Flexid 500 mg filmsko obložene tablete

Pri odraslih z blagimi do zmerno hudimi okužbami je zdravilo Flexid indicirano za zdravljenje naslednjih okužb, kadar jih povzročijo za levofloksacin občutljivi mikroorganizmi:

• akutno vnetje sinusov

• akutno poslabšanje kroničnega vnetja bronhijev

• pljučnica, dobljena v domačem okolju

• zapletene okužbe sečil, vključno s pielonefritisom

• kronični bakterijski prostatis

• okužbe kože in mehkih tkiv

  Pri predpisovanju levofloksacina je treba upoštevati državna in/ali lokalna navodila glede ustrezne rabe fluorokinolonov.

Zdravilo Flexid se daje enkrat ali dvakrat dnevno. Odmerek je odvisen od vrste in izraženosti okužbe ter občutljivosti domnevnega povzročitelja obolenja.

Trajanje zdravljenja je odvisno od indikacije in se spreminja skladno s potekom bolezni. Kot velja za protimikrobno zdravljenje na splošno, je treba zdravljenje z zdravilom Flexid nadaljevati še najmanj 48 do 72 ur po tem, ko bolnik nima več povečane telesne temperature oziroma po pridobitvi dokaza, da je povzročitelj obolenja uničen.

Flexid tablete je treba pogoltniti cele (brez drobljenja in žvečenja) in z dovolj veliko količino tekočine. Če je potrebno, je za prilagoditev odmerka tablete mogoče vzdolž zareze prelomiti.

Tablete se lahko jemljejo s hrano ali brez nje.

Zdravilo Flexid je treba vzeti najmanj dve uri pred ali po dajanju železovih soli, antacidov in sukralfata, ker se lahko drugače zmanjša absorpcija (glejte poglavje 4.5).

Kar zadeva odmerjanje levofloksacina, je mogoče dati naslednja priporočila:

Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic je treba odmerek prilagoditi.

(očistek kreatinina ≤ 50 ml/min (0,83 ml/s))

* Po hemodializi ali neprekinjeni ambulantni peritonealni dializi (CAPD) ni potrebno dati dodatnih odmerkov.

Prilagajanje odmerkov ni potrebno, ker se levofloksacin v jetrih ne presnavlja v znatnejšem obsegu, izloča pa se pretežno preko ledvic.

Prilagajanje odmerkov pri starejših bolnikih ni potrebno, razen v primerih, ki so povezani s spremembami v delovanju ledvic.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov. Flexid tablete so kontraindicirane tudi pri:

• bolnikih, ki so preobčutljivi za katerikoli drugi kinolon,

• bolnikih z epilepsijo,

• bolnikih, ki so v preteklosti imeli težave s tetivami zaradi jemanja fluorokinolonov,

• otrocih in mladostnikih v obdobju rasti,

• ženskah med nosečnostjo,

• ženskah med dojenjem.

Za zdravljenje najhujših primerov pnevmokokne pljučnice levofloksacin morebiti ni najustreznejše zdravilo.

Pri bolnišničnih okužbah, ki jih povzroča P. aeruginosa, bi utegnilo biti potrebno kombinirano zdravljenje.

Vnetje tetiv in pretrganje tetiv

Vnetje tetiv, do katerega v redkih primerih pride med zdravljenjem s kinoloni, lahko včasih privede do pretrganja tetive, še posebno Ahilove tetive. Tveganje, da pride do vnetja tetiv in njihovega pretrganja je večje pri starejših in pri bolnikih, ki uporabljajo kortikosteroide. Zato je treba te bolnike skrbno spremljati, kadar se jim predpiše levofloksacin.

Če obstaja sum, da je prišlo do vnetja tetiv (bolnike je treba opozoriti na simptome), je treba zdravljenje z levofloksacinom takoj prenehati in začeti z ustreznim zdravljenjem prizadete tetive (na primer imobilizacija).

Obolenje, povezano z bakterijo Clostridium difficile

Driska med zdravljenjem z levofloksacinom ali po njem, še posebno če je huda, dolgotrajna in/ali krvava, je lahko znak obolenja, povezanega z bakterijo Clostridium

difficile, njena najhujša oblika pa je psevdomembranozni kolitis. Če obstaja sum, da gre za psevdomembranozni kolitis, je treba zdravljenje z levofloksacinom takoj prenehati, bolnike pa je treba nemudoma začeti zdraviti (na primer s peroralno danim vankomicinom).

Zdravila, ki zavirajo peristaltiko, so pri takih stanjih kontraindicirana.

Bolniki, ki so nagnjeni k epileptičnim napadom

Flexid tablete so kontraindicirane pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli epilepsijo. Tako kot velja za vse kinolone pa jih je treba izredno previdno uporabljati pri bolnikih, ki so nagnjeni k epileptičnim napadom, npr. pri bolnikih z obstoječimi lezijami osrednjega živčevja ali pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo s fenbufenom in njemu podobnimi protivnetnimi zdravili (NSAID) ali pri zdravljenju z zdravili, ki zmanjšujejo prag za nastanek možganskih krčev, kot je na primer teofilin (glejte poglavje 4.5).

Bolniki s pomanjkanjem encima glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza

Bolniki s pritajenim ali dejanskim pomanjkanjem aktivnosti encima glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza so lahko nagnjeni k hemolitičnim reakcijam, kadar jemljejo kinolonska protimikrobna zdravila. Levofloksacin je treba pri tej skupini bolnikov uporabljati previdno.

Bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic

Ker se levofloksacin izloča predvsem preko ledvic, je treba odmerek levofloksacina pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic prilagoditi.

Preprečevanje preobčutljivosti za svetlobo

Čeprav se preobčutljivost za svetlobo med zdravljenjem z levofloksacinom pojavi zelo redko, pa je priporočljivo, da se bolniki močni sončni svetlobi ne izpostavljajo po nepotrebnem. Bolnikom je treba tudi svetovati, da se ne izpostavljajo umetnemu UV-žarčenju (na primer svetilki, ki seva sončne žarke, solarij), da bi tako preprečili nastanek preobčutljivosti za svetlobo.

Bolniki, ki jemljejo zaviralce vitamina K

Zaradi povečanih vrednosti parametrov strjevanja krvi (PČ/INR) in/ali krvavitev pri bolnikih, ki jemljejo levofloksacin skupaj z zaviralci vitamina K (na primer varfarinom), je treba, kadar se ta zdravila dajejo sočasno, spremljati parametre strjevanja krvi (glejte poglavje 4.5).

Srčni bolniki

Fluorokinolone, vključno z levofloksacinom, je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje QT intervala, kot na primer:

• prirojen sindrom dolgega QT intervala

• sočasna uporaba zdravil, za katera je znano, da podaljšujejo QT interval (npr. antiaritmiki razreda IA in III, triciklični antidepresivi, makrolidi, antipsihotiki)

• nekorigirano ravnovesje elektrolitov (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija)

• starejši bolniki

• obolenja srca (npr. srčno popuščanje, miokardni infarkt, bradikardija) (glejte poglavja 4.2, 4.5, 4.8 in 4.9).

Laktoza

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Železove soli, antacidi, ki vsebujejo magnezij ali aluminij

Resorpcija levofloksacina je znatno zmanjšana, kadar se skupaj z levofloksacinom dajejo železove soli ali antacidi, ki vsebujejo magnezij ali aluminij. Priporočljivo je, da dve uri pred ali po jemanju zdravila Flexid bolniki ne jemljejo pripravkov, ki vsebujejo dvovalentne ali trivalentne katione, kot so železove soli ali antacidi, ki vsebujejo magnezij ali aluminij.

Niso ugotovili nobenih medsebojnih delovanj s kalcijevim karbonatom.

Sukralfat

Biološka uporabnost zdravila Flexid je znatno zmanjšana ob sočasnem dajanju sukralfata. Kadar morajo bolniki jemati tako sukralfat kot levofloksacin, je najbolj koristno, da vzamejo sukralfat dve uri po tem, ko so vzeli zdravilo Flexid.

Teofilin, fenbufen in podobna nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID)

V klinični raziskavi niso ugotovili nikakršnega farmakokinetičnega medsebojnega delovanja s teofilinom. Vendarle pa lahko pride do poudarjenega zmanjšanja praga za nastanek možganskih krčev, kadar se kinoloni dajejo skupaj s teofilinom, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID) ali drugimi sredstvi, ki zmanjšujejo prag za nastanek krčev.

Koncentracije levofloksacina so bile v prisotnosti fenbufena približno 13 % večje, kot kadar se je dajal samostojno.

Probenecid in cimetidin

Probenecid in cimetidin sta statistično pomembno vplivala na izločanje levofloksacina. Ledvični očistek levofloksacina se je po dajanju cimetidina zmanjšal za 24 %, po dajanju probenecida pa za 34 %. To je posledica tega, da obe zdravili lahko zavreta sekrecijo levofloksacina v ledvičnih tubulih. Vendarle pa je malo verjetno, da bi v kliničnih raziskavah pri preizkušanih odmerkih ugotovljene statistično pomembne razlike v kinetiki imele kliničen pomen.

Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi levofloksacina skupaj z drugimi zdravili, ki vplivajo na sekrecijo v ledvičnih tubulih; taki zdravili sta probenecid in cimetidin, še posebno pri zdravljenju bolnikov z okvarami ledvic.

Ciklosporin

Razpolovni čas izločanja ciklosporina se poveča za 33 %, kadar se daje skupaj z levofloksacinom.

Zaviralci delovanja vitamina K

Poročali so o povečanih vrednostih parametrov strjevanja krvi (PČ/INR) in/ali krvavitvah - ki so lahko hude - pri bolnikih, ki so jemali levofloksacin skupaj z zaviralci vitamina K (na primer z varfarinom). Zato je treba pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce vitamina K, spremljati parametre strjevanja krvi.

Zdravila, za katera je znano, da podaljšujejo QT interval

Levofloksacin je tako kot druge fluorokinolone treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, za katera je znano, da podaljšujejo QT interval (npr. antiaritmiki razreda IA in III, triciklični antidepresivi, makrolidi, antipsihotiki) (glejte poglavje 4.4).

Hrana

Ni nobenih klinično pomembnih medsebojnih delovanj s hrano. Zdravilo Flexid se zato lahko jemlje s hrano ali brez nje.

Drugi pomembni podatki

Opravili so klinično-farmakološke raziskave, da bi ugotovili morebitne farmakokinetične interakcije med levofloksacinom in običajno uporabljanimi zdravili. Sočasno dajanje

kalcijevega karbonata, glibenklamida, ranitidina, digoksina in varfarina na farmakokinetiko levofloksacina ni vplivalo v klinično pomembnem obsegu.

Nosečnost

Raziskave o vplivu na razmnoževanje pri živalih niso nakazale nobenih posebnih razlogov za zaskrbljenost. Vendar pa se ob odsotnosti podatkov pri ljudeh in zaradi ugotovitev v raziskavah, da pri uporabi fluorokinolonov obstaja tveganje za poškodbe hrustanca, ki nosi težo pri rastočih organizmih, levofloksacina pri nosečnicah ne sme uporabljati.

Dojenje

Ob odsotnosti podatkov pri ljudeh in zaradi ugotovitev v raziskavah, da pri uporabi fluorokinolonov obstaja tveganje za poškodbe hrustanca, ki nosi težo pri rastočih organizmih, se levofloksacina pri doječih materah ne sme uporabljati.

Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja ali prenehanjem jemanja zdravila, pri čemer je treba upoštevati pomembnost jemanja zdravila za mater.

Neželeni učinki (na primer vrtoglavica ali omotica, zaspanost, motnje vida) lahko neugodno vplivajo na bolnikovo sposobnost, da se osredotoči in reagira, zato lahko predstavljajo tveganje v situacijah, v katerih so te sposobnosti še posebej pomembne (kot je vožnja motornega vozila ali upravljanje s stroji).

Spodaj navedeni podatki temeljijo na podatkih, dobljenih v kliničnih raziskavah, v katere je bilo vključenih več kot 5000 bolnikov, in na obširnih izkušnjah z zdravilom v obdobju trženja. Uporabljene so bile naslednje ocene za pogostnost pojavljanja:

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Bolezni imunskega sistema

Reakcije na sluznicah in koži, anafilaktične/anafilaktoidne reakcije se lahko včasih pojavijo že po prvem odmerku.

Bolezni prebavil ter presnovne in prehranske motnje

Bolezni živčevja

Srčno-žilne bolezni

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

Bolezni sečil

Splošne težave

Drugi neželeni učinki, ki so jih opazili v povezavi z jemanjem fluorokinolonov vključujejo:

• ekstrapiramidne simptome in druge motnje pri koordinaciji mišic

• preobčutljivostni vaskulitis

• napade porfirije pri bolnikih s porfirijo.

Glede na rezultate raziskav toksičnosti pri živalih ali raziskav klinične farmakologije ob uporabi odmerkov, ki so veliko večji od zdravilnih, so najpomembnejši simptomi, ki jih lahko pričakujemo po akutnem prevelikem odmerjanju levofloksacina, simptomi povezani z osrednjim živčnim sistemom, ki se kažejo kot zmedenost, omotica, motnje zavesti in napadi epileptičnih krčev, podaljšanje QT intervala kot tudi reakcije prebavil, kakršni sta navzea in razjede na sluznicah.

V primeru prevelikega odmerjanja je treba uporabiti simptomatsko zdravljenje. Zaradi možnosti podaljšanja QT intervala je treba uvesti elektrokardiografski nadzor (spremljanje EKG). Za zaščito želodčne sluznice je treba uporabiti antacide. Hemodializa, vključno s peritonealno dializo in CAPD, ni učinkovita pri odstranjevanju levofloksacina iz telesa.

Specifičen antidot ne obstaja.