Spevigo 150 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Spevigo 150 mg
Zdravilo Spevigo je indicirano za preprečevanje izbruhov generalizirane pustulozne psoriaze (GPP) pri odraslih in mladostnikih, starih 12 let in več.
Zdravljenje morajo uvesti in nadzorovati zdravniki, ki imajo izkušnje z zdravljenjem bolnikov z vnetnimi boleznimi kože.
Zdravljenje se lahko začne z napolnjeno injekcijsko brizgo kot podkožna injekcija za preprečevanje izbruhov GPP ali z intravenskim odmerkom spesolimaba za zdravljenje izbruha GPP (glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila Spevigo 450 mg koncentrat za raztopino za infundiranje).
Odmerjanje
Priporočeni odmerek za preprečevanje izbruha GPP pri odraslih in mladostnikih, starih 12 let in več, ki
tehtajo vsaj 40 kg, je 600-mg podkožni polnilni odmerek (bodisi štiri injekcije po 150 mg ali dve injekciji po 300 mg), ki mu sledi 300 mg (bodisi dve injekciji po 150 mg ali ena injekcija po 300 mg) s podkožnim dajanjem vsake 4 tedne.
Zdravila Spevigo niso preučevali pri bolnikih, ki tehtajo manj kot 40 kg. Na podlagi farmakokinetičnega modeliranja in simulacije je priporočeni odmerek za mladostnike, stare 12 let in več, ki tehtajo ≥ 30 in < 40 kg, 300-mg podkožni polnilni odmerek (bodisi dve injekciji po 150 mg ali ena injekcija po 300 mg), ki mu sledi 150 mg (ena injekcija po 150 mg) s podkožnim dajanjem vsake 4 tedne (glejte poglavje 5.2).
Klinični podatki za sočasno uporabo drugih zdravil za zdravljenje GPP in spesolimaba so omejeni. Uporaba spesolimaba v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje GPP ni priporočljiva, zato je treba ob začetku zdravljenja razmisliti o zmanjševanju odmerkov prejšnjih zdravil za zdravljenje GPP (glejte poglavji 4.4 in 4.5).
Zdravljenje izbruha GPP med preventivnim zdravljenjem GPP s podkožnim dajanjem
Če pri bolniku med prejemanjem podkožnega zdravila Spevigo pride do izbruha GPP, je izbruh GPP mogoče zdraviti z intravenskim dajanjem zdravila Spevigo (glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila Spevigo 450 mg koncentrat za raztopino za infundiranje).
Začetek ali ponovni začetek podkožnega zdravljenja za preprečevanje GPP po intravenskem zdravljenju izbruha GPP
Štiri tedne po zdravljenju z intravenskim zdravilom Spevigo se lahko začne ali ponovno začne zdravljenje s podkožnim zdravilom Spevigo. Podkožni polnilni odmerek ni potreben.
Zamujeni odmerek
V primeru zamujenega odmerka je treba odmerek dati čim prej. Nato je treba z odmerjanjem nadaljevati ob rednem načrtovanem času.
Posebne populacije
Starejši
Prilagajanje odmerka ni potrebno.
Ledvična ali jetrna okvara
Spesolimaba pri teh populacijah bolnikov niso formalno proučevali. Na splošno ni pričakovati, da bi te bolezni kakor koli klinično pomembno vplivale na farmakokinetiko monoklonskih protiteles, zato prilagajanje odmerka ni potrebno.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost spesolimaba pri otrocih, mlajših od 12 let, nista bili dokazani. Način uporabe
Injekcijo je treba dati podkožno v zgornji del stegen ali v trebuh. Napolnjene injekcijske brizge ne smete injicirati v predele, kjer je koža občutljiva, modrikasta, eritematozna, indurativna ali brazgotinasta. Če je treba dati več injekcij eno za drugo, je za vsako injiciranje treba izbrati drugo mesto injiciranja, ki je vsaj 2 cm oddaljeno od prejšnjega mesta injiciranja.
Odrasli in mladostniki, stari 12 let in več, ki tehtajo vsaj 40 kg:
600-mg podkožni polnilni odmerek (glejte poglavje Odmerjanje) mora dati zdravstveni delavec.
Pri naslednjih podkožnih 300-mg odmerkih si lahko bolniki, če zdravstveni delavec presodi, da je to primerno, po ustrezni poučitvi o tehniki subkutanega injiciranja v napolnjeni injekcijski brizgi injicirajo sami ali pa jim ga lahko dajo negovalci.
Za celoten 300-mg odmerek je treba injicirati bodisi dve napolnjeni injekcijski brizgi po 150 mg, takoj eno za drugo, ali eno napolnjeno injekcijsko brizgo po 300 mg.
Podrobna navodila za uporabo so priložena zadevnemu pakiranju.
Mladostniki, stari 12 let in več, ki tehtajo ≥ 30 in < 40 kg
Zdravilo Spevigo mora dati zdravstveni delavec.
Za 300-mg podkožni polnilni odmerek (glejte poglavje Odmerjanje) je treba injicirati bodisi dve napolnjeni injekcijski brizgi po 150 mg, takoj eno za drugo, ali eno napolnjeno injekcijsko brizgo po 300 mg.
Za naslednji 150-mg odmerek je treba injicirati eno napolnjeno injekcijsko brizgo po 150 mg.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Okužbe
Spesolimab lahko poveča tveganje za okužbe (glejte poglavje 4.8).
Pri bolnikih s kronično okužbo ali ponavljajočo se okužbo v anamnezi je treba pretehtati morebitna tveganja in pričakovane klinične koristi zdravljenja, preden se jim predpiše spesolimab. Zdravljenje s spesolimabom se ne sme uvesti pri bolnikih s kakršno koli klinično pomembno aktivno okužbo, dokler okužba ne izzveni ali se ustrezno ne zdravi. Bolnikom je treba naročiti, naj se posvetujejo z zdravnikom, če se med zdravljenjem s spesolimabom ali po njem pojavijo znaki ali simptomi klinično pomembne okužbe.
Če se pri bolniku, ki se zdravi s podkožno injekcijo zdravila Spevigo za preprečevanje izbruha GPP, pojavi klinično pomembna aktivna okužba, je treba zdravljenje z zdravilom Spevigo prekiniti. O ponovnem začetku zdravljenja lahko razmislite, ko okužba izzveni ali je ustrezno zdravljena.
Ocena glede tuberkuloze pred zdravljenjem
Pred začetkom zdravljenja s spesolimabom je bolnike treba oceniti glede okužbe s tuberkulozo (TB). Spesolimab je kontraindiciran pri bolnikih z aktivno okužbo s TB (glejte poglavje 4.3).
Pri bolnikih z latentno TB, TB v anamnezi ali možno predhodno izpostavljenostjo osebam z aktivno tuberkulozo, pri katerih ni mogoče potrditi, da so prejeli ustrezno zdravljenje, je treba pred začetkom zdravljenja s spesolimabom razmisliti o zdravljenju TB. Med zdravljenjem s spesolimabom in po njem je treba bolnike spremljati glede znakov in simptomov aktivne TB.
Preobčutljivostne reakcije
Pri uporabi monoklonskih protiteles, kot je spesolimab, se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije. Preobčutljivost lahko vključuje takojšnje reakcije, kot je anafilaksija, in zapoznele reakcije, kot je reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS – drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms).
Pri bolnikih, zdravljenih s spesolimabom, so poročali o takojšnjih preobčutljivostnih reakcijah, vključno z anafilaktičnimi reakcijami (glejte poglavje 4.8).
Če se pri bolniku pojavijo znaki anafilaksije ali druge resne preobčutljivosti, je treba zdravljenje s spesolimabom nemudoma prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje (glejte poglavje 4.3).
Uporaba pri bolnikih z neposrednim, življenjsko nevarnim izbruhom GPP
Za zdravljenje izbruhov GPP glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila Spevigo 450 mg koncentrat za raztopino za infundiranje.
Izkušenj z uporabo spesolimaba pri bolnikih z neposrednim, življenjsko nevarnim izbruhom GPP ali izbruhom, ki zahteva intenzivno zdravljenje, ni.
Sočasna uporaba z drugimi zdravili za zdravljenje GPP ali imunosupresivi
Varnost in učinkovitost spesolimaba v kombinaciji z imunosupresivi, vključno z biološkimi zdravili, nista bili sistematično ocenjeni. V klinični študiji o preprečevanju izbruhov GPP je bilo treba prekiniti vsa ostala zdravljenja za GPP, preden so uvedli zdravljenje s spesolimabom, pri tem pa je bilo potrebno obdobje premora v zdravljenju (»washout«) za večino drugih zdravil (biološka zdravila, druga sistemska imunomodulacijska zdravila) ali prekinitev zdravljenja na dan randomizacije (dan začetka preventivnega zdravljenja s spesolimabom) (glejte poglavje 5.1).
Uporaba spesolimaba v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje GPP ni priporočljiva. Za preprečevanje tveganja izbruhov GPP je treba ob začetku preventivnega zdravljenja GPP s spesolimabom razmisliti o zmanjševanju odmerkov prejšnjih zdravil. Če je potrebno, se med zdravljenjem lahko uporabijo druga zdravila za zdravljenje GPP (npr. v primeru poslabšanja ali po izbruhu) po presoji lečečega zdravnika.
Cepljenja
Ni znano, ali spesolimab vpliva na učinkovitost cepiv.
Podatki o morebitnem sekundarnem prenosu okužbe z živimi cepivi pri bolnikih, ki prejemajo spesolimab, niso na voljo (glejte poglavje 4.5). Časovni razmik med cepljenji z živimi cepivi in začetkom zdravljenja s spesolimabom mora biti najmanj 4 tedne. Živa cepiva se ne smejo dajati med zdravljenjem s spesolimabom in še najmanj 16 tednov po njem.
Pred začetkom uporabe spesolimaba za preprečevanje izbruhov GPP je treba razmisliti o izvedbi vseh ustreznih cepljenj v skladu z veljavnimi smernicami za cepljenja.
Periferna nevropatija
Ni znano kakšna je možnost pojava periferne nevropatije pri uporabi spesolimaba. V kliničnih preskušanjih s spesolimabom so poročali o primerih periferne nevropatije. Zdravniki morajo biti pozorni na simptome, ki bi lahko kazali na nov pojav periferne nevropatije.
Pomožne snovi z znanim učinkom
Polisorbati
To zdravilo vsebuje 0,4 mg polisorbata 20 v eni 1-ml napolnjeni injekcijski brizgi in 0,8 mg polisorbata 20 v eni 2-ml napolnjeni injekcijski brizgi. Polisorbati lahko povzročijo alergijske reakcije.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Študij medsebojnega delovanja niso izvedli. Pri bolnikih z GPP ni pričakovati, da bi bil spesolimab povzročitelj s citokini posredovanih medsebojnih delovanj preko CYP.
Sočasno s spesolimabom ni dovoljeno dajati živih cepiv (glejte poglavje 4.4).
Izkušnje s sočasno uporabo spesolimaba in imunosupresivov so omejene (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Podatkov o uporabi spesolimaba pri nosečnicah ni oziroma jih je malo. Predklinične študije, pri katerih so uporabili nadomestno monoklonsko protitelo proti za miši specifičnemu IL36R, ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na razmnoževanje (glejte poglavje 5.3). Znano je, da človeški imunoglobulin (IgG) prehaja skozi placento. Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi spesolimaba bolje izogibati.
Dojenje
Podatkov o izločanju spesolimaba v materino mleko ni. Pri človeku v prvih nekaj dneh po rojstvu pride do izločanja protiteles IgG v mleko, njihova koncentracija pa se kmalu zatem zmanjša na nizko raven. Posledično v prvih nekaj dneh lahko pride do prenosa protiteles IgG na novorojenčka preko mleka. V tem kratkem obdobju tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti. Pozneje se spesolimab med dojenjem lahko uporablja, če je to klinično potrebno. Če je bilo zdravljenje prekinjeno pred zadnjim trimesečjem nosečnosti, se dojenje lahko začne takoj po rojstvu.
Plodnost
Podatki o vplivu spesolimaba na plodnost pri človeku niso na voljo. Študije na miših, pri katerih so uporabili nadomestno monoklonsko protitelo proti za miši specifičnemu IL36R, ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na plodnost, ki bi bili posledica antagonizma IL36R (glejte
poglavje 5.3).
Zdravilo Spevigo nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali, so bile okužbe (33,3 %), pri čemer so se resne okužbe pojavile pri 3 bolnikih (3,2 %) (glejte Opis izbranih neželenih učinkov).
Preglednica neželenih učinkov
V preglednici 1 so navedeni neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih in v obdobju trženja. Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih MedDRA in skupinah pogostnosti v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni
(≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) in neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Preglednica 4: Neželeni učinki
| Organski sistem | Neželeni učinki | Pogostnosti |
| Infekcijske in parazitske bolezni | okužbaa) | zelo pogosti |
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivostb) | neznana pogostnost |
| Bolezni kože in podkožja | pruritus | pogosti |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcije na mestu injiciranja | zelo pogostic) |
| utrujenost | pogosti |
a) okužbi, o katerih so najpogosteje poročali, sta bili okužba sečil (pogosti) in okužba zgornjih dihal (zelo pogosti)
b) na podlagi podatkov iz odprtih podaljšanih preskušanj in izkušenj iz obdobja trženja
c) v preskušanju Effisayil 1 o tem niso poročali
Opis izbranih neželenih učinkov
Okužbe
Med 1-tedenskim s placebom nadzorovanim obdobjem v preskušanju Effisayil 1 so o okužbah poročali pri 17,1 % bolnikov, zdravljenih s spesolimabom, v primerjavi s 5,6 % bolnikov, ki so prejeli placebo. V preskušanju Effisayil 1 so o resni okužbi (okužbi sečil) poročali pri 1 bolniku (2,9 %) v skupini s spesolimabom, v skupini s placebom pa o njej niso poročali pri nobenem bolniku.
V s placebom nadzorovanem obdobju do 48 tednov so v preskušanju Effisayil 2 o okužbah poročali pri 33,3 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Spevigo, in pri 33,3 % bolnikov, zdravljenih s placebom. V preskušanju Effisayil 2 so o resnih okužbah poročali pri 3 bolnikih (3,2 %) v skupini z zdravilom Spevigo in pri nobenem bolniku v skupini s placebom.
Okužbe, ki so jih opažali v kliničnih preskušanjih s spesolimabom, so bile na splošno blage do zmerne, pri čemer ni bilo očitnega vzorca povezave s patogenom ali vrsto okužbe.
Preobčutljivost
Preobčutljivost zajema takojšnje sistemske preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaktično reakcijo. O takojšnjih sistemskih preobčutljivostnih reakcijah so poročali v odprtih podaljšanih preskušanjih in v obdobju trženja.
Reakcije na mestu injiciranja
Reakcije na mestu injiciranja vključujejo eritem, oteklino, bolečino, induracijo, občutek toplote, eksfoliacijo, papulo, pruritus, izpuščaj in urtikarijo na mestu injiciranja. Reakcije na mestu injiciranja so bile običajne blage do zmerne.
Pediatrična populacija
Razpoložljivi podatki za mladostnike so omejeni. Osem mladostnikov z GPP, starih od 14 do 17 let, je bilo vključenih v preskušanje Effisayil 2 (glejte poglavje 5.1). Na splošno je bil varnostni profil pri mladostnikih, ki so se zdravili s spesolimabom (n = 6), skladen z varnostnim profilom pri odraslih in ni bilo ugotovljenih novih pomislekov glede varnosti.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Največji odmerek spesolimaba, ki so ga dajali v kliničnih preskušanjih, je bil 1200 mg intravensko ali podkožno. Neželeni učinki, ki so jih opažali pri preiskovancih, ki so prejeli enkraten ali ponavljajoče se odmerke do 1200 mg, so bili skladni z že znanim varnostnim profilom spesolimaba.
V primeru prevelikega odmerjanja je priporočljivo, da se bolnika spremlja glede kakršnih koli znakov ali simptomov neželenih učinkov in uvede simptomatsko zdravljenje, če je to potrebno.
Farmakološke lastnosti - Spevigo 150 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zaviranje imunske odzivnosti, zaviralci interlevkinov, oznaka ATC: L04AC22
Mehanizem delovanja
Spesolimab je humanizirano antagonistično monoklonsko protitelo IgG1 (imunoglobulin G1), ki zavira signaliziranje humanega receptorja za interlevkin 36 (IL36R). Vezava spesolimaba na IL36R prepreči poznejšo aktivacijo IL36R preko njegovih ligandov (IL36 α, β in γ) ter aktivacijo provnetnih poti.
Farmakodinamični učinki
Po zdravljenju bolnikov z GPP z intravenskim spesolimabom so po 1 tednu v serumu in koži opazili znižane ravni C-reaktivnega proteina (CRP), IL6, s celicami T pomagalkami (Th1/Th17) posredovanih citokinov, s keratinociti posredovanih vnetnih označevalcev, nevtrofilnih mediatorjev in provnetnih citokinov v primerjavi z izhodiščem, kar je bilo povezano z zmanjšanjem klinične resnosti. Ta znižanja ravni bioloških označevalcev so postala izrazitejša pri zadnjem merjenju v 8. tednu preskušanja Effisayil 1.
Klinična učinkovitost in varnost
Effisayil 2 (1368-0027)
Randomizirano, dvojno slepo, s placebom nadzorovano študijo faze II b (Effisayil 2) so izvedli za oceno učinkovitosti in varnosti spesolimaba za podkožno dajanje pri odraslih in mladostnikih z anamnezo GPP, diagnosticirano po merilih ERASPEN, ne glede na status mutacije IL36RN, ki so imeli v preteklosti vsaj dva izbruha GPP zmerne do hude jakosti. Bolniki so bili randomizirani, če so imeli ob presejanju in randomizaciji skupno oceno GPPGA 0 ali 1. Bolniki so morali sistemsko in topikalno zdravljenje GPP prekiniti pred randomizacijo ali ob njej. Ti bolniki so morali imeti v anamnezi poslabšanje med sočasnim zdravljenjem z GPP ali poslabšanje v primeru zmanjšanja odmerka ali prenehanja jemanja teh sočasnih zdravil.
Primarni opazovani dogodek v študiji je bil čas do prvega izbruha GPP do 48. tedna (opredeljeno z podoceno pustulacije po GPPGA ≥ 2 in povišanje skupne ocene GPPGA za ≥ 2 od izhodišča). Ključni sekundarni opazovani dogodek v študiji je bil pojav vsaj enega izbruha do 48. tedna. Dodatni sekundarni opazovani dogodki v 48. tednu so bili čas do prvega poslabšanja glede na lestvico simptomov psoriaze (PSS – Psoriasis Symptom Scale) in glede na dermatološki indeks kakovosti življenja (DLQI – Dermatology Quality of Life Index), ki je določen kot povečanje skupne ocene od izhodišča za 4 točke.
Skupaj so randomizirali 123 bolnikov (1 : 1 : 1 : 1), tako da je vsak prejel eno od štirih zdravljenj (glejte preglednico 2).
Preglednica 2: Zdravljene skupine v študiji Effisayil 2
| Polnilni odmerek | Nadaljnji odmerki | |
| spesolimab | 600 mg podkožno | 300 mg podkožno vsake 4 tedne |
| spesolimab | 600 mg podkožno | 300 mg podkožno vsakih 12 tednov |
| spesolimab | 300 mg podkožno | 150 mg podkožno vsakih 12 tednov |
| Placebo | podkožno zdravljenje | podkožno zdravljenje vsake 4 tedne |
Študijska populacija je zajemala 38,2 % moških in 61,8 % žensk. Povprečna starost je bila 40,4 leta (razpon: od 14 do 75 let), od tega je bilo 8 (6,5 %) mladostnikov (po 2 v vsaki zdravljeni skupini); 64,2 % bolnikov je bilo azijskega porekla, 35,8 % pa belopoltih. Bolniki, vključeni v študijo, so imeli podoceno pustulacije po GPPGA 1 (28,5 %) ali 0 (71,5 %), bolniki pa so imeli skupno oceno GPPGA 1 (86,2 %) ali 0 (13,8 %). Ob randomizaciji je 74,8 % bolnikov prejemalo sistemsko zdravljenje GPP, ki pa je bilo prekinjeno na začetku randomiziranega študijskega zdravljenja.
Čeprav so v študiji Effisayil 2 preučevali 3 režime odmerjanja, je priporočeni režim odmerjanja za preprečevanje izbruhov GPP podkožni polnilni odmerek 600 mg spesolimaba, ki mu sledi podkožni odmerek 300 mg zdravila Spevigo vsake 4 tedne (glejte poglavje 4.2). Spodaj so povzeti rezultati, ki se nanašajo na priporočeni režim odmerjanja.
Bolniki, pri katerih se je pojavil izbruh, so lahko prejeli do dva razkrita 900-mg intravenska odmerka spesolimaba (glejte poglavje 4.2). Intravensko zdravljenje izbruha sta prejela 2 (6,7 %) bolnika v skupini, ki je prejela zdravljenje s priporočenim odmerkom spesolimaba, in 15 (48,4 %) bolnikov v skupini, ki je prejemala placebo.
Zdravljenje s priporočenim odmerkom spesolimaba je v primerjavi s placebom privedlo do statistično pomembnega izboljšanja glede na primarni in ključni sekundarni opazovani dogodek (glejte preglednico 3).
Preglednica 3: Čas do prvega izbruha GPP in pojavitev vsaj enega izbruha GPP do 48. tedna (Effisayil 2)
| Placebo | Priporočeni odmerek spesolimaba | |
| Število analiziranih bolnikov, N | 31 | 30 |
| Bolniki z izbruhi GPP, N (%)* | 16 (51,6) | 3 (10,0) |
| Razmerje ogroženosti (HR)** za čas doprvega izbruha v primerjavi s placebom (95-% IZ) | 0,16(0,05; 0,54) | |
| Vrednost p*** | 0,0005 | |
| Razlika v tveganju za izbruh GPP vprimerjavi s placebom (95-% IZ) | –39,0 %(–62,1; –15,9) | |
| Vrednost p**** | 0,0013 | |
* Uporaba intravenskega zdravljenja s spesolimabom ali standardnega zdravljenja za zdravljenje poslabšanja GPP, kot je predpisal raziskovalec, sta veljala kot začetek izbruha GPP.
** Regresijski model po Coxu, stratificiran glede na uporabo sistemskih zdravil za GPP ob randomizaciji
*** Test log-rank, stratificiran glede na uporabo sistemskega zdravljenja GPP ob randomizaciji; enostranska vrednost p
**** Test Cochran-Mantel-Haenszel po multipli imputaciji, stratificiran glede na uporabo sistemskega zdravljenja GPP ob randomizaciji; enostranska vrednost p
Učinkovitost podkožnega priporočenega odmerka spesolimaba v primerjavi s placebom so opazovali kmalu po randomizaciji in opazovanje nadaljevali do 48. tedna (glejte sliko 1).
Slika 1: Čas do prvega izbruha GPP do 48. tedna (Effisayil 2)
Tako za primarni kot za ključni sekundarni dogodek so opazovali učinek zdravljenja pri vseh bolnikih, ne glede na status mutacije IL36RN.
En mladostnik v skupini s placebom je za zdravljenje poslabšanja GPP prejemal standardno zdravljenje, kot je predpisal raziskovalec, in je bil obravnavan kot bolnik z izbruhom GPP. Pri nobenem mladostniku v skupini s priporočenim odmerkom spesolimaba ni prišlo do poslabšanja GPP.
Opazovali so tudi preprečevanje poslabšanja GPP z vidika PSS in DLQI, kot kažejo razmerja ogroženosti za PSS 0,42 (95-% IZ, 0,20; 0,91) in za DLQI 0,26 (95-% IZ, 0,11; 0,62).
Imunogenost
Pri 46 % bolnikov z GPP, zdravljenih z intravenskim spesolimabom v študiji Effisayil 1, so se razvila protitelesa proti zdravilu (ADA – anti-drug antibody). Pri večini preiskovancev, pozitivnih na ADA, so se razvila tudi nevtralizirajoča protitelesa. V študiji Effisayil 2 so se po več subkutanih odmerkih spesolimaba pri 41 % bolnikov razvila ADA. Pri večini preiskovancev, pozitivnih na ADA, so se razvila nevtralizirajoča protitelesa.
Očistek spesolimaba se je povečal skupaj s povečanjem titra ADA.
Pri večini bolnikov v preskušanju Effisayil 1 se ni pojavil ponoven izbruh, zato so podatki o ponovnem zdravljenju bolnikov z ADA (n = 4) omejeni. Trenutno ni znano, ali obstaja korelacija med prisotnostjo ADA proti spesolimabu in ohranjanjem učinkovitosti pri zdravljenju izbruhov. V študiji Effisayil 2 po podkožnem dajanju spesolimaba ni bilo očitnega vpliva prisotnosti ADA na učinkovitost ali varnost.
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Spevigo za pediatrično populacijo mlajših od 12 let pri zdravljenju generalizirane pustulozne psoriaze (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Populacijski farmakokinetični model so razvili na podlagi podatkov, zbranih pri zdravih preiskovancih, bolnikih z GPP in bolnikih z drugimi boleznimi. Po enkratnem 900-mg intravenskem odmerku je AUC0-∞ (95-odstotni IZ), ocenjena na podlagi populacijskega farmakokinetičnega modela, pri običajnem ADA-negativnem bolniku z GPP, znašala 4750 (4510, 4970) µg·dan/ml, Cmax
(95-odstotni IZ) pa 238 (218, 256) µg/ml. Po 600-mg podkožnem polnilnem odmerku spesolimaba, ki mu je sledil 300-mg podkožni odmerek spesolimaba vsake 4 tedne, je bila povprečna (KV%) koncentracija pred naslednjim odmerjanjem v stanju dinamičnega ravnovesja od 33,4 µg/ml (37,6 %) do 42,3 µg/ml (43,0 %).
Absorpcija
Po enkratnem podkožnem odmerku spesolimaba pri zdravih prostovoljcih je bila najvišja koncentracija v plazmi dosežena od 5,5 do 7,0 dni po odmerjanju. Po podkožnem dajanju v trebuh je bila absolutna biološka razpoložljivost nekoliko višja pri višjih odmerkih, in sicer so bile ocenjene vrednosti 58 % pri 150 mg, 65 % pri 300 mg in 72 % pri 600 mg. Na podlagi omejenih podatkov je bila absolutna biološka razpoložljivost v stegnu po subkutanem odmerku 300 mg spesolimaba približno 85 %.
Po podkožnem dajanju enkratnega odmerka 300 mg spesolimaba v trebuh, bodisi v obliki ene injekcije po 300 mg ali dveh injekcij po 150 mg, je bila biološka uporabnost pri obeh zdravljenjih podobna.
Porazdelitev
Na podlagi populacijske farmakokinetične analize je bil običajni volumen porazdelitve v stanju dinamičnega ravnovesja 6,4 l.
Biotransformacija
Poti presnove spesolimaba niso opredelili. Ker gre za humanizirano monoklonsko protitelo IgG1, naj bi se spesolimab po katabolnih poteh razgradil na majhne peptide in aminokisline na podoben način kot endogeni IgG.
Izločanje
Pri linearnem razponu odmerkov (0,3 do 20 mg/kg) na podlagi populacijskega farmakokinetičnega modela je očistek spesolimaba (95-odstotni IZ) pri običajnem ADA-negativnem bolniku z GPP, s telesno maso 70 kg znašal 0,184 l/dan. Končni razpolovni čas je bil 25,5 dneva.
Linearnost/nelinearnost
Pri intravenskem dajanju je bila farmakokinetika spesolimaba linearna, in sicer je bilo povečanje izpostavljenosti pri razponu odmerkov od 0,3 do 20 mg/kg sorazmerno z odmerkom. Tako očistek (Cl) kot končni razpolovni čas sta bila neodvisna od odmerka. Po podkožnem dajanju enojnih odmerkov pa se je izpostavljenost pri razponu odmerkov od 150 mg do 600 mg zaradi rahlo višje biološke razpoložljivosti pri višjih odmerkih povečala nekoliko bolj kot sorazmerno z odmerkom.
Telesna masa
Koncentracije spesolimaba so bile nižje pri preiskovancih z večjo telesno maso in višje pri preiskovancih z nižjo telesno maso. Spesolimaba pri bolnikih z GPP in telesno maso več kot 164 kg niso preučevali. Na podlagi farmakokinetičnega modeliranja in simulacije je priporočeni odmerek za mladostnike, stare 12 let in več, ki tehtajo ≥ 30 in < 40 kg, polovica odmerka, priporočenega za odrasle in mladostnike, stare 12 let in več, ki tehtajo vsaj 40 kg (glejte poglavje 4.2).
Izpostavljenost pri bolnikih, ki tehtajo ≥ 30 in < 40 kg in prejmejo zmanjšan odmerek, je po pričakovanjih primerljiva z izpostavljenostjo, ki so jo ugotovili v študijah GPP.
Starejši/spol/rasa
Glede na populacijske farmakokinetične analize starost, spol in rasa nimajo klinično pomembnega vpliva na farmakokinetiko spesolimaba.
Jetrna in ledvična okvara
Ker gre za monoklonsko protitelo, ni pričakovati, da bi se spesolimab izločal preko jeter ali ledvic. Uradnih preskušanj za oceno vpliva jetrne ali ledvične okvare na farmakokinetiko spesolimaba niso izvedli.
Populacijska farmakokinetična analiza ni pokazala, da bi blaga jeterna okvara oz. blaga ali zmerna ledvična okvara vplivala na sistemsko izpostavljenost spesolimabu.
Pediatrična populacija
Farmakokinetike spesolimaba pri pediatričnih bolnikih, mlajših od 14 let, niso raziskali. Farmakokinetika spesolimaba v plazmi, opažena pri mladostnikih, je bila skladna s farmakokinetiko spesolimaba v plazmi pri odraslih.
Farmacevtski podatki - Spevigo 150 mg
natrijev acetat trihidrat (E262)
ledocetna kislina (E260) (za uravnavanje pH) saharoza
argininijev klorid polisorbat 20 (E432) voda za injekcije
Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Ne zamrzujte. Napolnjene injekcijske brizge zdravila Spevigo ne uporabljajte, če je bila zamrznjena, tudi če je bila odtajana.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Spevigo 150 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Pred uporabo lahko 150-mg napolnjeno injekcijsko brizgo največ 14 dni shranjujete pri temperaturi do 25 °C, če je shranjena v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. 150-mg napolnjeno injekcijsko brizgo je treba zavreči, če je bila več kot 14 dni shranjena pri temperaturi do 25 °C.
Spevigo 300 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Pred uporabo lahko 300-mg napolnjeno injekcijsko brizgo največ 14 dni shranjujete pri temperaturi do 30 °C, če je shranjena v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. 300-mg napolnjeno injekcijsko brizgo je treba zavreči, če je bila več kot 14 dni shranjena pri temperaturi do 30 °C.
Napolnjena injekcijska brizga s samodejnim ščitnikom igle, podaljšano prirobnico za prste, potisni bat in batno zaporko (prevlečeno z butilno gumo, silikonizirano).
Spevigo 150 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Velikost pakiranja 2 napolnjeni injekcijski brizgi.
Spevigo 300 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Velikost pakiranja 1 napolnjena injekcijska brizga. Na trgu morda ni vseh navedenih velikosti pakiranja.
Napolnjene injekcijske brizge je treba 15 do 30 minut pred injiciranjem vzeti iz hladilnika in kartonske škatle, da se segrejejo na sobno temperaturo (do 25 °C). Napolnjenih injekcijskih brizg ne postavljajte na neposredno sončno svetlobo.
Splošni posebni previdnostni ukrepi
Pred uporabo je priporočeno vizualno pregledati vsako napolnjeno injekcijsko brizgo. Raztopina mora biti bistra do rahlo opalescentna, brezbarvna do rahlo rjavkasto-rumene barve. Raztopina lahko vsebuje nekaj prosojnih do belih delcev, povezanih z zdravilom. Zdravila Spevigo ne smete uporabljati, če je raztopina motna, razbarvana ali vsebuje velike ali obarvane delce.
Ne uporabljajte, če so napolnjene injekcijske brizge padle ali so videti poškodovane. Ne odstranite zaporke, dokler niste pripravljeni za injiciranje.
Vsaka napolnjena injekcijska brizga je samo za enkratno uporabo.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.