženih bolnikov s presajenimi jetri in stopnje odziva v podskupinah (bolniki, ki so prejemali takrolimus oziroma ciklosporin A).
| Preglednica 17: Izid zdravljenja pri z HCV genotipa 1 okuženih bolnikov s presajenimi jetri (študija HPC3006) | |||
| Izid zdravljenja | Bolniki, ki so prejemali takrolimus N = 50% (n/N) | Bolniki, ki so prejemali ciklosporin A N = 24% (n/N) | Vsi bolniki N = 74% (n/N) |
| SVR12 | 66% (33/50) | 83% (20/24) | 72% (53/74) |
| Izid pri bolnikih, ki niso dosegli SVR12 | |||
| Vsi bolniki | |||
| virološki neuspeh med zdravljenjema | 12% (6/50) | 8% (2/24) | 11% (8/74) |
| ponovitev boleznib | 11% (4/37) | 0 | 7% (4/56) |
| ostaloc | 14% (7/50) | 8% (2/24) | 12% (9/74) |
a Virološki neuspeh med zdravljenjem je bil določen s kriterijem za prekinitev zdravljenja ali za virusni preboj.
Opomba: v analizi zdravljenja so upoštevani dejanski kriteriji za prekinitev zdravljenja (kriteriji na osnovi bolezni in podatkov o izpostavljenosti) in ne kriterijev določenih na osnovi podatkov o koncentraciji HCV RNK.
b Ponovitev bolezni je bila določena kot zaznavna koncentracija HCV med spremljanjem, po koncentraciji HCV RNK
< 25 i.e./ml ob načrtovanem zaključku zdravljenja okužbe s HCV, brez doseženega SVR12. Imenovalec je število bolnikov s HCV RNK < 25 i.e./ml ali pri katerih ni podatka o koncentraciji HCV RNK ob načrtovanem zaključku zdravljenja in, ki so imeli koncentracijo HCV RNK < 25 i.e./ml v obdobju spremljanja po zaključku zdravljenja.
c Ostalo vključuje preiskovance z zaznavno HCV RNK ob načrtovanem koncu zdravljenja, ki pa niso imeli virusnega preboja, in bolnike, pri katerih manjka ocena HCV RNK pri načrtovanem spremljanju.
Klinične študije za proučevanje intervala QT
V dveh dvojno slepih, randomiziranih in s placebom ter aktivno učinkovino nadzorovanih študijah, ki sta bili opravljeni za ovrednotenje vpliva zdravila na interval QT, monoterapija s telaprevirjem v odmerku 750 mg na vsakih 8 ur ni bila povezana s klinično pomembnimi učinki na interval QTcF. V eni od teh študij so ovrednotili shemo odmerjanja telaprevirja 1.875 mg na vsakih 8 ur in je največje srednje povečanje vrednosti QTcF, korigirano glede na placebo, znašalo 8,0 msek (90% IZ: 5,1-10,9). Plazemske koncentracije pri odmerku telaprevirja 1.875 mg na vsakih 8 ur, ki je bil uporabljen v tem preskušanju, so bile podobne kot pri tistih, ki so jih opažali v študijah pri s HCV okuženih bolnikih, ki so prejemali telaprevir v odmerku 750 mg na vsakih 8 ur, v kombinaciji s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom.
Pediatrična populacija
Pri pediatričnih bolnikih niso opravili nobenih kliničnih študij.
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom INCIVO za eno ali več podskupin pediatrične populacije s kronično okužbo z virusom hepatitisa C. Za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Farmakokinetične lastnosti telaprevirja so bile ovrednotene pri zdravih odraslih prostovoljcih in pri bolnikih s kronično okužbo s HCV. Telaprevir lahko bolniki jemljejo peroralno s hrano v obliki 375 mg tablet, in sicer 1.125 mg dvakrat na dan 12 tednov, v kombinaciji s peginterferonom alfa in
ribavirinom. Telaprevir lahko bolniki jemljejo tudi peroralno s hrano v obliki 375 mg tablet, in sicer 750 mg na osem ur 12 tednov, v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom. Stopnja izpostavljenosti bolnika telaprevirju je večja med sočasnim jemanjem peginterferona alfa in ribavirina kot pa po jemanju samega telaprevirja.
Stopnja izpostavljenosti telaprevirju pri njegovi sočasni uporabi s peginterferonom alfa-2a in ribavirinom je podobna kot pri njegovi sočasni uporabi s peginterferonom alfa-2b in ribavirinom.
Absorpcija
Telaprevir je peroralno uporaben in se najverjetneje absorbira v tankem črevesu, saj ni nobenih znakov njegove absorpcije v debelem črevesu. Največje plazemske koncentracije po zaužitju enkratnega odmerka telaprevirja so običajno dosežene po 4 do 5 urah. Študije in vitro, ki so bile opravljene s človeškimi celicami Caco-2, pa so tudi pokazale, da je telaprevir substrat P-glikoproteina (P-gp).
Ne glede na to, ali je bil dnevni odmerek 2.250 mg zaužit kot 750 mg na osem ur ali kot 1.125 mg dvakrat na dan, je bila celokupna izpostavljenost telaprevirju podobna. Na osnovi populacijskega farmakokinetičnega modela izpostavljenosti telaprevirju v stanju dinamičnega ravnovesja je bila geometrična sredina razmerja najmanjših kvadratov (90% IZ) 1.125 mg dvakrat na dan v primerjavi s 750 mg na osem ur 1,08 (1,02; 1,13) za AUC24,ss, 0,878 (0,827; 0,930) za Cskozi,ss, in 1,18 (1,12;1,24)
for Cmax,ss.
Izpostavljenost telaprevirju se je povečala za 20%, ko so ga bolniki zaužili po mastnem in kaloričnem obroku (56 g maščob, 928 kcal) v primerjavi z zaužitjem zdravila po običajnem obroku z normalnim številom kalorij (21 g maščob, 533 kcal). V primerjavi z zaužitjem zdravila po običajnem obroku z normalnim številom kalorij pa se je stopnja izpostavljenosti telaprevirju (AUC) zmanjšala za 73%, če
so ga bolniki zaužili na prazen želodec, za 26%, če so ga zaužili po nizkokaloričnem in obroku z veliko beljakovin (9 g maščob, 260 kcal), in za 39%, če so ga zaužili po nizkokaloričnem, malo mastnem obroku (3,6 g maščob, 249 kcal), zato je treba telaprevir jemati s hrano.
Porazdelitev
Telaprevir je približno 59% do 76% vezan na plazemske beljakovine, veže pa se predvsem na alfa-1 kisli glikoprotein in na albumin.
Po peroralni uporabi je znašal njegov ocenjeni značilni navidezni porazdelitveni volumen (Vd) 252 l, variabilnost med posamezniki pa je bila 72,2%.
Biotransformacija
Telaprevir se obsežno presnovi v jetrih s hidrolizo, oksidacijo in redukcijo. V blatu, plazmi in seču so odkrili več presnovkov. Po večkratnih peroralnih odmerkih so ugotovili, da sta glavna presnovka telaprevirja njegov R-diastereoizomer (ki je 30-krat manj aktiven), pirazinoična kislina in presnovek, ki je reduciran na α-ketoamidni vezi telaprevirja (in ni aktiven).
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
izoencim CYP3A4 je delno odgovoren za presnovo telaprevirja. V presnovo so lahko vključeni tudi drugi encimi, kot so aldo-ketoreduktaze in drugi proteolitični encimi. Študije z uporabo rekombinantnih človeških supersomov CYP so pokazale, da je telaprevir zaviralec CYP3A4, v človeških jetrnih mikrosomih pa so opažali od časa in od koncentracije odvisno zavoro CYP3A4 s telaprevirjem, medtem ko in vitro niso opazili zavore izoencimov CYP1A2, CYP2A6, CYP2B6, CYP2C8, CYP2C9, CYP2C19 CYP2D6 in CYP2E1, povezane s telaprevirjem. In vitro niso opazili pomembne, s telaprevirjem povzročene, indukcije izoencimov CYP1A2, CYP2B6, CYP2C, in CYP3A. Na osnovi rezultatov študij medsebojnega delovanja z drugimi učinkovinami (npr. escitalopram, zolpidem, etinilestradiol), ne moremo izključiti indukcije presnovnih encimov s telapravirjem.
In vitro študije so pokazale, da telaprevir ni zaviralec encimov UGT1A9 in UGT2B7. In vitro študije z rekombinantnim UGT1A3 kažejo na možnost, da telaprevir zavira ta encim. Klinični pomen teh ugotovitev ni znan, saj sočasno dajanje telaprevirja in enega odmerka buprenorfina (delni substrat UGT1A3) zdravim prostovoljcem ni povzročilo povečanja izpostavljenosti buprenorfinu. V in vitro pogojih telaprevir ni pomembno zaviral alkoholdehidrogenaz. Vendar niso preskušali dovolj velikih koncentracij, da bi lahko izključili zaaviranje v črevesju.
V in vitro študijah na humanih hepatocitih so opazili s telaprevirjem in VRT-127394 povzročeno supresijo encimov citokroma, ki je bila regulirana preko jedrnih receptorjev CAR, PXR in Ah.
Klinične študije medsebojnih delovanj s substrati CYP2B6, CYP2C8, CYP2D6, CYP2C19 ter UGT1A1, UGT2B7 in UGT1A3 pa niso pokazale klinično pomembnega učinka in vitro opažene supresije. Morebitni klinični vpliv na druge encime in prenašalce (npr. CYP1A1, CYP1A2, BCRP, OATP), ki jih regulirajo isti jedrni receptorji, ni znan.
Prenašalci
In vitro študije so pokazale, da telaprevir zavira prenašalca OATP1B1 in OATP2B1.
In vitro študije niso pokazale pomembnega zaviranja organskega kationskega prenašalca OCT2 (OCT
- organic cation transporter) s telaprevirjem.
In vitro je telaprevir šibek zaviralec prenašalcev MATE-1 (IC50 28,3 μmol/l) in MATE2-K (IC50 32,5 μmol/l). Klinični pomen teh izsledkov trenutno ni znan.
Izločanje
Po jemanju enkratnega peroralnega 750 mg odmerka s C14 označenega telaprevirja pri zdravih bolnikih so v blatu, seču in izdihanem zraku izmerili 90% skupne radioaktivnosti v času 96 ur po zaužitju odmerka. Mediane vrednosti izmerjenega radioaktivnega odmerka so bile približno 82% v blatu, 9% v izdihanem zraku in 1% v seču. Prispevek nespremenjenega, s C14 označenega telaprevirja
k skupni količini radioaktivnosti, izmerjene v blatu, je znašal 31,8%, za VRT-127394 pa je znašal 18,7%.
Po peroralni uporabi je bila ocenjena vrednost navideznega skupnega očistka (Cl/F) 32,4 l/h z 27,2% stopnjo variabilnosti med posamezniki. Srednja vrednost razpolovne dobe izločanja po peroralnem jemanju enkratnega 750 mg odmerka telaprevirja se je značilno gibala med približno 4,0 in 4,7 ure. V stanju dinamičnega ravnovesja je učinkoviti razpolovni čas približno 9-11 ur.
Linearnost/nelinearnost
Stopnja izpostavljenosti (AUC) telaprevirju po jemanju enkratnega odmerka od 375 do 1.875 mg s hrano je naraščala nekoliko več kot premosorazmerno odmerku, morda zaradi nasičenja presnovnih poti ali izločevalnih prenašalcev.
Zvečanje odmerka v študiji uporabe večkratnih odmerkov s 750 mg na 8 ur na 1.875 mg na 8 ur je vodilo do zvečanja izpostavljenosti telaprevirju, ki je bilo za približno 40% manjše od premosorazmernega.
Posebne skupine bolnikov
Pediatrična populacija
Podatki za pediatrično populacijo niso na voljo.
Ledvična okvara
Farmakokinetiko telaprevirja so ocenili po zaužitju enkratnega 750 mg odmerka pri za HCV negativnih preiskovancih s hudo ledvično okvaro (CrCl < 30 ml/min). Srednja vrednost Cmax za telaprevir je bila za 10% večja in srednja vrednost AUC za 21% večja kot pri zdravih preiskovancih (glejte poglavje 4.2).
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Okvara jeter
Telaprevir se presnavlja predvsem v jetrih. Izpostavljenost telaprevirju v stanju dinamičnega ravnovesja pri preiskovancih z blago okvaro jeter (razred A po Child-Pughu, ocena 5-6) je bila za 15% manjša kot pri zdravih preiskovancih, izpostavljenost telaprevirju v stanju dinamičnega ravnovesja pri preiskovancih z zmerno okvaro jeter (razred B po Child-Pughu, ocena 7-9) pa je bila za 46% manjša kot pri zdravih preiskovancih. Učinek na koncentracije nevezanega telaprevirja ni znan (glejte
Spol
Vpliv spola preiskovanca na farmakokinetiko telaprevirja so ovrednotili s pomočjo podatkov populacijske farmakokinetike iz študij zdravila INCIVO faze II in III. Pomembnega učinka spola na farmakokinetiko niso ugotovili.
Rasa
Analiza populacijske farmakokinetike zdravila INCIVO pri preiskovancih, okuženih s HCV, je pokazala podobno izpostavljenost telaprevirju pri črncih/afroameričanih in belcih.
Starostniki
Na voljo je le malo farnakokinetičnih podatkov o uporabi zdravila INCIVO pri bolnikih s HCV, starih
≥ 65 let. Podatkov o uporabi zdravila INCIVO pri bolnikih starih > 70 let ni.
Farmacevtski podatki - INCIVO 375 mg
Jedro tablete
hipromeloza acetat sukcinat brezvodni kalcijev hidrogenfosfat mikrokristalna celuloza
koloidni brezvodni silicijev dioksid natrijev lavrilsulfat
premreženi natrijev karmelozat natrijev stearilfumarat
Filmska obloga tablete polivinilalkohol makrogol
smukec
titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172)
Shranjujte v originalni plastenki. Plastenka naj bo dobro zaprta za zagotovitev zaščite pred vlago. Sušilnega sredstva ne smete vzeti iz plastenke.
Plastenka iz polietilena velike gostote (HDPE), z 42 filmsko obloženimi tabletami in z za otroke varno polipropilensko (PP) zaporko z indukcijsko tesnilno folijo. V plastenko je dodano sušilno sredstvo (1 ali 2 vrečki).
Zdravilo INCIVO je na voljo v škatli z 1 plastenko (vsebuje 42 filmsko obloženih tablet) ali v škatli s 4 plastenkami (skupaj 168 filmsko obloženih tablet).
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.